99 Okolju Prijaznih Nasvetov

42. Vam je vroče? ... ugasnite klimo.

noreply@blogger.com (Tosko) — Fri, 12 Aug 2011 08:11:00 +0000

Verjetno ste že opazili, da se čedalje več hiš ponaša z novimi klima napravami in tako veselo kurijo čedalje več električne energije. Tudi včasih je bilo ravno tako vroče in nismo imeli klima naprav, pa se je vseeno dalo nekako zdržati, kaj ne :-). Vsi čedalje bolj govorimo kako je treba varčevati z energijo, po drugi strani pa jo vse bolj "kurimo" z razno raznimi napravami, aparati, ki nam "lajšajo" življenje. Verjetno bi bilo bolj smiselno investirati v nekaj kar nam zmanjša porabo energije na dolgi rok (npr. obnova fasade), kot pa kupovanje klima naprav. Če ste lastniki klima naprave in želite vsaj malo "varčevati" z energijo, potem nastavite temperaturo v klimatiziranem prostoru na 4 stopinje manj kot pa je zunanja temperatura (če je zunaj v senci 32 stopinj, naj bo klima na 28 stopinj). Klima napravo je treba tudi redno vzdrževati.

Učinek: nekoliko manjša poraba elektrike klima naprav.

41. Drobiti ali sežgati?

noreply@blogger.com (Tosko) — Tue, 05 Apr 2011 20:58:00 +0000

Pomlad je čas dela na vrtu, čas obrezovanja dreves in trte. Po opravljenem delu nam običajno ostane veliko lesenih odpadkov, vej in stebel. Pogosto se je te odpadke zažigalo na vrtu, zraven priložilo še kakšne druge odpadke in dim ter smrad sta bila popolna. Kolikor vem to zažiganje sedaj sodi po zakonodaji med sežiganje odpadkov, ki pa jih ni dovoljeno sežigati na prostem, ampak le v posebnih kurilnih napravah. Takšno sežiganje naj bi se torej končalo, razlog za prepoved naj bi bilo sproščanje strupenih plinov. Alternativa sežiganju je drobljenje lesenih ostankov za kompost (na sliki). Potrebujemo drobilnik za lesne ostanke. Zdrobljen material pa stresemo na kompost in ga naslednje leto porabimo za gnojilo. Mimogrede, prav nič ni narobe, če si trije sosedje kupijo skupaj en drobilnik, čeprav to ni ravno v slovenski navadi :-). Drobilnik je namreč stroj, ki ga rabiš kakšen dan ali dva na leto, sicer pa počiva.

Učinek: manjše onesnaževanje zraka

40. »EKO« avtomobilov še ni

noreply@blogger.com (Tosko) — Sun, 02 Jan 2011 16:41:00 +0000

Pred kratkim sem se zanimal, da bi zamenjal svoj 10 let star avtomobil za nekoliko mlajšega. Prečesal sem kar nekaj ponudbe rabljenih avtomobilov, pri tem pa sem opazil tudi razne ponudbe novih vozil. Kar me je zmotilo je to, da razni trgovci ponujajo neke »EKO« avtomobile, »EKO« motorje, skratka vse je EKO. Ne vem sicer kako bi se izrazil, ampak tukaj gre samo za modno muho in na teh avtomobilih, ki jih prodajajo pod »EKO« značko, praktično ni nič EKO. Za boljšo predstavo samo podatek, da je avtomobil izredno neučikovita naprava, ki na svoja kolesa prenese praktično samo 15% do 20% od vstopne energije goriva. Na sliki je prikazano kam približno gre vsa energija dragocenega goriva … skoraj vse gorivo, ki ga natočimo v rezervoar avtomobila, gre torej v nič oz. v ogrevanje okolice. Le delček energije porabimo za premikanje, vse ostalo pa se porabi za samo delovanje tega stroja in na stotine njegovih sestavnih delov. Verjetno ste že opazili, da ima vsak avtomobil spredaj ogromen hladilnik, ki z veliko hitrostjo odvaja energijo v okolico – ne morem verjeti, da po tolikih letih napredka še vedno nočejo te odpadne toplote v avtomobilih koristno porabiti. Rešitve obstajajo, vendar očitno ni politične ali kakšne druge volje.

Izračunal sem, da bi lahko z energijo, ki jo v enem dnevu vržem stran pri vožnji v službo in domov, en dan ogreval srednje veliko stanovanje. Saj ni čudno, ko pa se vozimo okrog z do 20krat težjimi stroji, kot pa je teža enega potnika, da ne govorim o lastnikih težkih terenskih vozil, oz. kot jim sam pravim mestni tankisti.

Naši avtomobili so torej izredno zastareli in neučinkoviti stroji v novih oblekah in z nekaj elektronskimi in računalniškimi dodatki. Za njihovo proizvodnjo se porabi enormne količine vode, materialov in energije. Ko pa jih uporabljamo pa ravno tako mečemo enormne količine energije v stran. Da ne govorimo tudi o odpadku, ko avtomobil prenehamo uporabljati. Je že res, da je nekatere avtomobile možno reciklirati bolj kot druge, da nekateri porabijo manj goriva kot drugi, da nekatere tovarne avtomobilov vlagajo v alternativne vire energije. A konec koncev se še vedno vozimo z zelo staro tehnologijo, ki je verjetno v prid le naftnim družbam. O pravih eko avtomobilih bomo verjetno lahko govorili šele takrat, ko bodo le ti na elektriko, imeli bodo po en elektro motor v vsakem kolesu, elektrika pa bo pridobljena iz obnovljivih virov.

Če za leto 2011 planirate nakup avtomobila, ne nasedajte torej raznim eko ponudbam, četudi gre za hibrid – tudi ta ni kaj dosti boljši od navadnega bencinarja.

Učinek: Premišljen nakup avtomobila

39. Nič več porabe elektrike v »Stand-by« načinu

noreply@blogger.com (Tosko) — Thu, 04 Nov 2010 21:28:00 +0000

Kot že večkrat omenjeno porabijo različne naprave v stanju pripravljenosti (Stand-by) kar nekaj električne energije. Če za primer pogledamo televizijski sprejemnik in sprejemnik IP televizije. Skupaj porabita v stanju pripravljenosti od 10W – 15W. Če televizijski sprejemnik deluje le 4 ure na dan, ostalih 20 ur dnevno po nepotrebnem porablja energijo. Poraba v Stand-by je sicer relativno nizka, vendar ni zanemarljiva. Izračun je preprost: 0,015kW * 20ur * 365 * 0,11€/kWh = cca. 12€ na leto. Na trgu obstajajo naprave – vmesniki, ki lahko televizijo in razne druge naprave popolnoma odklopijo od električnega napajanja in ne porabljajo nobene energije več. Sam sem preizkusil vmesnik, ki po izklopu televizije po eni minuti popolnoma odklopi televizijo in IP sprejemnik. Vmesnik priklopi naprave nazaj na električno napetost takoj, ko z daljinskim upravljalnikom pritisnemo tipko (vmesnik ima IR senzor). Takšen vmesnik je možno dobiti od 15€ do 20€ v trgovini. Investicija se nam povrne v enem do dveh letih. Pred namestitvijo takšnega vmesnika preverite koliko porabijo vaše naprave v Stand-by načinu in če se vam izplača.

Učinek: manjša poraba električne energije na enostaven način

38. Pripravimo peč in oljni gorilnik na novo sezono

noreply@blogger.com (Tosko) — Mon, 27 Sep 2010 20:11:00 +0000

Zima je pred vrati. Kaj je treba postoriti pri peči na kurilno olje? Peč na kurilno olje ima boljše in čistejše izgorevanje kot npr. star kotel na trda goriva, a se kljub temu na stenah naberejo saje in druge nečistoče. Te je treba pred vsako kurilno sezono temeljito očistiti, saj zmanjšujejo prenos toplote na ogrevalno vodo. Če je nečistoč veliko in čiščenje ni redno, lahko hitro pride do zmanjšanja učinkovitosti delovanja kotla od 5% do 10%. Čistimo s krtačami, ostrimi predmeti, cunjami in podobno. Za trdovratnejše nečistoče so na voljo tudi tekočine oz. spreji, ki se razpršijo po kotlu in ob zagonu gorilnika le te nečistoče izgorijo. Drugo pomembno opravilo pa je servis gorilnika. Pri servisiranju oljnega gorilnika in oljne napeljave se izvede: čiščenje ali zamenjava vseh filtrov za olje (filter na dovodu goriva, filtri na gorilniku), čiščenje kanalov in naprav za dovod zraka (kanali za dovod zraka, loputa, ventilator), čiščenje glave gorilnika, čiščenje fotocelice, menjava razpršilne šobe (enkrat na leto ali enkrat na dve leti), kontrola tesnosti cevi za olje, kontrola električne napeljave, kontrola elektrod in nastavitev po potrebi. Po kontrolah in menjavah sledijo meritve in nastavitve gorilnika za optimalno delovanje (meritve sajavosti, temperatura dimnih plinov, vlek, tlak črpalke, barva plamena…). Meritve in nastavitve izvajajo pooblaščeni serviserji z bolj ali manj napredno opremo. Po meritvah nam mora serviser izdati zapisnik meritev. Te zapisnike shranjujemo in primerjamo med posameznimi servisi skozi leta. Dobro nastavljen in redno vzdrževan gorilnik nam lahko prihrani do 10% goriva na leto, za razliko od slabo vzdrževanega. Cene rednega letnega servisa oljnega gorilnika se gibljejo med 60€ in 110€, vključno z menjavo razpršilne šobe.

Učinke: Manjša poraba goriva ob rednem vzdrževanju ogrevalne naprave

37. Pijte čim boljšo vodo – tudi s pomočjo filtrov

noreply@blogger.com (Tosko) — Wed, 01 Sep 2010 12:33:00 +0000

Pitna voda postaja vse bolj dragocena dobrina. Na trgu sicer nima tako visoke »denarne« vrednosti kot npr. nafta, zlato, baker, lahko pa je v nekem trenutku ali nekem delu sveta pitna voda neprecenljiva, kot npr. v vse pogostejših sušah, poplavah in drugih naravnih katastrofah, ko ljudje ostanejo brez pitne vode nujne za preživetje.
V Sloveniji imamo srečo, da imamo veliko vodnih virov, ki so glede na druge dele sveta relativno čisti, podnebje pa nam je tudi »zaenkrat še« naklonjeno. Zagotavljanje pitne vode in normative pitne vode v Sloveniji urejata dva predpisa, t.j. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_PRAV6487.html) in Pravilnik o pitni vodi (http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_PRAV3713.html). Pravilnik o oskrbi s pitno vodo določa zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. Pravilnik o pitni vodi pa določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vode. Skladno s pravilniki mora izbrana služba redno preverjati kakovost vode (monitoring) in o tem poročati pristojnim organom ter po potrebi obveščati občane. Podatki o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode, pridobljenih pri monitoringu, pa morajo biti občanom oz. uporabnikom vedno na razpolago pri upravljavcu.

Vse lepo in prav bi lahko rekli, lahko smo mirni, a vendar temu ni čisto tako. Tudi v Sloveniji se pri monitoringu pitne vode kar pogosto pokažejo odstopanja od še dovoljene količine posamezne snovi, kot določa pravilnik. Pri nekaterih vzorcih najdejo pesticide, pri drugih povečano število bakterij, uporabljajo se snovi za dezinfekcijo vode (»kloriranje«). Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z drugimi pristojnimi službami vsako leto pripravlja letno poročilo o monitoringu in tudi siceršnjem stanju pitne vode v Sloveniji (http://www.ivz.si/?ni=115). Kot je navedeno v enem izmed zadnjih poročil (slika 30, vir: poročilo za 2009) se število vzorcev pitne vode, v katerih je ugotovljena prisotnost posameznih pesticidov, v letnem obdobju 2004, 2006 – 2009, povečuje s statistično jasno izraženim trendom naraščanja. V poročilih so navedene še druge ugotovitve. Pričakovati je, da bo pitna voda v prihodnje še bolj onesnažena. Po vsej verjetnosti je to odsev človekovega malomarnega ravnanja do vodnih virov, intenzivnega kmetovanja, uporabe pesticidov, odlaganja odpadkov, težke industrije in podobno.

Da si še naprej zagotovimo relativno dobro pitno vodo si lahko pomagamo tudi z vodnimi filtri. Sam sem mnenja, da je filter boljša, vsekakor pa cenejša rešitev, kot kupovanje vode v plastenkah. Obstajajo različni filtri za različne namene. Pred nakupom se je dobro pozanimati kakšno je trenutno stanje pitne vode v vaših vodovodih, da boste lahko kupili kar najbolj primeren filter. Trenutno stanje lahko preverite pri vašem upravljalcu vodovoda. Sam imam izkušnjo s podpultnim filtrom podjetja Ekom d.o.o. (http://www.ekom.si/) za mehansko filtracijo trdnih delcev in filtracijo s pomočjo aktivnega oglja proti kloru, pesticidom in podobno. Filter deluje dobro, voda ima boljši okus, cena izdelka pa je korektna.

Za konec… idealno bi bilo, da ne bi potrebovali niti filtrov, niti plastenk, vendar se to zdi glede na vse večje onesnaževanje le še kot privid. Vsi bi si morali prizadevati, da ohranimo vodne vire in jih ne onesnažujemo. Država bi morala pri tem odigrati ključno vlogo in narediti vse kar je možno, da se vodni viri zaščitijo in da se v tla izpušča čim manj nevarnih snovi. Bomo čez 20 let še pili vodo iz pipe ali bomo »pitno vodo« drago plačevali?

36. Baterije ne sodijo med mešane odpadke!

noreply@blogger.com (Tosko) — Sun, 06 Jun 2010 19:21:00 +0000

Ste tudi vi opazili, da so zadnje čase v večjih trgovskih centrih blizu blagajn nameščeni manjši zabojniki za zbiranje odpadnih baterij in akumulatorjev? Vidimo jih lahko v večjih trgovinah, poštah in še kje. Ta zbirališča imajo jasen namen. Vse izrabljene baterije in akumulatorje bi morali oddati v te posebne zabojnike ali zbirališča pri trgovcih. Baterije in akumulatorji namreč predstavljajo nevaren odpadek in nikakor ne sodijo med mešane gospodinjske odpadke, ki končajo na deponijah. Vsebujejo težke kovine kot npr. kadmij, svinec, živo srebro, nikelj. Zbrane baterije iz zbirališč nato zbiralci in predelovalci obdelujejo ter reciklirajo. Na ta način ohranimo bolj čisto naravo in prihranimo pri energiji ter surovinah za izdelavo novih baterij. Po nekaterih podatkih naj bi za izdelavo ene baterije porabili 40x do 50x več energije, kot pa je energije shranjene v bateriji.

Statistike in evidence glede količin baterij in akumulatorjev vodi ARSO. Po podatkih za leto 2007 je bilo na trg v Sloveniji danih približno 2500 ton baterij in akumulatorjev (graf, vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007; Letna poročila, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008). Če le manjši del od te količine odvržemo med mešane komunalne odpadke, delamo sebi in naravi veliko škodo (pronicanje v podtalnico, kisline…). Spodbudno pri tem je to, da se količina zbranih in predelanih baterij vsako leto povečuje.

V Sloveniji področje ravnanja z odpadnimi baterijami trenutno ureja Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji. Uredba ureja različne vidike, od dajanja na trg, zbiranja, prevzemanja odpadnih baterij, vodenja evidenc zbiralcev in proizvajalcev baterij in podobno.
Ravnajmo torej z baterijami previdno in gospodarno, uporabljajmo jih kolikor je res nujno, odlagamo jih v posebne zabojnike, za pogoste uporabe pa si nabavimo baterije/akumulatorje za ponovno polnjenje.

Učinek: Z ločenim zbiranjem baterij do manjše količine škodljivih odpadkov.

35. Kako zmanjšati količino odpadkov – hierarhija ravnanja z odpadki

noreply@blogger.com (Tosko) — Thu, 29 Apr 2010 20:23:00 +0000

Mesec april je bil v znamenju odpadkov in akcije »Očistimo Slovenijo«, ki je bila zelo odmevna. Po podatkih organizatorjev je bilo v akcijo vključenih približno 12 odstotkov prebivalcev Slovenije in zbranih je bilo najmanj 60.000 kubičnih metrov odpadkov (vir: http://www.ocistimo.si/). Ne glede na različne poglede in tudi kritike nekaterih je bila akcija velik uspeh. Pri odpadkih bi lahko govorili o dveh glavnih povezanih problemih. Prvi problem je nastajanje odpadkov in drugi problem je kaj s temu odpadki narediti. Povsem logično je, da bi morali vsi težiti k temu, da nastane čimmanj odpadkov, ko pa odpadki že nastanejo, pa bi morali z njimi ravnati na način, da imajo čim manjši vpliv na okolje in zdravje ljudi.

To področje ravnanja z odpadki ureja EU direktiva o ravnanju z odpadki in pri nas v Sloveniji Uredba o ravnanju z odpadki. Tako direktiva kot uredba uvajata t.i. pet stopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki in sicer:
(a) preprečevanje nastajanja;
(b) priprava za ponovno uporabo;
(c) recikliranje;
(d) druga predelava, npr. energetska predelava, in
(e) odstranjevanje.

Najprej se moramo torej vsi truditi, da nastane čimmanj odpadkov. To med drugim za potrošnika pomeni, da kupujemo tisto kar res potrebujemo, da kupujemo in uporabljamo racionalno, da ne nasedamo vsaki reklami in da izdelke uporabljamo čimdlje. Če pa odpadek nastane, ga po hierarhiji poskušamo najprej ponovno uporabiti. Če oz. ko ponovna uporaba ni več možna, odpadek poskusimo reciklirati (npr. pločevinke). Četrta stopnja je druga predelava, kot npr. sežig za pridobivanje energije, zadnja in najslabša pa je varno in trajno odlaganje odpadkov. Če imamo to hierarhijo stalno pred očmi bomo dejansko zmanjšali količino odpadkov.

Učinek: Zmanjšanje količine odpadkov

34. Centralna regulacija ogrevanja

noreply@blogger.com (Tosko) — Sun, 28 Feb 2010 18:06:00 +0000

Zima se počasi izteka in že je čas da razmislimo kakšne ukrepe bomo izvedli na našem ogrevalnem sistemu do prihodnjega leta, da bomo še bolj prijazni do okolja in naše denarnice. Mogoče se bo komu zdelo razmišljanje o izboljšavah ogrevalnega sistema proti koncu zime nesmiselno, a vendar je to pravi čas. Predvsem so zanimive investicije pri katerih z razmeroma majhnim vložkom dosežemo velike učinke že v enem ali parih letih.

Eden takšnih ukrepov je namestitev centralne regulacije ogrevanja, katere glavna naloga je uravnavanje temperature ogrevalne vode v sistemu v odvisnosti od zunanje temperature in po želji nastavljenega časa ogrevanja. Prednosti tovrstne regulacije so (iz lastnih izkušenj):

temperatura ogrevalne vode se hitro prilagaja glede na zunanjo temperaturo (npr. Če zunaj začne sijati sonce se ozračje segreje, regulacija glede na to zmanjša temperaturo vode v ceveh);

nastavitev časa ogrevanja po lastni želji (npr. Za vsak dan se lahko nastavi kdaj začne sistem greti stanovanje in kdaj se izključi);

možnost nastavitve ogrevanja v nočnem času (npr. Za zelo mrzle dni bo sistem sam poskrbel, da bodo radiatorji tudi ponoči nekoliko topli – posledično lahko zjutraj hitro dosežemo delovno temperaturo sistema);

celotno zimo sistem deluje avtomatsko in praktično niso potrebni nobeni ročni posegi.

Največje prihranke dobimo, ko je avtomatika optimalno nastavljena, takrat dovaja v grelna telesa ravno toliko toplote, kot je objekt v danih razmerah potrebuje, oziroma ravno toliko, kot so takrat toplotne izgube objekta. Po izkušnjah lahko dosežemo od 10% do 20% prihranka – odvisno od drugih ukrepov varčevanja, ki smo jih že izvedli. Poleg navedenega so najnovejši sistemi centralnega reguliranja sposobni še marsikaj, od zaščite kotla proti kondenzaciji, krmiljenja obtočne črpalke, krmiljenja in spremljanja temperature vode v bojlerju za sanitarno vodo, reguliranje več ogrevalnih krogov hkrati, zaščito proti zmrzovanju, dodatno fino regulacijo glede na temperaturo zraka v prostorih, zaščito sistemov ogrevalnega kroga v poletnem časi in drugo.

Za enostavnejše sisteme reguliranja (npr. Enostanovanjska hiša z enim ali dvema krogoma reguliranja) se cene z montažo gibajo od 400 do 600 Evrov. Ob 10 do 20% prihrankih se nam investicija lahko povrne že v parih letih saj bomo porabili od 10% do 20% manj kurilnega olja, plina, drv ali drugega energenta. V Sloveniji imamo na trgu dobre in preizkušene rešitve, med drugim: Seltron, Firšt Rototehnika.

Osnovne komponente delovanja za enostanovanjsko hišo (prikazano na enostavni shemi): potrebujemo zunanje tipalo temperature, tipalo temperature dvižnega voda, tipalo temperature kotla, motorni pogon za mešalni ventil, centralno regulacijsko enoto in sobno enoto za fino reguliranje temperature (opcija), priklop na obtočno črpalko ogrevalnega kroga. Dodamo pa lahko še reguliranje tople sanitarne vode z dodatnim tipalom in priklopom na obtočno črpalko bojlerja. Shema okvirno prikazuje postavitev komponent.

UČINEK: Od 10% - 20% prihranka pri porabi energentov za ogrevanje stanovanj

33. Uporaba in življenjska doba elektronskih naprav

noreply@blogger.com (Tosko) — Sat, 09 Jan 2010 22:06:00 +0000

Elektronske naprave so postale nepogrešljive v današnjem življenju in jih uporabljamo praktično na vsakem koraku (računalnik, navigator, televizija, MP3 predvajalnik, telefon…). Ker se proizvajalci trudijo izdelovati vedno bolj popolne in všečne elektronske naprave, jih ljudje razmeroma hitro menjamo. Starih se naveličamo, morda se pokvarijo in jih zavržemo. Odpadek, ki pri tem nastane, je problematičen. Običajno vsebuje veliko strupenih snovi ter različne težke kovine v manjših količinah. V Sloveniji imamo posebno uredbo, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo: Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006107&stevilka=4588).

Predstavljam par praktičnih nasvetov kako zmanjšati količino odpadne elektronske opreme oz. kako poskrbeti, da bo ta odpadek kar najmanj škodljiv za okolje:

Dvakrat premislimo, če resnično potrebujemo novo elektronsko napravo. Morda bi zlahka živeli tudi brez nje, morda si jo lahko občasno izposodimo.
Če je stara naprava v okvari, razmislimo če bi jo morda popravili in nam bo služila še nekaj let.
Poskusimo delujočo napravo uporabljati čimdalje.

V kolikor se odločimo, da staro elektronsko napravo resnično zavržemo imamo več možnosti:

Če naprava še deluje jo prodamo ali podarimo.
Elektronsko opremo oddamo tistemu prodajalcu, kjer bomo kupili novo. Prodajalci morajo elektronski odpadek sprejeti, k temu jih zavezuje uredba.
Elektronsko opremo oddamo k predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov (http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/)
Počakamo na lokalno akcijo zbiranja odpadkov, ki jih organizirajo različne službe za ravnanje z odpadkov ter takrat varno oddamo odpadek.

Včasih lahko staro opremo z nekaj znanja predelamo v drugo uporabno napravo. Nikakor pa ne odlagajmo elektronske opreme med mešane odpadke v našo kanto ali kakšnemu sumljivemu zbiralci takšnih odpadkov. Lahko se zgodi, da tako oddana stara oprema konča na raznih divjih odlagališčih, kjer se nestrokovno razgrajuje, onesnažuje in uničuje okolje. Veliko takšne opreme konča na Kitajskem, kjer ljudje zaradi nepravilne razgradnje in pridobivanja plemenitih kovin zapravljajo svoje zdravje, med njimi tudi otroci: http://www.youtube.com/watch?v=ZHTWRYXy2gE.

Učinek: Manjša količina odpadne električne in elektronske opreme

32. 15% znižanje porabe ogrevalne energije za 300 Evrov

noreply@blogger.com (Tosko) — Thu, 03 Dec 2009 21:17:00 +0000

V Sloveniji je še veliko stanovanjskih objektov, ki imajo nameščene starejše tipe ogrevalnih naprav, stavbe pa so manj izolirane ali pa so brez izolacije. Celotna obnova ogrevalnega sistema je velik finančni zalogaj, poleg tega je smiselno z zamenjavo ogrevalnega sistema izdelati tudi izolacijsko fasado in zamenjati okna. To pa je investicija, ki si jo danes lahko privošči le malo katera slovenska družina. Kaj narediti? Predstavljam 4 enostavne in poceni ukrepe s katerimi dokazano zmanjšamo porabo goriva za vsaj 15% (lastna izkušnja), investicija pa se lahko povrne že v enem letu. Ukrepi so naslednji:

Za 5 največjih ogrevanih stanovanjskih prostorov namestimo na radiatorje termostatske ventile in nastavimo temperaturo največ 21 stopinj (izkušen obrtnik bo to naredil v parih urah, 1 termostatski ventil z glavo pa stane cca. 25 Evrov).

Sami izdelamo odbojnike za radiatorje iz stiropora in odbojne folije ter jih namestimo za radiatorje.

Preverimo katera okna povzročajo prepih, kupimo penasti izolacijski trak in ga sami nalepimo okoli okna po profilu.

Izoliramo glavne razvodne cevi od peči, skozi hodnike do ogrevanih prostorov – npr. armaflex (v neizoliranih ceveh se izgubi veliko toplote in tako nepotrebno ogrevamo kakšno garažo ali hodnik)

Investicija v par enostavnih ukrepov se lahko povrne zelo hitro. Če npr. porabimo 2000 Evrov na leto za kurilno olje in bi s parimi enostavnimi ukrepi prihranili 15%, pomeni, da se investicija povrne že v enem letu. Po teh nekaj osnovnih ukrepih si lahko umislimo še motorni pogon za mešalni ventil, stikalno uro ter zunanje tipalo temperature, ki avtomatsko uravnava temperaturo ogrevalne vode v ceveh. S tem dodatnim ukrepom zlahka pridemo do realnega 20% zmanjšanja porabe energije. Pa ne pozabimo naslednje leto dobro očistiti peči - če je notranjost peči brez oblog se toplota na stene peči veliko boljše prenaša.

Se priporočam za komentar, če ima kdo podobno izkušnjo ali še kakšen enostaven ukrep?

Učinek: Manjša poraba energije za ogrevanje; majhna investicija z velikim učinkom

31. Obnovimo staro štirno

noreply@blogger.com (Tosko) — Sun, 01 Nov 2009 11:27:00 +0000

Nedavno, nekaj 10 let nazaj, so se številne hiše in kmetije ponašale s štirno ali vodnjakom iz katerega se je črpala kapnica ali podtalnica. Voda se je uporabljala za pranje, zalivanje, kmetijska opravila, za kuhanje in umivanje, v primeru požara pa tudi za gašenje. Ko se je zgradilo vodovodno omrežje, so se štirne in vodnjaki pričeli opuščati, s tem pa se je žal spremenil tudi naš odnos do vode. Dandanes lahko še vidimo nekaj štirn, veliko pa je že zapuščenih in neuporabnih. Smiselno bi bilo, da prevzamemo večjo odgovornost za vodo v naši okolici, obnovimo kakšen vodnjak in vidimo kaj se je zgodilo z vodo. Morda bomo presenečeno ugotovili, da je voda še čista in uporabna, mogoče bo na njej plaval oljni madež, morda bo imela sumljiv vonj, ali pa je sploh ne bo več v vodnjaku. S tem ko bi začeli ponovno uporabljati vodo iz vodnjaka, bi dvakrat premislili s čim bomo zastrupljali vrt, kje bomo oprali škropilnico in kam zlili odplake, kam bo steklo motorno olje, ki ga morda zlijemo kar na travo na dvorišču. Če bi uporabljali podtalno vodo, bi lahko spremljali kakovost vode, nivo vode ter izdatnost vodnega vira skozi čas. Glede na čase, ki se nam obetajo zaradi vse večjega onesnaževanja in glede na ekstremne vremenske razmere, nam morda stara štirna pride še kako prav. Morda pa bi bilo koristno poznati še koga, ki zna zabijati cevi za črpanje podtalne vode, kot so to delali včasih (navrtana cev, polnjena s soljo, zabijanje) - če ima kdo izkušnjo z zabijanjem na star način se priporočam za komentar.

Pri obnovi ali gradnji vodnjaka oz. štirne ne smemo pozabiti kaj nam nalaga zakonodajalec. Zakon o vodah namreč pravi, da bi morali pridobiti vodno dovoljenje tudi za čisto navadno štirno (za uporabo podtalnice) ter jo vpisati v vodno knjigo. To pa je lahko že dejavnik, ki vpliva na odločitev nekoga ali bo obnovil štirno ali jo bo pustil vnemar. Morda pa je to izziv za občino ali kakšno podjetje, ki lahko z neko spodbudo vpliva na odločitve občanov, da vsi skupaj prevzamemo večjo odgovornost za vodo pod našimi nogami.

In ne pozabimo na dejstvo, da je na vsem svetu ogromno vode, a le 2,5% je sladke in le majhen delček te sladke vode je na voljo za uporabo človeštvu – varujmo jo!

Učinek: večja odgovornost za čisto vodo, dodaten vodni vir v primeru suše

Blog 99 okolju prijaznih nasvetov postal partner kampanije "Ukrepaj zdaj!"

noreply@blogger.com (Tosko) — Thu, 15 Oct 2009 19:46:00 +0000

Letos decembra bodo na podnebni konferenci v Koebenhavnu svetovni voditelji odločali o usodi človeštva. Štiri nevladne organizacije (Umanotera, društvo Focus, Greenpeace Slovenija in mladinsko združenje Brez izgovora) so v septembru 2009 začele kampanijo "Ukrepaj zdaj!", s katero se želi informirati javnost o pomenu te konference ter zahtevati od slovenske vlade, da se zavzame za ambiciozen in pravičen podnebni dogovor. Naslov spletne strani kampanije je http://www.ukrepajzdaj.org/ na kateri je na voljo tudi peticija - vabljeni k podpisu.

Blog 99 okolju prijaznih nasvetov je postal podpornik kampanije Ukrepaj zdaj! Ukrepaj zdaj tudi ti, za začetek pa si oglej spodnji video.

30. Čistila, detergenti, belila, deodoranti…

noreply@blogger.com (Tosko) — Sat, 03 Oct 2009 20:43:00 +0000

Za vas imamo novo edinstveno čistilo, ki bo spremenilo vaše življenje, odslej naprej bo vse čisto kot v pravljici, madeži in bakterije so preteklost, vse je dišeče in čisto … so tudi vam znane te besed iz televizijskih oglasov? Ste morda že kdaj prešteli koliko litrov raznovrstnih kemikalij porabimo na leto v enem gospodinjstvu? Menda jih je kar okoli 200 litrov na leto. Največji paradoks pa je to, da s čistili in kemičnimi snovmi sploh ne čistimo, ampak onesnažujemo, hkrati pa z dragimi oglasi to še množično spodbujamo. Po mojem mnenju bi moralo biti na koncu televizijskih oglasov za čistila, detergente in pripravke za osebno higieno napisano nekaj podobnega kot pri alkoholu ali cigaretah … »Lahko resno škodujejo vašemu zdravju in zdravju planeta!«

Največji problem je, da praktično vsa čistila in kemikalije končajo na takšen ali drugačen način v kanalizacijskem omrežju, od tod pa preko čistilne naprave (ali tudi ne) neposredno v rekah in morjih. Koncentracije strupenih snovi povzročajo v vodah propadanje življenja (pogini rib) ali spremembo življenja. Kemična kontaminacija je vse bolj akuten problem. V primeru, da se neželene kemične snovi kopičijo v vodnih organizmih, ki jih potem tudi uživamo, imamo začarani krog.

Z nekoliko širšim pogledom na problematiko pa je hitro jasno, da čistila in detergenti ne onesnažujejo samo takrat ko jih uporabljamo, ampak puščajo za seboj sledi že prej v sami proizvodnji in nato še po uporabi kot nevaren odpadek (embalaža in ostanki kemikalij).

Kaj torej storiti? Najprej omejimo uporabo, zmanjšajmo količine kemikalij, premislimo če neko snov prav zares potrebujemo, pri kupovanju kemikalij bodimo pozorni na vsebnost škodljivih snovi (http://www.zps.si/dom-in-vrt/cistila-in-detergenti/oznacevanje-nevarnih-snovi.html?Itemid=332). Ne nasedajmo na vedno nova ultra huda čistila, ki nam jih preko ekrana skorajda polagajo v naše roke. Potem pa se poskusimo spomniti kako smo čistili včasih, morda spet uporabimo kis, časopisni papir, pralno sodo, rastlinsko milo.

Morda še namig za konec: ni vse zlato kar se sveti – in ni vse čisto kar se sveti in diši.

Učinek: manjše onesnaževanje voda ter ohranjanje življenja v vodah.

29. Čas pospravljanja na vrtu in kompostiranje

noreply@blogger.com (Tosko) — Tue, 25 Aug 2009 20:25:00 +0000

V zadnjem delu poletja in jeseni pobiramo pridelke po naših vrtovih ter jih spravljamo za ozimnico. Kaj pa naj naredimo z vsemi odmrlimi, posušenimi ali poškodovanimi rastlinami, ko čistimo po vrtu? Pravi odgovor je kompostiranje.
Vsak dober vrtnar se zaveda, da je kompostiranje sila uporabno. Namesto, da odpadki končajo v smeteh ali v ognju, se lahko le ti koristno uporabijo za pridelavo komposta. To je zelo poceni način za ohranjanje rodovitne zemlje na vrtu in hkrati koristen za naravo. Kar potrebujemo je prostor ob vrtu v površini 1 kvadratni meter ter kompostnik, ki se lahko izdela iz malo debelejših vej ali iz lesa starega ostrešja, ki ga ne potrebujemo več. Kompostnik je lahko tudi zidan ali iz reciklirane plastične mase. Najboljši je seveda lesen, ki ga enostavno z nekaj truda izdelamo kar doma. Kompostnik naj bi imel prostornino 1m3, spodaj mora biti v stiku z zemljo, da lahko vanj pridejo organizmi potrebni za pridelavo komposta, priporočljiva je topla in delno senčna lega. Kompostiramo tako, da nalagamo plasti rastlin oz. organskih odpadkov, med plastmi pa je priporočljivo »cepiti« z zemljo. V kolikor so kompostnik in surovina pravilno pripravljeni, da lahko potekajo procesi razkrajanja, imamo v nekaj mesecih uporaben kompost za gnojenje.
Podrobnejši napotki za kompostiranje so na voljo v raznih vrtnarskih priročnikih. Kar je pomembno je to, da se za takšno predelavo odpadkov odločimo in storimo nekaj koristnega za naravo in tudi za našo denarnico, ker bomo kupili manj umetnih gnojil.

28. Okolju prijazne počitnice?

noreply@blogger.com (Tosko) — Thu, 16 Jul 2009 20:45:00 +0000

Smo sredi julija in smo že dobro zakorakali v počitnice. Počitnice so običajno čas ko se sprostimo, pozabimo na probleme, odpotujemo v druge kraje za kakšen teden ali dva in se vrnemo prenovljeni domov. Kaj pa okolje v tem počitniškem času? Tudi na počitnicah ne smemo pozabiti na okolje, saj so naše počitnice za naš planet čisto običajni dnevi – zemlja nima počitnic in čuti naše ravnanje prav vsak dan. Kaj lahko naredimo, da bodo naše počitnice oz. potovanje kolikor se da okolju prijazno:

Ob odhodu na potovanje izključimo električne aparate (razen hladilnikov in skrinj) ter zaprimo vodo.

V kolikor potujemo z avtom zelo dobro načrtujemo pot, da bo pot čimkrajša in bomo čimmanjkrat zašli (razne navigacijske naprave zelo olajšajo pot).

S seboj vzamemo toliko prtljage kot jo potrebujemo.

Če je možno se na dopust odpravimo po Sloveniji ali v bližnje države. Daljše poti pomenijo večje izpuste toplogrednih plinov.

Izbiramo počitniške destinacije, kjer se zavedajo pomena odgovornega ravnanja do okolja. Nekatere nastanitve že imajo zelene oznake, ki govorijo o prijaznosti do okolja – npr. turistične kmetije.

Na počitnicah ravnamo odgovorno z odpadki, porabljeno vodo za prhanje, razsvetljavo, hrano in še kaj – kot bi bili doma.

Največji vpliv na okolje pri naših počitnicah naredimo s prevozom. V kolikor se odločimo za letalo, bomo po vsej verjetnosti pustili za seboj največ toplogrednih plinov. Če enako razdaljo prevozimo z avtom bo naš izpust toplogrednih plinov na osebo običajno manjši. V kolikor pa se odločimo za javni prevoz (avtobus, vlak, avtovlak) pa bo izpust toplogrednih plinov praviloma najmanjši.

Treba pa je osvetliti še en vidik počitnic. Obstajajo namreč počitniške destinacije, kjer so za naše počitniške užitke uničili veliko narave (sekanje gozdov, gradnje umetnih počitniških otokov, sprememba celotnega območja, sprememba vegetacije, spreminjanje toka rek in voda, izsuševanje). Ali druga skrajnost, da so sredi puščave zgradili zelene oaze, pripeljali vodo iz daljnih krajev, zgradili ogromne bazene, pri čemer pa je le nekaj korakov proč od počitniškega kompleksa izredna suša, ljudje nimajo čiste vode, nimajo vode za gojenje rastlin, polno je odpadkov, ni hrane ... mi pa se lepo sončimo za zastraženim obzidjem in uživamo v izobilju. Prav je, da razmislimo tudi v teh stvareh in se odločimo ali si bomo dopustili dopustovati na takšnih lokacijah ali ne. Če takšnih lokacij ne bomo podpirali jih ne bodo gradili.

Če želite izračunati kakšen bo vaš CO2 odtis, ko se boste peljali na počitnice, lahko uporabite enega od brezplačnih kalkulatorjev, ki so na voljo (npr. http://www.energijasi.com/) ali vtipkajte v Google: CO2 footprint calculator.

Učinek: manjši izpusti toplogrednih plinov in okolju prijazne počitnice

27. Pripravimo se na boj s sušo

noreply@blogger.com (Tosko) — Mon, 01 Jun 2009 19:52:00 +0000

V mestih in tudi na vaseh je vse več asfaltiranih ali tlakovanih površin iz katerih je urejeno odvajanje padavinske vode v jaške in od tod v kanalizacijo za meteorno ali drugo odpadno vodo. S tem se ob padavinah vse manj vode zadrži v našem ožjem in širšem bivalnem okolju, tla se hitro segrejejo in osušijo, poleg tega pa izgubimo vodo, ki bi jo lahko uporabili za druge namene. Nedvomno je naše bivalno okolje zaradi tega v sušnih obdobjih še bolj suho in vroče. Po nekaterih napovedih lahko v prihodnosti tudi v Sloveniji pričakujemo še bolj sušna obdobja in druge ekstremne vremenske pojave.

Voda postaja vse bolj dragocena in prav bi bilo da z njo tako tudi ravnamo. Obstaja več preprostih rešitev s katerimi lahko meteorno vodo iz streh stanovanjskih objektov zbiramo ali neposredno uporabljamo za zalivanje okolice. Poznamo različne zbiralnike, nato črpalke za zalivanje, enostavne cisterne priključene na odtočne cevi žlebov. Ena najpreprostejša rešitev pa je neposredni izliv iz odtočne cevi žleba (slika). Z njim lahko vodo usmerimo na travnato površino ob naši hiši, zberemo deževnico v večje vedro, ali pustimo, da se okolica hiše prekomerno namoči in si nabere »rezervo« za sušno obdobje. Takšna rešitev je enostavna in uresničljiva že za nekaj evrov.

Če predpostavimo, da ima povprečna streha stanovanjske hiše 150m2 in da v juniju, juliju in avgustu pade skupaj 400mm/m2 padavin, to pomeni, da iz naše strehe po nepotrebnem skozi poletje odteče 60.000 litrov vode oz. 60m3 meteorne vode. Zakaj ne bi vsaj nekaj te vode koristno uporabili, naredili nekaj zaloge za sušne dni, zalili travnate površine, rože, tla in morebitne vrtove? Vse to brez velike investicije v vodovodne sisteme in zbiralnike. Narava nam bo hvaležna, rastline se bodo boljše počutile, ravno tako tudi mi sami.

Še večji učinek pa bomo dosegli, če bi to nalogo opravljala večina gospodinjstev. S tem bi morda dosegli, da bi bil kakšen park bolj zelen, poletja v naši okolici bolj sveža in morda bi nam uspelo celo nekoliko znižati temperaturo v naselju ali mestu. V vsakem primeru pa bi porabili manj dragocene pitne vode za zalivanje, ki jo za enkrat še lahko natočimo iz večine vodovodnih omrežij v Sloveniji. Rešitev je torej na dlani, je preprosta, poceni, zahteva le nekaj volje in zavesti posameznika.

V kolikor imate dobro izkušnjo s kakšnim kleparjem, ki vam je namestil odtočni žleb, se priporočam za odziv.

Učinek: Manjša poraba pitne vode v sušnih dneh, enostavno zalivanje.

26. Priprava tople vode v toplejših mesecih

noreply@blogger.com (Tosko) — Fri, 08 May 2009 20:45:00 +0000

Kurilna sezona počasi mineva, ogrevalne naprave bomo izključili, kaj pa priprava tople vode v toplejših mesecih? V gospodinjstvih se še vedno prepogosto za segrevanje tople vode v toplejšem delu leta uporabljajo neekonomični električni grelniki vode (še posebej so problematični starejši nevzdrževani grelniki vode z veliko vodnega kamna v grelniku), peči na kurilno olje ali tudi peči na drva, ki jo zakurimo vsak večer za toplo vodo. Vsi trije načini priprave tople vode so neekonomični in jih je moč zamenjati z okolju in denarnici prijaznejšimi tehnologijami. Poleg tega imajo ti starejši načini segrevanja tople vode pogosto vključen grelnik vode manjših kapacitet, kar pomeni, da se zadnji družinski član umije le še z mlačno vodo.

Osredotočiti bi se morali na izkoriščanje alternativnih virov energije za segrevanje tople vode vsaj v toplejšem delu leta. Posebej primerni za pripravo tople vode so solarni sistemi, ki za ogrevanje vode neposredno izkoriščajo sevanje sonca, in toplotne črpalke, ki za ogrevanje vode izkoriščajo ogreti okoliški zrak. Kakšna je okvirna investicija v tovrstne sisteme, če za primer vzamemo potrebe po vodi za štiričlansko družino?:

Nabava in montaža solarnega sistema: 2500 – 4000 Evrov (odvisno od tehnologije izbranih sončnih kolektorjev).

Nabava in montaža toplotne črpalke za segrevanje tople vode (zrak-voda): 1500 – 2500 Evrov.

Solarni sistem je nekoliko dražji, vendar pri obratovanju skorajda nimamo stroškov, saj je energija sonca praktično brezplačna. Vendar pa moramo pri solarnem sistemu računati tudi na strošek zavarovanja sončnih kolektorjev. Vse pogostejše so namreč padavine s točo, ki so uničile že veliko sončnih kolektorjev in je dobro da jih zavarujemo.
Nabava in montaža toplotne črpalke stane nekoliko manj kot solarni sistem, vendar pa moramo računati na nekaj obratovalnih stroškov, ker se za delovanje sistema porablja električna energija. Obratovalni stroški toplotne črpalke so bistveno manjši kot pri običajnih električnih grelnikih vode (3 – 4 krat manj). V kolikor pa izberemo toplotno črpalko, ki nam poleg segrevanja tople vode hkrati hladi še izbrani prostor, lahko prihranimo tudi pri hlajenju (primer: http://www.termotehnika.com/tc2_lu.php).
Nekaj koristnih informacij, napotkov in proizvajalcev: http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_1-12.PDF, http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_1-17.PDF, http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT17.htm, http://www.termotehnika.com/toplotna_crpalka.php, http://www.zeussolar.si/index.php?page_id=4, http://www.nova.lentherminvest.si/.

Če torej razmišljate od zamenjavi sistema za ogrevanje tople vode je vredno razmisliti o zgornjih možnostih. Sicer še vedno obstajajo nekateri strahovi pred tovrstnimi sistemi, vendar lahko tudi iz prve roke podam primer, ko toplotna črpalka za segrevanje tople vode slovenskega proizvajalca deluje že od leta 1991 brez vsakega servisa vsako leto.

Učinek: Bolj ekonomična in okolju prijazna priprava tople v toplejšem delu leta.

25. Lonček kuhaj!

noreply@blogger.com (Tosko) — Sun, 12 Apr 2009 20:02:00 +0000

Kuhanje je vsakdanje opravilo, kjer poleg živil potrebujemo tudi energijo. Energijo za kuhanje nam danes dajejo bodisi plin, drva ali elektrika. Ker je energija vse dražja, poleg tega s porabo energije vplivamo na okolje (izpusti CO2, saje, drugi plini), moramo poznati načine kako varčevati.

Kuhanje se zdi na prvi pogled tako samoumevno, da le redko kdo pomisli, da bi se dalo pri tem opravilu kaj prihraniti ali zmanjšati vpliv na okolje. Oglejmo si nekaj praktičnih ukrepov pri kuhanju, ki ne zahtevajo veliko napora, imajo pa velike učinke:

Če je le mogoče uporabljajmo pokrovko. Z uporabo pokrovke porabimo približno 25% manj energije da voda zavre in do 50% manj energije med samim kuhanjem.
Ko voda ali jed zavre, moramo takoj zmanjšati moč gretja tako, da bo jed vrela pri minimalni porabi energije.
V posodo nalijmo toliko vode kot jo potrebujemo in ne več.
Skoraj vsak štedilnik že ima uro s katero nastavimo čas kuhanja ali čas zvonjenja, ki nas opozori, da je jed kuhana. Ure moramo uporabljati, saj tako preprečimo, da bi se jed kuhala predolgo, hkrati pa zmanjšamo porabo energije.
Če uporabljamo lonec na pritisk lahko prihranimo tudi do 50% energije.
Premer dna lonca naj se ujema s premerom kuhalne površine.
Ko se odločamo za nakup novega štedilnika, kupimo čimbolj učinkovito tehnologijo. Najslabši so električni grelniki z debelimi kuhalnimi ploščami, kjer se tehnologija ni kaj prida spremenila že dobrih 20 let. Nekoliko boljši so sevalni oz. radiacijski grelniki (steklokeramične plošče) ter plinski grelniki. Ena bolj učinkovitih tehnologij pa so indukcijski grelniki v steklokeramičnih ploščah – pri teh moramo paziti da imamo pravo posodo.
Izogibajmo se večurnemu segrevanju hrane (npr. za družinske člane, ki zaradi obveznosti pridejo na kosilo kasneje).
Kuhajmo jedi v takšnih količinah, da ne bo preveč odpadka.

Poleg varčevanja z energijo lahko naredimo pri kuhanju še korak dlje in pazimo kaj damo v lonec ter tako še dodatno zmanjšamo vpliv na okolje. To naredimo na primer tako, da kuhamo manj mesa, da uporabljamo zelenjavo iz domačega vrta ali od lokalnega proizvajalca, da uporabljamo ekološko pridelane vrtnine in sadje ter nenazadnje da pozabimo na živila, ki so pripeljana iz daljnih dežel in je bilo za njihovo predelavo in prevoz porabljene ogromno energije in kemičnih dodatkov.

Učinek: Manjša poraba energije in okusnejše jedi

24. Kam s starim mobilnim telefonom?

noreply@blogger.com (Tosko) — Sat, 21 Mar 2009 19:19:00 +0000

Našega vse hitrejšega življenja si skorajda ne moremo več predstavljati brez mobilnega telefona. Po raziskavi RIS (Raba Interneta v Sloveniji), ki je bila izvedena leta 2005/2006, Slovenci menjamo mobilne telefone v povprečju vsakih 22 mesecev. Če samo za primer vzamemo, da v Sloveniji obstaja npr. 2 milijona mobilnih telefonov, bi to pomenilo, da se jih vsak mesec zamenja oz. odvrže v povprečju 90.000. In kam se odvržejo ti telefoni? Nekateri verjetno kar v koš, drugi ostajajo doma v predalih, nekaj pa jih gre verjetno v varno uničenje. Uporabniki mobilnih telefonov bi se morali zavedati, da je telefon zelo nevaren odpadek, ki poleg plastike in kovine vsebuje veliko število nevarnih snovi v majhnih količinah, npr.: kadmij, cink, berilij, litij, arzen, baker, zlato in še kaj bi se našlo. Mobilni telefon zato predstavlja zelo nevaren odpadek. Če ga odvržemo v naravi lahko onesnaži veliko količine vode.
K sreči pa je možno mobilni telefon reciklirati. Po nekaterih podatkih je možna celo 80% reciklaža mobilnega telefona, obstajajo pa tudi podjetja, ki telefone najprej pregledajo in v primeru, da so še delujoči, jih pripravijo za prodajo v revnejše države. Seveda pa se tu postavi vprašanje ali smo dovolj okolju prijazni in te telefone res odvržemo na pravih mestih, da je možna nadaljnja reciklaža? K sreči že imamo ustrezno zakonodajo in tudi zavedanje ljudi se povečuje. Prodajalci in mobilni operaterji vzamejo stare telefone nazaj ter jih posredujejo predelovalcem elektronskih odpadkov. Lep primer tovrstnega zavedanja je Si.mobil, ki v okviru koncepta re.misli sprejema odslužene telefone ter jih posreduje predelovalcu, hkrati pa za to zeleno dejanje, ker ste prinesli star telefon, prejmete še darilce.

Zanimiv video o predelavi mobilnih telefonov in zavedanju o tem: Video o predelavi telefonov: http://www.youtube.com/watch?gl=GB&hl=en-GB&v=UkbpiL9UsY8

Učinek: Manjše onesnaževanje ob pravilnem odlaganju mobilnih telefonov. Ohranjanje naravnih surovin z recikliranjem starih mobilnih telefonov.

23. Koliko elektrike porabijo »izključene« naprave?

noreply@blogger.com (Tosko) — Wed, 25 Feb 2009 20:29:00 +0000

Električne naprave (kot so na primer: televizija, računalnik, glasbeni stolp) porabljajo električno energijo tudi ko jih mi ne uporabljamo. Teh električnih naprav običajno po uporabi ne izključimo popolno, torej ne izvlečemo vtikača iz omrežne vtičnice, ampak jih izključimo le v tako imenovano stanje pripravljenosti ali angleško »Stand By«. To stanje pripravljenosti pa porablja električno energijo noč in dan. Poraba oz. moč računalnika (računalnik, monitor, zvočniki in tiskalnik) v stanju pripravljenosti je od 10W do 15W, televizije od 5W do 10W. Če za primer vzamemo hišni računalnik, to pomeni, da nam »izključen« računalnik še vedno porabi toliko energije, kot bi dneve in noči stalno gorela ena varčna žarnica. Povprečen računalnik tako v stanju pripravljenosti porabi približno 130KWh na leto ali 13 Evrov na leto. Res da to ni veliko za družinski proračun, vendar ker je teh naprav v gospodinjstvih veliko, varčevanje in skrb za okolje pa vse večja, tudi to ni zanemarljivo.
Nepotrebno porabo električne energije lahko zmanjšamo tako, da med napravo in stensko vtičnico namestimo razdelilnik s tipko za popolni izklop (ki jo po uporabi naprave seveda izklopimo - na sliki), da napravo izklopimo s posebnim gumbom na napravi sami v kolikor obstaja ali da izvlečemo vtič iz električne vtičnice. Primer: V kolikor kupimo en razdelilnik za 5 Evrov s tipko za izklop in ga namestimo pred računalniške naprave ter po uporabi redno izklapljamo, se nam nakup lahko povrne v roku pol leta.

Učinek: Manjša poraba električne energije pri napravah v stanju pripravljenosti

22. Baterije

noreply@blogger.com (Tosko) — Sat, 07 Feb 2009 21:38:00 +0000

Kot potrošnik se vsak dan srečujemo z neštetimi elektronskimi napravami, ki potrebujejo za svoje delovanje baterije. Na primer: MP3 predvajalnik, CD prenosni predvajalnik, avtomobili na baterije, svetilke, prenosni radio, razne igrače na baterije in podobno. Že dolgo pa so na trgu tudi baterije za ponovno polnjenje, ki bi jih po mojem mnenju morali uporabljati v vseh malo bolj potratnih elektronskih napravah na baterije (zgoraj našteto). Potrošniki bi se morali zavedati, da 4 alkalne (navadne) baterije stanejo cca. 4€, nek srednje kakovostni polnilnik in štiri baterije za polnjenje pa stanejo cca. 40€. Investicija v polnilnik in baterije za polnjenje se nam torej povrne že po 10 polnjenjih. Proizvajalci baterij za polnjenje pa zagotavljajo možnost ponovnega polnjenja baterij tudi do 1000 krat. Prihranek je torej več kot očiten, strošek vsakega ponovnega polnjenja kompleta 4-ih baterij (npr. Mignon) pa je skoraj zanemarljiv.
Poleg prihranka v denarju pa je zelo pomemben tudi okoljski “prihranek”. Ob vsakem nakupu baterij le te pomenijo tudi odpadek po odsluženi uporabi. Baterije so nevarni odpadki, vsebujejo škodljive snovi in težke kovine (kadmij, živo srebro, svinec) ter jih je prepovedano odlagati med ostale gospodinjske odpadke. Vse odpadne baterije moramo prinesti nazaj v trgovino kjer smo jih kupili ali na posebna zbirna mesta. Če kupimo baterije za ponovno polnjenje naredimo bistveno manj škode okolju, bistveno manj odpadka.
Še nasvet: včasih se kakšen uporabnik pritožuje, da imajo baterije za ponovno polnjenje samo 1,2 V napetosti (npr. Tip Mignon), navadne alkaline pa imajo 1,5 V. To pomeni, da nekatere naprave ne bodo dobro delovale z baterijami za polnjenje. Dejstvo je, da je danes že velika večina naprav prilagojenih na baterije za polnjenje in nekoliko nižjo napetost. V kolikor pa kakšna naprava res potrebuje 1,5 V, pa je možno na trgu dobiti tudi takšne baterije za ponovno polnjenje (RAM – Rechargeable Alkaline Manganese).

21. Pitna voda iz vodovoda

noreply@blogger.com (Tosko) — Sat, 17 Jan 2009 21:06:00 +0000

Nedavno sem imel priložnost videti primerjavo analize pitne vode iz ljubljanskega vodovodnega omrežja in analize ene od bolj znanih embaliranih vod (plastenke), ki jih pogosto kupujemo. Primerjava je pokazala, da je voda iz vodovoda ravno tako v vseh mejah normale (po pravilniku) kakor tudi voda v plastenkah. Za nekaj parametrov se je voda iz vodovoda izkazala celo boljše. V nekaterih vodovodih je možno dosegati stalno mikrobiološko skladnost pitne vode celo z nižjim kloriranjem, kot je sicer dovoljeno. Vse to pomeni, da smo v Sloveniji lahko zelo zadovoljni, da še vedno lahko pijemo pitno vodo iz vodovodnega omrežja. Predlagam, da se pozanimate pri upravljalcu vašega vodovoda o zadnjih analizah pitne vode in se prepričate, če je tudi pri vas voda zares pitna. Upravljalec bi vam moral te analize pokazati. Zakaj bi torej kupovali številne plastenke in pridno pridelovali odpadke, če si lahko natočimo praktično enako vodo tudi iz pipe.
Za primer vzemimo 4 člansko družino. Če vsak član spije doma na dan vsaj 1 liter vode je to 4 litre na dan. Za 30 dni znese 120 litrov, ali preračunano v plastenke je to 80 plastenk ali preračunano v denar je to cca. 35 Evrov na mesec ali 420 Evrov na leto. Če vas še skrbi pa si za ta denar lahko privoščite tudi zelo kakovostne filtre vode. V kolikor imate drugačne izkušnje se priporočam za komentar.
Nekaj zanimivosti si preberite tudi na http://www.pitna-voda.si/ (ni najbolj ažurna stran, vendar pojasni pojme pitne vode, monitoring in še kaj).

Pa poskrbimo, da bodo viri čiste vode ostali še naprej čist.

Učinek: nižji stroški za pitno vodo in manj odpadne embalaže

20. Praznični je čas

noreply@blogger.com (Tosko) — Tue, 30 Dec 2008 21:50:00 +0000

V času praznikov, zabav in nakupovanja se pogosto pozabi na naše okolje. Mislimo si, “ah saj je samo enkrat na leto, to se ne bo poznalo”. Pa vendarle se vpliv vse pogostejših in bogatejših praznikov v razvitem svetu še kako pozna na okolju. Pomislimo na številne darilne vrečke, bogata darila za katere se porabi mnogo energije (nafte, vode, surovin), številne prepotovane kilometre v tekmi za prav posebnimi darili, številne transporte iz tujih držav, da ne pomislimo potem še na številne odpadke. Moje mnenje je, da prazniki izgubljajo svoj pravi pomen.
Ker pa je ”99 Okolju prijaznih nasvetov” usmerjen k praktičnim rešitvam poglejmo primer z novoletno jelko. Verjetno ste se že mnogi vprašali ali je boljše če greste vsako leto v gozd po novo naravno smrečico, ali je morda boljše, če si kupite umetno po vašem okusu. Odgovor ni preprost, na to temo poteka mnogo debat na internetu, oblikovala so se celo združenja, ki se zavzemajo za to, katero drevesce je manj škodljivo okolju. Pogosto so za raznimi ”okoljskimi argumenti” skriti finančni motivi. Po raznih prebranih debatah menim, da sta obe rešitvi dobri, vendar pod pogojem:

Za naravno drevesce: če vsako leto posekamo eno drevesce v gozdu, potem moramo vsako leto tudi posaditi ali vzgojiti eno drevesce.

Za umetno drevesce: Če kupimo umetno drevesce, potem naj bo to takšno, da je čimbolj obstojno, pazimo na njega, ne izpostavljajmo ga direktni svetlobi, vročini iz radiatorja, ko ni v uporabi naj bo v temnem prostoru ... in seveda uporabljajmo ga čimveč let.

Imamo pa tudi okolju bolj prijazno alternativo. Posadimo svoje drevesce v velik lonec, skrbimo zanj skozi leta in drevesce bo raslo z vami. Za praznike ga okrasimo. Ko postane preveliko ga posadite v bližino vašega stanovanja ali v gozd in naj še naprej raste in hrani spomine na lepa druženja. Pa ne pozabite ... doma narejeni okraski iz različnih naravnih materialov so lahko veliko lepši in cenejši od kupljenih.

Pa srečno in okolju prijazno 2009!

Nekaj zanimivosti o novoletni jelki: http://en.wikipedia.org/wiki/Christmas_tree

Nov logo spletne strani

noreply@blogger.com (Tosko) — Sun, 21 Dec 2008 18:18:00 +0000

Za potrebe oglaševanja in povezovanja z drugimi spletnimi stranmi in portali je na voljo logo (pasica) spletne strani http://99okoljuprijaznihnasvetov.blogspot.com/. Če želite uporabiti logotip mi prosim pošljite e-mail na toskog@gmail.com in pošljem vam dodatna navodila za uporabo. Hvala za vašo podporo.