gregorjev foto blog

Jurij Pivka

2010-01-17T12:09:24Z

Od zadnje objave je minilo kar nekaj časa. Upam, da zaradi tega nisem izgubil rednih bralcev. Prenehanje delovanja ZSFB pa tudi kaže na to, da bo obisk blogov, ki so bili nanj prijavljeni, manjši. ZFSB je z malce zamenjave “vodilnih” ljudi, spet na starih tirih. Po drugi strani pa so socialne mreže, kot npr. Facebook in Twitter ter podobne prinesle nešteto možnosti za samopromocijo. Je pa res, da določeni osebki na omenjenih mrežah že malce pretiravajo glede samopromocije, tako njihovi bolj ali manj uspešni poskusi uspešno nakazujejo na njihovo narcisoidnost. Pa da ne bom spet predolgo moraliziral in filozofiral, se raje kar takoj posvetim temi oz. osebi tokratne objave.
Z Jurijem Pivko oz. po domače kar Juretom sva se prvič srečala skozi fotografijo. Takrat se spomnim, sva se dobila v čajnici in kavarni Čajek. Debatirala sva o tem in onem, največ pa seveda o fotografiji. Jure je totalni “multipraktik”, saj je izdal že kar nekaj fotomonografij, ukvarja pa se tudi s poezijo. Tako mi je že kar na prvo srečanje prinesel svojo fotomonografijo – Maribor. Popolnoma je predan naravi, tako se v večini posveča krajinski fotografiji. Ker pa sem tudi sam začel s tem področjem in mi je še vedno v veselje, sva skupaj naredila eno krajšo foto-turo. Jure me je pred nekaj časa tudi prosil, da bi naredil nekaj portretov njega, njegove žene in še takrat nerojene Ele. Fotografije, ki so takrat nastale, sem objavil tudi na blogu v objavi Suzana, Jure in sladko pričakovanje. Tokrat pa me je Jure prosil za nekaj klasičnih portretov. Odločila sva se, da jih posnameva tam, kjer sva se tudi prvič srečala in sicer v kavarni in čajnici Čajek.

Poročna fotografija: Mojca in Sašo

2009-12-15T16:33:54Z

Jesen je že močno obarvala listje na drevesih, ko je prišel tisti srečni dan za Mojco in Sašota. Oblačno vreme ni moralo pokvariti poročnega vzdušja, četudi je tu in tam padlo nekaj kapelj. Ženin je, kot po stari tradiciji, prišel po nevesto in starše prosil za roko njune hčere. Starši se bolj enotno ne bi mogli strinjati, da je Sašo tisti ta pravi, zato se je kolona vozil z nevesto in ženinom na čelu zelo hitro odpravila proti gradu Bogenšperk. Čudoviti starodavni obred je celotno dogajanje naredil še bolj pestro. Po uradnem delu smo ozke hodnike z nevesto in ženinom izkoristili za unikatne portrete. Nevesta je s pomočjo traku ženinu kazala pot, le ta jo je zasledoval in jo nenazadnje tudi ujel. Nevesta je s trakom v zraku zarisala srce in okronala njuno ljubezen za večno.

Več fotografij s poroke pa lahko najdete na na namenski spletni strani http://weddings.gregorharih.com v galeriji.

Ugly doll

2009-11-30T17:27:43Z

Tokrat manj klasične fotografije. Ne iskati ostrine, ne iskati prave kompozicije, ne iskati prežganin,…

Poročna fotografija: Ana in Vladimir

2009-11-26T17:58:23Z

Pri Ani in Vladimirju sem na vrata trkal že ob devetih zjutraj, saj smo se dogovorili tudi za fotografiranje priprav. Žal pa je maskerka ostala nekje v prometu, zato sem prosti čas izkoristil in pofotografiral detajle. Nekaj pred enajsto uro so pričeli prihajati tudi prvi gostje. Ženin, ki se je medtem že uredil, jih je sprejemal, nevesta pa je že malce nemirna čakala, kdaj bo prišla maskerka. Prišla je skorajda zadnji trenutek in pričela z ličenjem neveste. Oktobrsko vreme je sicer že pokazalo svojo hladnejšo plat, a sonce brez oblaka je poskrbelo, da so gostje nazdravljali v vrtu. Na poroki ni manjkalo prav ničesar, pardon, manjkalo je časa. Prav zaradi izjemno malo “prostega časa” smo se skupaj odločili, da bomo portretiranje izvedli naslednji dan. Kot lokacijo smo izbrali kar center mesta. Ker pa je bila njuna poroka zaznamovana s pesmijo “Stangers in the night”, smo se odločili, da bomo portretiranje izvedli prav večer oz. že skoraj ponoči. V objektiv smo želeli ujeti čar noči o katerem je že pred mnogo leti prepeval Frank Sinatra.

Kot vedno pa več fotografij s poroke na na namenski spletni strani http://weddings.gregorharih.com v galeriji.

Mini photoshoot z iPhone-om

2009-11-09T18:38:06Z

S Špelo sva prejšnji petek in soboto preživela v dobri družbi, v koči na Ribniškem Pohorju. Na več kot tisoč metrih je temperatura v noči iz petka na soboto padla krepko pod ničlo, zato smo se zbudili v precej belo jutro (ne, ni snežilo, le močna slana je bila). Celi “zalimani” smo počasi gledali skozi okno proti kristano čistemu modremu nebu. Kljub temu nobeden izmed nas ni nekak bil navdušen, da bi se podal v naravo. Pečen kostanj in malce pregloboki pogledi v kozarec so pripomogli k temu, da smo do kosila vsi ostali doma in se “rehabilitirali”. Toplo sonce pa je ozračje toliko segrelo, da bi bil greh, da ne bi šli na zrak. Tako sva s Špelo odšla mimo Ribniške koče proti vrhu. V senci so rokavice in volnena kapa kar lepo pristajali, na soncu pa jih je bilo potrebno hitro sneti. Skoraj pri vrhu sva s Špelo opazila drevo zanimive rasti. Ena izmed dveh glavnih vej je bila oblikovana, kot bi že od nekdaj nekdo ležal na njej. Špela je takoj stekla do drevesa in se ulegla v drevesno ležišče. Jaz navdušen nad sceno sem takoj iz žepa potegnil iPhone in pričel fotkat. Vmes so mimo prišli neki pohodniki in začudeno gledali, zakaj nekdo leži na drevesu, drugi pa se meče pod njim. Ampak to mene ne moti. Važen je rezultat. :) Hiter pogled na zaslon je pokazal, da trda svetloba sonca prav dobro pristoji, kristalno čisto nebo pa je dodalo le še piko na i. Po nekje 20 fotkah sem bil zadovoljen jaz in tudi Špela, ki ni rabila več pozirat… :) Nazaj v koči sem na pogledal posnete fotke in jih na hitro obdelal s pomočjo iPhone aplikacije Photoshop.com. Rezultati so bili precej zanimivi. Delo z aplikacijo je enostavno in zabavno (nekaj fotk ste lahko videli na mojem Facebook profilu). Kljub temu, da ima iPhone aplikacija kar precej funkcij, ga ni čez namenski program na računalniku. Tokrat sem se malo “ovohal” Aperture in moram rečt, da je kar solidna alternativa Lightroom-u.

Poročna fotografija: Milica in Jure

2009-10-28T17:58:37Z

Prednost poročne fotografije je v tem, da vidiš veliko novih krajev. Pri Milici in Juretu sem tako prevozil skoraj celotno Slovenijo, da sem prišel do kraja njune proke: Nove Gorice. V Novi Gorici sem bil le enkrat, oz. še to sem se le peljal skozi na poti proti Gorenjski. Takrat me je pustila mlačnega, zato sem se odločil, da ji na jesenski dan dam novo priložnost. Z Milico in Juretom sem se dogovoril za portretiranje ob Solkanskem mostu, ki je znamenitost okolice Nove Gorice. Večina vas verjetno pozna most, verjetno pa marsikdo ne ve, da je Solkanski most most z najdaljšim kamnitim lokom na svetu. Čudovita arhitektura in nenazadnje simbolika starega mostu je bila torej kot nalašč za portretiranje. Poročni par na bregu Soče, v ozadju pa ponavljajoči se oboki iz rezanega kamna so dajali odličen kontrast in hkrati harmonijo.
Nova Gorica z okolico se je tako pokazala v povsem drugi luči, saj ponuja veliko več, kot pa lahko človek opazi na prvi pogled.

Še več fotografij s poroke pa najdete na namenski spletni strani http://weddings.gregorharih.com v galeriji.

Poročna fotografija: Tjaša in Tilen

2009-10-20T17:15:43Z

Tjaša in Tilen sta me že na samem začetku presenetila s tem, da sta imela jasno predstavo kar se tiče poročnih fotografij. Želela sta nekaj unikatnega in nevsakdanjega. Odločila sta se, da bo poročni dan potekal le v ožjem družinskem in prijateljskem krogu ter da bo zajemal le civilno poroko. Tako smo se odločili, da bomo portretiranje nekoliko bolj razširili, da bomo lahko naredili res dobre fotografije. S skupnimi močmi smo razdelali zgodbo, ki je že na papirju zvenela precej zanimivo. Civilna poroka je potekala na Ljubljanskem gradu, zato smo kraj za portretiranje izbrali kar staro Ljubljano, ki je s svojo značilno in simpatično arhitekturo nudila “peskovnik” za naše portretiranje.
Poroka je nekaj zelo intimnega, zato popolnoma razumem poročne pare, ki se odločijo, da fotografom ne dovolijo prikaza fotografij na internetu. Tjaša in Tilen sta bila toliko prijazna, da sta dovolila objavo portretnih fotografij, medtem ko bosta fotografije s civilnega obreda obdržala le zase.

Več fotografij s portretiranja pa najdete na namenski spletni strani: http://weddings.gregorharih.com/galerija.html.

Poročna fotografija: Sanda in Denis

2009-10-13T20:17:27Z

Sanda in Denis sta že na prvi kavi dokazala, da sta izjemno prijeten par. Tako smo se zelo hitro ujeli in se dogovorili, da se “vidimo” tudi na poroki. Povedala sta, da se bo začetni del poroke odvijal v Ljubljani, tako je bližina centra Ljubljane kar klicala, da bi ga izbrali za portretiranje. Sanda je ob besedi portretiranje kar prebledela. Pojasnila je, da se ne fotografira rada, če pa se že mora, pa ima na vseh fotografijah zaprte oči. Takoj sem ji pojasnil, da portretiranje izvedem nekoliko drugače. Vse skupaj zgleda bolj kot bi snemali film. Pri portretiranju ni nekega statičnega poziranja in gledanja v objektiv. Čeprav je bila Sanda še nekoliko skeptična, smo se kljub temu dogovorili za okvirno zgodbo.
Na dan poroke sem imel odkrito povedano nekaj več treme, kot po navadi. Razlog je bil verjetno to, da se tudi Denis ukvarja s fotografijo. Po nekaj začetnih minutah je trema zaradi precej sproščenega vzdušja popustila. Na portretiranju sem obema še enkrat objasnil, da naj sledita zgolj “scenariju” in da naj se obnašata, kot da me ni. Denis se je sprostil zelo hitro, Sanda je potrebovala nekoliko več časa, vendar o “neprijetnem” občtuku pri fotografiranju in o zaprtih očeh ni bilo ne duha ne sluha. Po nekje dobre pol ure je Sanda tako “padla” v portretiranje, da je sama pričela dajati ideje, povedala pa je tudi, da se še nikoli ni počutila tako dobro pri fotografiranju. Kljub temu, da smo hodili skozi strogi center Ljubjane, ki je bil poln ljudi, sta Sanda in Denis pozirala kot prava modela. Tako smo lahko naredili fotografije, katere me ni bilo strah pokazati.

Več fotografij pa kot vedno na namenski spletni strani:http://weddings.gregorharih.com/galerija.html.

Poročna fotografija: Tamara in Jure

2009-10-08T17:04:40Z

Tamara se je kot prijateljica udeležila predaje albuma nastalega na poroki Ines in Samota. Po nekaj izmenjanih besedah, sta Ines in Samo pričela z listanjem težko pričakovanega albuma. Nad njim so bili vsi trije precej navdušeni. Tamara je zaupala, da s svojim izvoljencem Juretom tudi načrtuje poroko. Bolj kot ne v šali je vprašala, ali sem na dan njune poroke prost. Hiter pogled v koledar je pokazal, da sem. Presenečena je povedala, da še mora premisliti. Po nekaj dnevih me je poklicala in dogovorili smo se. Glede portretiranja smo se dogovorili, da ga bomo izvedli na seniku. Kljub temu, da je bila poroka na podeželju, sem bil malce skeptičen, da bomo našli kak dober senik, ki bo tudi s fotografskega stališča zaimiv. Tamara in Jure sta napela vse svoje moči in se dogovorila za senik blizu kraja obreda. Tako smo lahko takoj po obredu skočili na portretiranje. Senik se je izkazal za izjemnega. Bil je velik, poln sena in z luknjami v zidu, ki so prepuščali svetlobo. Rdeča barva zidakov je večerno svetlobo še dodatno obarvala in nastale so odlične fotografije.

Več fotografij pa kot vedno na namenski spletni strani:http://weddings.gregorharih.com/galerija.html.

Poročna fotografija: Tanja in Jure

2009-09-29T16:56:20Z

Poroko Tanje in Jureta sem komaj čakal, saj smo se na našem prvem srečanju zelo hitro ujeli. S skupnimi močmi smo se dogovorili za precej zanimivo portretiranje. Oba sta glede portretiranja kazala veliko mero entuziazma, zato sem vedel, da bomo posneli odlične fotografije. Dobra ideja je ključnega pomena, a brez “modelov”, ki bi jo zaigrali ne gre. Tanja in Jure sta se v vlogi modelov zelo izkazala, saj sta se po nekaj minutah uvajanja zelo hitro sprostila. Pozabila sta na fotoaparat in vse ostalo okrog njiju. Tako sem lahko posnel tiste prave fotografije, fotografije nabite s čustvi. Grad Snežnik in kasneje pobočje Nanosa pa sta dala pravo ozadje, ki je vse skupaj še podkrepilo.

Kot vedno pa več fotografij na namenski spletni strani: http://weddings.gregorharih.com/galerija.html.