Prvi zbor:7:00, pri trgovini v Višnji Gori
Drugi zbor: 7:20, Vič, parkirišče Dolgi most
Oprema: vremenu primerna oblačila, pohodne palice
Čas hoje: 6-7 ur z postanki
Zahevnost poti: nezahtevna pot, zimske razmere
Hrana in pijača: iz nahrbtnika, koča na Dobrči je odprta

Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana – Jesenice se usmerimo na izvoz Ljubelj in cesti naprej sledimo v smeri Tržiča. Tik pred črpalko pri Tržiču pa zavijemo desno (smer Tržič) in nato takoj levo (smer Begunje) in se peljemo naprej do vasi Brezje pri Tržiču, kjer parkiramo na parkirišču v bližini cerkve.

Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po cesti proti Begunjam, a le do mesta, kjer se ta začne spuščati. Tu se v desno odcepi cesta, ki vodi na Bistriško planino (ob križišču so tudi planinske oznake za Dobrčo), mi pa po njej hodimo le nekaj minut, nato pa se v križišču usmerimo levo v smeri Dobrče (desna cesta vodi na Bistriško planino).
Od križišča naprej nadaljujemo po nekoliko slabši cesti, po kateri hodimo še približno 1 minuto, nato pa nas markacije povedejo desno na pešpot, ki se nadaljuje ob ograji. Nekaj časa se zmerno vzpenjamo ob ograji, nato pa po približno 20 minutah hoda od izhodišča prispemo na širok, a strm kolovoz. Po kolovozu se vzpenjamo do nekoliko redkejšega gozda, kjer nas markacije usmerijo ostro desno navzgor. V nadaljevanju se strmo vzpenjamo skozi gozd in po 15 minutah nadaljnje hoje prispemo do opuščenega korita za živali. Tu se pot obrne v levo ter se zložno vzpenja pod neizrazitim vrhom Vaško. Nekoliko naprej prispemo na manjše sedelce med že omenjenim vrhom na desni in pobočji Dobrče na levi.
Sledi kratek vzpon in pot nas pripelje do mesta, kjer prečimo bližnjo gozdno cesto (cesto prečimo ravno na mestu, kjer se ta konča). V nadaljevanju se nekaj časa vzpenjamo po širokem ter z gozdom poraščenem grebenu, po katerem hodimo vse do vzletišča jadralnih padalcev, katero se nahaja na južnih pobočjih Dobrče.
Tu se v desno odcepi široka pot, ki se nadaljuje proti Lešanski in Bistriški planini, mi pa nadaljujemo naravnost ter sprva hodimo ob robu gozda. Hitro se vrnemo v gozd, nato pa se v ključih razmeroma strmo vzpenjamo. Na višini približno 1400 metrov nad morjem prispemo na kolovoz, katerega le prečimo, nato pa le malo višje prispemo na označeno razpotje, kjer se nam z desne priključi pot z Lešanske planine, v levo se odcepi pot h Koči na Dobrči, mi pa nadaljujemo naravnost v smeri Dobrče.
Pot naprej se vzpne mimo počitniške hiške in se kratek čas razmeroma strmo vzpenja.. Ko se pot položi sledi še kratek spust in priključimo se poti, ki vodi od Koče na Dobrči proti vrhu Dobrče. Tu nadaljujemo desno nato pa se v nekaj minutah vzpnemo na vrh Dobrče.

Prevoz: osebni avtomobili

Vodja izleta: Tadej Hočevar vodnik PZS
Prijave: do sobote, 26.11.2022, na 041-563-067

V primeru slabe vremenske napovedi se izlet odpove!
VABLJENI!

Vsem bralkam in bralcem se zahvaljujem za branje. Skupaj smo bili od 4. decembra 2006. Torej skoraj natanko šestnajst let.

***

Esej o zhoji

(Uvodnik knjige Alenke Veber, ki bo izšla kmalu.)

Kaj imava z Alenko skupnega?

Domovino! Naravo! Gore! Duhovne vrednote! Pisano in govorjeno besedo! Fotografijo! Vodenje!

Vsemu naštetemu je skupno še nekaj – hoja.

Hoja je izkušnja. Samo izkušnja. Nič ne more nadomestiti hoje. To vem iz dosedanjega življenja. To vem iz pogovorov z ljudmi (že dolgo v Domžalah prirejam gorniške večere), ki so jim blizu hoja, plezanje, smučanje, narava, gore. To še posebej dobro vedo tisti, ki so zaradi nesreče ali bolezni prikrajšani za hojo. Videl sem trud sedeminosemdesetletnika, ki se je ob napredujoči bolezni noge vsak dan trudil, da bi ostal pokonci. »Ko bom obležal, bom umrl,« mi je dejal Jože z Brnika. Uspelo mu je in mu še danes uspeva hoditi iz dneva v dan. Držim pesti, da bi trajalo še dolgo … let, mesecev, tednov, dni, ur.

Hoja združuje gibanje, ponižnost, ravnovesje, radovednost, vonj, zvok, svetlobo, in če hodiš dovolj dolgo, tudi hrepenenje. Zato iskanje tišine ne obstaja. Tišine ni treba iskati, saj je ves čas tu. Najlažje jo najdemo v sebi. Samo svojo tišino. Čisto, deviško tišino. Ves čas in povsod. Prepojena je z menoj, z mikrodelci moje duše in telesa. Napetost zaradi občutka miru in tišine je eksplozija, ki ji sledi vrnitev. Nadaljevati je treba normalno življenje.

Zase potrebujem mir, zato rad hodim. Ljudje smo narejeni za hojo. Hoja je ritem, in če sedim, nimam tega ritma. Oznaka za najbolj osnovni tempo je andante. To (po italijansko) pomeni v ritmu hoje. Šestdeset udarcev na minuto. To je zmerno hitra hoja, med katero lahko razmišljam. Hoja je zdrava tudi zato, ker je naravni ritem andante tak, da ob njem lahko razmišljam. Občutek, ko hodim in hodim, a se utrujenost topi z vsakim korakom, ne nastopi vedno. Večkrat ja, kakor ne. Bolj kot od strmine, bolj kot od kondicije je to odvisno od misli. Misli, ki berejo teden, mesec, minula leta.

V te misli nevsiljivo vstopa Alenka. S svojimi ivermi, z duhovnimi mislimi, predvsem pa z nesebičnim deljenjem življenjskih izkušenj. So dnevi, ko vse, prav vsi koščki sestavljanke, ki se ji reče življenje, »štima«, tako kot mora. Je to slučaj? Je to rezultat nečesa? Se da naslednjič vse skupaj ponoviti do potankosti? Odgovor pozna vsak zase.

***

Kaj ti bo gozd, če ni drevesa?
Kaj ti bo nebo, če ni zvezde?
Kaj ti bo morje, če ni ribe?
Kaj ti bo rodovitnost, če ni ploda?

Kaj ti bo širjava, če ni kril?
Kaj ti bo hitrost, če ni časa?
Kaj ti bo stop, če ni oprimka?

Kaj ti bo korak, če je le tišina?

Korak je težek toliko kot zbranost sanj.

Ne, korak je težek toliko kot senca tebe.

***

Hoja je neizčrpen vir. V vseh novorekih bi jo morali uvrstiti – kot temeljno enoto – med obnovljive vire. Torej med vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov. Sončno sevanje, veter, vodni tok v rekah, fotosinteza, zemeljski toplotni tokovi in tokovi morja so ogledalo hoje. Hoje, ki je nikoli ne zmanjka, saj se obnavlja dokaj hitro in je dokaj enakomerno porazdeljena. Hoja je čista energija, vir ustvarjalnosti in hotene pomirjenosti.

Odkrivanje krajev in s tem samega sebe s hojo ni enostavno. Načrtovati logistiko, jo potem zadovoljivo udejanjiti, hkrati pa jadrati na vetru spontanosti, celo slučajnosti so zahtevna, vseživljenjska opravila. Opažanja, spoznanja, doživetja, čustva, ki so posledica gibanja v (novi?) pokrajini, je zatem treba še uskladiščiti. V največjem obsegu zase. Za svoj mir, za navdih, za zadovoljstvo naslednjega dne. Medij pri tem ni najpomembnejši – zgolj neotipljiva misel, zapisana beseda, ujeta fotografija.

Vse našteto je Alenka izmojstrila. Alenka je tisti potencial, ki v smehu zapoveduje:
– Prvič, vzpostaviti ritem in se ga držati brez postankov.
– Drugič, hoditi v tišini.
– Tretjič, pred razpotjem izbrati pot, ki se vzpenja.
– Četrtič, če takrat, ko smo zunaj, narava ni v nas, s kakšno pravico smo sploh v pokrajini?

Nekaj se zgodi, ko se skladišče odpre za druge in nastopi dilema izbire oblike sporočanja – lastno premišljevanje, dokumentarna reportaža, predavanje za druge ali – kot najodgovornejša in hkrati najlepša – vodenje, povabilo neznanemu junaku, junakinji, da se ti pridruži na poti po tvojih stopinjah.

Precep hodca, tega nenehnega obnavljalca ene najstarejših nenehnih človekovih dejavnosti, nikakor ni podoben položaju, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni več mogoče. Prav nasprotno je res: hodec, raziskovalec, ustvarjalec se mora odločiti, na kakšen način bo VODIL naslednika, naslednico. Mu bo dal roko ali zgolj oprimek? Mu bo povedal vse ali zgolj toliko, da bo kos kruha na tanko namazan? Mu naj razkrije bisere in prekrije nemoč tistega dne ali naj izstopi herojsko, neponovljivo in docela vseensko?

Narava je izjemen, za človeka vabljiv prostor, v njej se izmenjujeta svetloba in senca, celo tema. Ambienti, ki jih ustvarja sončna svetloba v naravi, so priložnost za preizkus učinkov različnih svetlobnih situacij. Bleščanje sonca na kapljicah megle, drevo, skozi katerega premikajočo se krošnjo padajo sončni žarki, svetloba v mavrici za grebenom, snop žarkov izza oblakov, na razbrazdani snežni površini neštetih kristalov. Svetloba pričara razpoloženje, čustveno stanje. Krepi čuječnost, vzbuja pozornost, usmerja gibanje. Mehkoba senc. Barva svetlobe. Zamolklost razpršenosti. Odločnost loma. Drži: svetloba spodbuja domišljijo in sanjarjenje. A najbolj čudodelna je svetloba v nas samih.
Čar naše slikovite Slovenije je, da zna presenetiti. Na vsakem koraku, ob vsakem letnem času in – kar je še posebej pomembno – v katerem koli življenjskem obdobju! Korak, ob katerem damo doma sušiti gojzarje, je zato pomirjen.

Babjepolska pokrajina, v katero se je vrnila Alenka, je utesnjena in je tako na strani narave kot družbe doživela marsikaj. Je to eden od tistih svetov, ki bi mu Kugy dejal »pokrajina, ki se ne zna smehljati«? Tako resno so naravne sile izoblikovale njeno obličje. A ne vem, ali to velja zmeraj. Vsako drevo, vsaka skala, vsako pobočje mi nekaj pripoveduje in vedno mi je žal, da nisem večkrat tako mirno in počasi hodil po tem svetu z Alenko. V živo in ne zgolj z besedo.

***

Ravnih površin je v naravi v resnici malo. Če od daleč nekaj izgleda kot najboljši približek ravnega, je površje v drobnem izrazito neravno. Ali bolje: razgibano, zakoreninjeno, zagruščeno. O tem se najlažje prepričamo, kadar dežuje (ali kadar iščemo ravna tla za bivakiranje …).

Človek ima s padavinami dnevni odnos, saj vseskozi sledi vremenskim napovedim, poslušajoč, kdaj bo dež, kdaj bo sneg, kdaj pasja vročina. Toda odnos do narave skozi vremenske napovedi je čisto instrumentalen, zadeva le človekovo skrb, kako oblečen in opravljen naj se upre zakonom narave, oziroma je napovedi sledilen: »Danes bo čudovit dan, ki ga velja izkoristiti za odhod v naravo.«

Hrapava pot je tista, ki od uporabnika nog zahteva usklajeno delo z možgani. Pozornost, ki jo kasneje deloma nadomestijo ali izboljšajo znanje in izkušnje, je tista, ki korak vodi od prepreke do ovire, jim prilagaja trenutni odziv in pripravlja prihodnji sprejem. Pot, ki se nenehno spreminja, vzpenja, spušča, zavija, vodi med drevesi, čez pašnike, suho strugo ali živi meliščni drobir, je pot izzivalnega zadovoljstva.

Ob hoji v naravi, pri vzponih v gore, na gozdnih sprehodih se zlahka scela predajam doživetju. Opazujem, si razlagam, se preizprašujem, videno/slišano prepuščam za nadaljnjo dopolnilno izkušnjo. Včasih samo občudujem, včasih (žal) niti ne opazim, kar se mi morda celo ponuja. A ne glede na to je ob vrnitvi rezultat podoben. Podoben čemu? Uživanju življenja!

To ni seveda nikakršno novo odkritje, a spoznanje, da se tisti samostni trenutek navzočnosti nobeno tuje telo in nobena tuja misel ne vriva v moj svet, je vendarle zlata vredno. Nekakšno zadoščenje doživljam, ko v tišini in samoti obnovim nekdanje in sedanje življenje tega edinstvenega koščka zemlje. Hkrati sem svoboden popotnik. Še več, zavedam se ne samo ugodja, marveč prave slasti ob soglasju svobodne misli in prostega telesa.

Zhoja.

Ko hodim, se redko ali sploh nikoli ne sprašujem, zakaj mi je pri tem lepo. To me kvečjemu vpraša kdo, ki mu kdaj pozneje razlagam o tej hoji. Spraševanje o lepoti pride v ospredje tedaj, ko skušam doživetje opisati drugim, na primer s prispevkom na gorniškem blogu Razgledi. Če bi lahko, bi ta občutja posredoval drugim v celoti in brez besed. A velikokrat se zgodi, da tudi video ni dovolj verodostojen. Pomembna je izkušnja, pomemben je čas, pomembno je razpoloženje: takrat, tam, sam ali še s kom.
Tudi z Alenko!

***

Hoja je namreč grižljaj kruha, požirek pitne vode, poobedek odprte pokrajine.

Hoja je čvrst in nazoren dokaz, da preteklost ne mine. Hoja nas je naredila in izoblikovala.

Hoja postane zhoja, hoja z zgodbo. Alenkina zgodba.

Borut Peršolja, gorniški publicist in naravovarstvenik

Siol.net nas je obvestil, da bo ukinil blog.siol.net in da naj svoje vsebine preselimo drugam.
Meni so to uredili moji otroci in odslej me lahko najdete na https://babicino.mnenje.je
Novi blog še ni povsem dokončan, a počasi napreduje. V doglednem času bo urejeno tudi naročanje na nove objave po e-pošti.
Dobrodošli.

je Ivan Cankar med drugim napisal tudi pesem o Sultanovih sandalih. Ljudje so se v spoštovanju do avtoritete, Sultana, pred njim globoko klanjali. Tako globoko so se priklanjali, da niso več opazili, da Sultana ni več na prestolu. Da so tam ostali le njegovi sandali.

Sultan, beri: Naša elita, je odšel. Je diskreditiran, je moralno zavržen, je prodan. Dvignite pogled ljudje. Vzravnajte se! Ne vztrajajte več pri spoštovanju propadlih avtoritet. Vzemite glavo v svoje roke in začnite misliti z njo.

Vaša glava je vaše edino orožje in orodje. Premislite vse na novo!!!
Ne slavite več praznega prestola, ne klanjajte se golim sandalom.

Plan je sledeči. Prva skupina se dobi ob 12.00 pri hotelu Rozka na Krvavcu, kjer bomo parkirali jeklene konjičke. Imela bo približno za štiri uri hoje, prihod druge skupine bo ob 14. uri pohod bo opravila v 2urah in pol. Vsi se vrnemo krožno nazaj do hotela Rozka, kjer nas čaka nastanitev in večerja v hotelu. Tu prespimo in po zajtrku odidemo proti domu. Zvečer nas bo zabaval ansambel Objem. Cena nočitve, večerje in zajtrka je 50 Eur. Prijave sprejema vodnik Erjavec Aleš na mobi 041 746 825. Število mest omejeno.

Upravni odbor P.D. Polž Višnja Gora

ZBOR: 5.00 vrtec Višnja gora

5.15 momax Lj-Rudnik

Mrzla gora je 2203 m visoka gora v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Mrzla gora se dviguje nad tremi dolinami: Logarsko dolino, Matkovim kotom in Belsko Kočno. Lahko bi jo označili kot manj obiskano goro v Kamniško-Savinjskih Alpah. Razlogov za to je več. Gora je težko pristopna, saj nanjo namreč lahke poti ni! Ena vodi iz Matkovega kota in je zelo dolga, naporna, neprijetno izpostavljena, ter orientacijsko dokaj zahtevna. Druga pot z Okrešlja je pravtako zelo dolga, poleg tega pa tehnično zahtevna, izpostavljena, skale pa so zelo krušljive. Ker po zahodnem in severnem grebenu poteka državna meja, je bil do nedavnega dostop otežen (do leta 1967 celo prepovedan) zaradi političnih razlogov. Sedaj, ko z mejo ni več problemov, pa Mrzla gora še vedno ohranja sloves najtežje pristopnega, a enega najlepših dvatisočakov v Kamniško-Savinjskih Alpah.

For beginners, the thought of choosing a hosting provider and then picking out the perfect theme, installing and configuring plugins, and finally getting your site live can be daunting. But it doesn’t have to be. In this post, we’ll walk you through everything you need to know about choosing a WordPress hosting provider, with five of our top picks for beginner-friendly hosts.

1. Bluehost

2. HostGator

3. DreamHost

TMDHosting vs HostGator
HostWinds vs Bluehost
JustHost vs HostGator

We understand that choosing a WordPress hosting provider can be a tough decision, especially if you’re just getting started with your first website. But we hope that this post has cleared up any confusion and helped you narrow down your options.

Remember, when it comes to WordPress hosting, there’s no one-size-fits-all solution—it all depends on your specific needs and budget. So take some time to research each of these providers and decide which one is the best fit for you and your website.

Uroš Zupan: Znamenja v kroženju

Kako izbrati kolonjsko vodo

Pri izbiri moških parfumov je pomembno upoštevati tako vonj kot moč. Želite si vonj, ki je prijeten in ne preveč obremenjujoč. Kar zadeva moč, je toaletna voda običajno najboljša izbira za vsakodnevno nošenje. Če iščete nekaj bolj posebnega za posebne priložnosti so originalni parfumi odlična izbira

Pomembno je tudi upoštevati, da ima vsak moški drugačno kemijo telesa, kar lahko vpliva na to, kako dišava diši na njem. Če torej niste prepričani o določeni kolonjski vodi, jo je vedno najbolje preizkusiti, preden jo kupite. majhno količino dišave nanesite na zapestje in počakajte 15 minut, da vidite, kako se bo razvila na vaši koži

Diamantni uhani Blue Nile Mill December – vaši uhani za vsako obleko! Izrazit, a hkrati nežen dizajn. zlato 14K ali zlato 18K nad srebrom Sterling. $325

Kako nositi kolonjsko vodo

Ko ste našli kolonjsko vodo, ki vam je všeč, je čas, da se naučite, kako jo pravilno nositi. Prvo pravilo je, da začnete z manjšo količino, kot mislite, da jo potrebujete, in jo nato nadgradite. Pri dišavah je vedno bolje biti previden, saj jih lahko vedno dodate več, vendar jih ne morete odstraniti, ko so enkrat na sebi

Pri uporabi kolonjske vode se osredotočite na področja, kjer vaše telo oddaja toploto. Ta območja vključujejo pulzne točke (zapestja, vrat, za ušesi) ter prsni koš in spodnji del hrbta. Izogibajte se drgnjenju kolonjske vode v kožo, saj lahko to razgradi molekule in spremeni vonj. Namesto tega jo preprosto nežno poklepajte, da se enakomerno razporedi

Zdaj, ko veste, kako izbrati in uporabljati kolonjsko vodo, ni več izgovora, da ne bi vedno dišali najbolje. Ne pozabite: začnite z manjšo količino, kot mislite, da jo potrebujete, in jo nato nadgradite. Če boste upoštevali te nasvete, boste zagotovo navdušili vse, kamorkoli boste šli!

WordPress: ranljivost za kibernetske napade

Kot smo že omenili, je WordPress zaradi svoje priljubljenosti pogosto tarča kibernetskih napadov. Ti napadi lahko segajo od preprostih napadov z zavrnitvijo storitve do bolj zapletenih vbrizgavanj zlonamerne programske opreme, ki lahko ogrozijo celotno spletno mesto. V bistvu je vsako spletno mesto ranljivo za napade, vendar so spletna mesta WordPress zaradi svoje priljubljenosti še posebej občutljiva. Zato je pomembno, da sprejmete ukrepe za zaščito spletnega mesta WordPress pred napadi.

Izguba občutljivih podatkov

Še en razlog, zakaj je treba pri gradnji spletnega mesta WordPress dati prednost varnosti, je zaščita občutljivih podatkov. Če vaše spletno mesto od uporabnikov zbira občutljive podatke – na primer podatke o kreditnih karticah ali osebne podatke – je še toliko bolj pomembno, da sprejmete ukrepe za zaščito spletnega mesta. Vdor v vaše spletno mesto lahko privede do izgube teh občutljivih podatkov, kar lahko škodi vašemu ugledu in ogrozi vaše uporabnike.

Zmanjšanje uvrstitev v iskalnikih

Poleg neposrednih posledic kršitve varnosti obstajajo tudi posredne posledice, ki lahko vplivajo na vaše podjetje. Če je na primer vdora v vaše spletno mesto in ne sprejmete ukrepov za odpravo varnostnih težav, se lahko posledično poslabšajo vaše uvrstitve v iskalnikih. Iskalniki namreč dajejo prednost varnim in zaupanja vrednim spletnim mestom. Če torej vaše spletno mesto ni varno, se bo v rezultatih iskanja verjetno uvrstilo nižje, kar lahko zmanjša promet na vaše spletno mesto in negativno vpliva na vaše poslovanje

Kot lahko vidite, obstaja veliko razlogov, zakaj je pri gradnji spletnega mesta WordPress pomembno dati prednost varnosti. Spletne strani WordPress so zaradi svoje priljubljenosti še posebej dovzetne za napade, kar pomeni, da morajo biti še posebej pozorne na zaščito pred vdori. Poleg neposrednih posledic kršitve varnosti – kot je izguba podatkov – obstajajo tudi posredne posledice, ki lahko vplivajo na vaše podjetje, kot je slabša uvrstitev v iskalnikih. Zato je tako pomembno, da sprejmete ukrepe za zaščito WordPress pred napadi.

Najbolj ekstremen primer: Kučanu oporekata javno (verbalno) podporo levičarjem. Ker da se ve, da je bil včasih poveljnik partije. OK. Ampak… četudi bi bil včasih mini Stalin, formalno zdaj ni več. Ustava in zakoni mu ne prepovedujejo izražanja mnenja.

Tudi Janša je bil njega dni član (in to ne povsem navaden) partije. Potem je pa naredil politično kariero tako širokega diapazona, da mu ne najdeš enake na vsem svetu. Na krilih osamosvojitvene vojne je pričakoval, da ga bodo ljudje sprejeli kot narodnega rešitelja. A se je uštel. Užaljen je zamenjal stranko in se vključil v (takratno) SDS: SOCIAL-demokratsko stranko. Socialdemokratske stranke so povsod po svetu leve. Vsaj levo od centra. Tam je svojega prejšnjega idola (maršala Tita) zamenjal za novega: Jožeta Pučnika. Ki je bil (menda res) social-demokrat. Nanj se sklicuje ob vsaki priložnosti. Nerodna stvar pa je, da se je po Pučniku – pod Janševim poveljstvom – stranka iz socialdemokratske preimenovala in prelevila v praktično najbolj desno v Sloveniji, sam pa od vodje preko “samo navadnega” člana (spet) v vodjo: tokrat ekstremnega desničarja. Salto mortale za v enciklopedijo. Tudi OK. Politika je pač kurba – polna hinavščine in laži. Njeni protagonisti – politiki – so pač prevarantje, lažnivci in hinavci. Kar jim je inherentno in očitati jim to lastnost je pač jalov posel.

Moj očitek leti (predvsem) na Jančiča: on ni politik, zato mu hinavščino lahko očitam. Torej: očitati en politični opciji nekaj, za kar druga od tebe ne kasira ekvivalentnih očitkov je HIPOKRIZIJA par excellence!

Balkonski

Po koronskem premoru so razmere ponovno dozorele do te mere, da se bodo pohodniki ponovno podali na tridnevni pohod po Krožni pešpoti Prijetno domače, na kateri bodo obiskali vseh 12 info točk v naši občini in po približno 100 kilometrih poti prehodili vseh 12 krajevnih skupnosti. Zadnjega pohoda pred nastopom epidemije se je udeležilo več kot 200 pohodnikov, a le tisti res vztrajni in izkušeni prehodijo celotno pot.

Organizatorji vabimo k udeležbi vse občane in tudi druge pohodnike, ne glede na to, koliko poti kdo zmore prehoditi. Morda boste v času organiziranega pohoda prehodili le del poti in boste preostalo pot obiskali kasneje. Pot je označena in odprta vse dni v letu. Kartonček za kontrolne žige je na voljo v pisarni Zavoda Prijetno domače.

Tudi letos organizatorji pripravljamo popestritev pohoda z zanimivimi aktivnostmi ob poti, zato še posebej vabljeni vsi, ki imate radi rekreacijo, zdrav način preživljanja prostega časa in uživate v prelepi neokrnjeni naravi naše občine.

Na pohod se je treba predhodno prijaviti na tel. št.: 01/ 781 21 00 ali na elektronsko pošto gasper.stopar@ivancna-gorica.si, kjer dobite tudi vse dodatne informacije.

OKVIRNI POTEK 8. POHODA PO KROŽNI PEŠPOTI PRIJETNO DOMAČE (30. 9. – 2. 10. 2022):

1. dan (30. 9. 2022)

6:45 Zbor pohodnikov pred stavbo Občine Ivančna Gorica

7:00 – Odhod proti Turistični info točki Ivančna Gorica

Trasa poti:

Ivančna Gorica – Stična – Metnaj – Obolno – Vrh pri Višnji Gori – Višnja Gora

2. dan (1. 10. 2022)

7.00 Zbor pohodnikov pri Hiši kranjske čebele v Višnji Gori

Trasa poti:

Višnja Gora – Polževo – Mulja2va – Krka – Korinj – Ambrus – Zagradec

3. dan (2. 10. 2022)

7.00 Zbor pohodnikov na turistični info točki v Zagradcu

Trasa poti:

Zagradec – Kitni Vrh – Lučarjev Kal – Dob pri Šentvidu – temenica – Debeli hrib – Sobrače – Šentvid pri Stični – Gradišče

19.00 Zaključek na Gradišču

Vabljeni.
Planinsko društvo Polž
Višnja Gora

Zakaj morate takoj posodobiti jedro WordPressa

Najprej in predvsem morate vedno posodobiti jedro WordPressa, takoj ko je na voljo nova različica. Na primer, zadnja stabilna izdaja WordPressa v času pisanja tega prispevka je različica 5.1.1. Čeprav se to morda ne zdi velik preskok glede na prejšnjo različico (5.1), dejansko vsebuje več kot 30 popravkov napak in varnostnih popravkov. In to je le en primer – vsaka nova izdaja WordPressa običajno vsebuje na desetine, če ne celo na stotine takšnih izboljšav.

Posodabljanje WordPressa je pomembno iz dveh razlogov: zaradi varnosti in združljivosti. Novejše različice WordPressa vključujejo varnostne popravke za ranljivosti, ki so bile odkrite od prejšnje izdaje. Če ne posodobite, bo vaše spletno mesto ostalo ranljivo za te zlorabe. Poleg tega je veliko tem in vtičnikov WordPress združljivih le z določenimi različicami jedra WordPressa. Če ne posodobite na najnovejšo različico, se lahko zgodi, da se nekatere funkcije vašega spletnega mesta pokvarijo ali popolnoma izginejo.

Posodabljanje posameznih tem in vtičnikov

Poleg posodabljanja jedra WordPressa, kadar je na voljo nova različica, morate vedno posodabljati tudi posamezne teme in vtičnike. Tako kot pri samem WordPressu tudi nove različice tem in vtičnikov pogosto vključujejo pomembne varnostne popravke in posodobitve združljivosti

Poleg tega vam posodabljanje tem in vtičnikov omogoča, da izkoristite najnovejše funkcije in izboljšave, ki jih ponujajo njihovi razvijalci. Novejša različica Wordpress vtičnika lahko na primer v primerjavi s starejšo ponudi boljšo zmogljivost ali izboljšano uporabnost. V nekaterih primerih so posodobitve morda celo potrebne, da tema ali vtičnik še naprej pravilno delujeta po večji posodobitvi WordPressa (npr. s 4.9 na 5.0)

Kot uporabniki WordPressa se zavedamo, kako enostavno je postati malodušen glede obvestil o posodobitvah – še posebej, če se te posodobitve pogosto zdijo nepomembne ali celo nepotrebne. Vendar ne moremo dovolj poudariti, kako pomembno je, da ste na tekočem z vsemi posodobitvami tako jedra WordPressa kot posameznih tem ali vtičnikov, ki jih morda uporabljate na svojem spletnem mestu. S tem lahko zagotovite, da bo vaše spletno mesto varno pred izkoriščanjem in združljivo z vsemi povezanimi programskimi komponentami. Poleg tega boste imeli vedno dostop do najnovejših funkcij, ki jih zagotavljajo razvijalci tem in vtičnikov!