Ta čilijeva juha je take vrste juha, ki paše, ko jo človek v službi pogreje in poje. V sredo, četrtek in petek. Vsaj tako lahko potrdi Nejc, ki jo je minuli teden nosil s sabo v službo.

Ta čilijeva juha je take vrste juha, ki paše, ko je človek zvečer lačen toplega obroka in si želi hitrega recepta, po katerem bo zadovoljno predel. Vsaj tako lahko potrdim jaz, ko sem se prejšnji torek lačna znašla v trgovini in se mi je volja neizmerno izboljšala, ko sem se spomnila, da lahko pripravim tole čilijevo juho.

Od začetka sekljanja čebule do zajemalkanja traja samo pol ure. Postopek je tako nekompliciran, da se človek skorajda počuti krivo, ko odpira konzerve s fižolom in paradižnikom. In potem ničesar ne splakuje. (Bogovi kuhinjskega snobovstva, usmilite se me, ne odvzemite mi še kuhalnice, saj znam tudi komplicirati, ko je treba. Častna!) Dobra pa tako, kot bi se pacala najmanj pol dneva. (Saj ne, da mislim, da so dobre stvari v kuhinji nujno komplicirane in da potrebuješ zanje pol dneva. To pravim samo zato, da se prikupim bogovom kuhinjskega snobovstva. Ampak, pssst, naj to ostane med nama!)

Čilijeva juha (nekoliko prirejena po temle receptu)

Zahtevnost: tako enostavno, da se z veseljem lotiš kuhanja in ne grizljaš vmes packarij, čeprav ti v želodcu že davno več ne kruli in odmeva, ampak ti v njem pajki že pletejo mreže

Čas priprave: 30 minut

Zadošča za: 12 porcij

Sestavine:

• žlica olivnega olja
• 1 manjša čebula
• 1 strok česna
• 750 g puranjega ali piščančjega mesa¹
• 1 rdeča paprika
• 1 žlica jedilnega škroba
• 1 mala konzerva rjavega fižola
• 1 mala konzerva belega fižola
• 1 mala konzerva nasekljanih pelatov
• 1 mala konzerva koruze
• 250 g paradižnikove omake
• 1 liter jušne osnove
• 3 žličke čilija v prahu
• 1 žlička posušenega origana
• 1 žlička mlete kumine
• 1 1/2 žličke soli
• 1/2 žličke sveže mletega popra

Postopek:

• Čebulo in česen nasekljaj.
• V posodi segrej olje na srednji vročini in na njej 5 minut kuhaj čebulo in česen, dokler rahlo ne porjavita.
• Medtem nareži purana in rdečo papriko na pb. 2-centimetrske koščke.
• Purana in papriko dodaj prepraženima čebuli in česnu in kuhaj nekaj minut, toliko, da meso postane belo.
• Žlico škroba zmešaj z nekaj žlicami jušne osnove (ali vode), da je brez grudic. (Medtem ko čakaš, da puranje meso obeli, lahko odpreš konzerve fižola, koruze in pelatov in kar nanje nameriš žličke začimb. Ko je človek lačen, se vsaka minuta pozna. To ni hec.)
• Ko puranje meso postane belo, dodaj notri vse ostalo: neodcejana rjavi in beli fižol, koruzo, narezane pelate, paradižnikovo omako, jušno osnovo, škrobovo tekočino, čili, origano, kumino, sol in poper.
• Juho občasno pomešaj, dokler ne zavre, potem jo pokrij s pokrovko in naj počasi vre 10 minut (toliko, da se meso skuha skoz in skoz).
• Dober tek.

1. Ali gobic za vegi varianto, nasekljane dodaš prepraženi čebuli in dodaš papriko šele, ko gobice porjavijo.

Tako sem samo s sadjem in sladkorjem delala slivove, jagodne (dobro, pri jagodnih sem, pod vplivom poprovih tortic iz Alice, dodala še poper) in marelične marmelade. Pa kutinov žele. In tudi prvo kivijevo marmelado. Ko se kar ni in ni hotela zgostiti, ne glede na to, kako dolgo sem jo mučila na ognju, sem le stopila do strička Gugla. In izkazalo se je, da kivi nima dovolj pektina, da bi naravno želiral, hkrati pa ima, tako kot ananas, nek encim, ki razgrajuje proteine, tako da kivijeve marmelade ne moreš narediti z dodano želatino. In tako sem prišla do marmelad s pektinom. In naredila kivijevo, kivijevo-bananino in kivijevo-ananasovo marmelado. In od zdaj naprej bom marmelade delala samo še tako.

Splošno o marmeladah s pektinom

• Prva stvar, ki jo opaziš pri marmeladi, pri kateri sadju dodaš jabolčni pektin, je, da sadje potrebuje veliko veliko veliiiiko manj sladkorja. Navadno sem delala marmelade tako, da sta bila sladkor in sadje v razmerju 1:1. Pri zadnji marmeladi sem na 20 kg kivija dodala 1,5 kg sladkorja. Ne 15 kg. 1,5 kg. In marmelada je še vedno sladka.
• Preden se lotiš dela, si v zamrzovalnik postavi kak mali kavni krožniček. Ali dva. Če imaš že vse sadje pripravljeno, lahko v še hladno pečico tudi postaviš kozarce za vlaganje in pečico prižgeš na 100 stopinj C, da bodo kozarci pripravljeni, ko bo treba marmelado pretočiti vanje.
• Pri marmeladah s pektinom so štiri glavne sestavine: sadje, sladkor, pektin in kislina. Navadno v obliki limoninega soka. Kislina namreč pomaga pri aktivaciji pektina. Da marmelada uspe, so pomembne vse štiri. Marmelada se ne bo zgostila tudi, če ne bo dovolj sladkorja. Ampak kot je razvidno iz zgornje točke: malo je hitro dovolj pri marmeladah s pektinom.
• Sladkorja marmeladi ne smeš dodati prezgodaj. Najprej počasi zavreš sladkor, pektin in limonin sok in potem pustiš, da zadeva počasi vre, dokler nisi zadovoljen z mehkoto sadja. Po tem, ko dodaš sladkor, se sadje menda ne bo več mehčalo naprej. Če delaš marmelado iz kakšnega zelo občutljivega sadja, kot so na primer maline, pa lahko sladkor dodaš že takoj.
• Med dodajanjem sladkorja marmelado dobro premešaj in zmes poskusi. Preden sem ugotovila, da je treba dodati samo 1,5 kg sladkorja na 20 kg kivija, sem naredila že dve marmeladi, kjer sem notri vsula kar precej sladkorja, preden sem marmelado prvič poskusila. No, me je izučilo. Načeloma je sicer tako: več pektina dodaš, manj sladkorja je treba.
• Lonec s sestavinami napolni le do polovice, da ti med vrenjem marmelade ne bo razmetalo po vsem štedilniku. (Tega nasveta sama očitno nisem upoštevala. )
• Sadje s pektinom in limoninim sokom najprej počasi zavri, potem naj počasi vre tako dolgo, da se sadje zmehča do želene mere. Če odstranjuješ peno, imaš tu še čas, da to napraviš. Ko bo zadeva vrela na polno, bo to težko. Ko si zadovoljen z mehkobo sadja, dodaj sladkor in šele potem povečaj ogenj, da zadeva vre na polno. Kako dolgo bo potem marmelada vrela, je odvisno od tega, koliko naenkrat je delaš, kakšno sadje je, ali si prej odstranil odvečni sok ipd., zato vsake toliko naredi test, da vidiš, če se je že dovolj zgostila. (Če ti ne bo že na prvi pogled jasno, da je dovolj gosta, ker bo bljuvala ven iz premajhnega piskra in se zgostila v pocaste pike, kamorkoli bo priletela.)
• Test, ali je marmelada že dovolj zgoščena, opraviš tako, da žličko marmelade postaviš na fino ohlajeni kavni krožniček. Tisti, ja, ki si ga pred začetkom postavil v zamrzovalnik. Počakaj kaki dve minuti, potem pa s prstom testiraj marmelado. Če se naredi kožica čez, je zadeva pripravljena.
• Marmelado nadevaj v vroče kozarce iz pečice (hladni kozarci ne bodo prenesli temperaturne spremembe in bodo počili). Pri babi sem videla, da na pokrovček vlije nekaj alkohola (kar lekarniškega), ki ga potem zažge, da tako razkuži zadevo. Enako delam tudi sama. Potem je tako zaprto marmelado treba še potopiti v vrelo vodo za deset minut in zadeva je pripravljena na življenje v shrambi.
• Pa še eno splošno vodilo: delaj samo eno marmelado oz. en lonec marmelade naenkrat. Jaz sem najprej delala tri lonce, posledica tega je bila, da se mi je, ko sem se ukvarjala z enim loncem, drugi prismodil, sicer sem rešila, kar se je rešiti dalo, ampak vseeno je imela ananasovo-kivijeva marmelada tudi rahel okus po karameli.

Kivijeva marmelada

Sestavine:

• kivi (20 kg v mojem primeru); če delaš mešanico pa tudi ananas (3) ali banane (1 velik šop)
• sladkor (1.5 kg)
• pektin (1 runda iz 2 kg kosmačev po receptu, ki sem ga objavila tule)
• limone (4)

Postopek:

• Pri kivijevi marmeladi obvezno obleči rokavice, drugače bo taisti encim, ki razžre želatino, razžiral tvoje prste, najprej bo skelelo, potem lahko priteče tudi kri. Mami, ki mi je prišla pomagat, mi ni verjela, dokler ni bilo prepozno.
• Ko sem olupila 353 kivijev in me je v dlani že grabil krč, sem tvitnila o svojih mukah. In potem dobila par odličnih nasvetov, tako da sem v končni fazi prišla do tega postopka, ki je najlažji, ko lupiš gajbe in gajbe in gajbe domačih kivijev: najprej odstrani dlačice. Najlažje gre to tako, da oblečeš kakšne vrtnarske hrapave rokavice in kivi svaljkaš po dlaneh. Tako brezdlačne kivije potem dobro umij.
• Potem zamenjaj rokavice za gumijaste, kivi prereži na pol in ga kar stisni ven iz kožice. Ko se dovolj zverziraš, jih tudi na pol ni več treba rezati. Kivi bo pri tem stiskanju sam od sebe razpadel na koščke, tako da ga tudi rezati potem ni treba.
• Ko tako pripraviš ves kivi, odlij odvečni sok, da ne bo zaradi njega marmelada predolgo na ognju. Jaz sem kar potopila najmanjše cedilo, ki ga imava, in iz tam z zajemalko zajemala sok. Nabralo se ga je za pol litra.
• Koščkom kivija dodaj ožet limonin sok in jabolčni pektin. Potem sledi zgornjim splošnim navodilom o marmeladah s pektinom: najprej naj na počasnem ognju zadeva zavre, potem naj vre toliko časa, da se sadje zmehča, potem dodaj sladkor (po okusu) in potem naj vse skupaj na polno vre, dokler ne prestane testa z ohlajenim krožničkom.
• Marmelado prelij v vroče kozarce, z alkoholom steriliziraj zamaške, zaprte kozarce potopi v vroč krop za deset minut in to je to.

Namesto sladkorja lahko uporabiš tudi med. Zadnjič sem jedla eno tako marmelado iz borovnic, pektina, limoninega soka in medu. Ko bo spet sezona marmelad, bom med namesto sladkorja uporabila tudi sama. Do takrat pa bom s pridržanim dihom opazovala jablane, ki sva jih letos obrezala čisto sama, oborožena z znanjem, ki sva ga pobrala na youtubu. In upala na prezgodaj padla jabolka, da bom iz njih lahko naredila pektin za takrat, ko bo v kleti spet preveč gajb že zrelega kivija.

Najboljše pri tem plastelinu je, da ni nič hudega, če ga otrok nese v usta. Lahko ga tudi poje, malo je slan, to je pa tudi vse. Dobro, barve ima nekaj notri (tiste, ki je tudi v lizikah in bonbonih in sladoledih ), ampak saj obstajajo tudi bio barve v prahu oz. se za barvanje lahko uporabi rdeča pesa in podobno.

Plastelin

Zahtevnost: verjetno najenostavnejši recept na tej strani

Čas priprave: približno 15 minut

Zadošča za: veliko ustvarjalnega veselja (oz. pol tako veliko kepo testa, kot je na sliki, jaz sem uporabila dvojno mero sestavin za vsako barvo)

Sestavine:

• 125 gramov moke
• 240 ml vode
• 4 jedilne žlice soli
• 1 vrečka bio pecilnega praška (= vinskega kamna), deluje pa tudi z navadnim pecilnim praškom, preizkušeno
• 1 jedilna žlica poljubnega olja (jaz sem uporabila olivnega)
• nekaj kapljic tekoče jedilne barve ali ščep barve v prahu

Postopek:

• Na pultu si pripravi velik kos peki papirja.
• Vse sestavine zmešaj v posodi in med nenehnim mešanjem kuhaj na srednji vročini, dokler se ne sprime v kepo.
• Kepo prestavi na peki papir in počakaj, da se nekoliko ohladi, kakih 5 do 10 minut.
• Zdaj, ko testo ni več tako vroče, da bi te vse bolelo, ko se igraš z njim, pa ga nekajkrat dobro pregneti, da postane lepo gladko in mehko. To traja morda kake tri minute, ampak ne izključuj možnosti, da bo gnetenje tako zabavno, da se utegne malo zavleči.
• To je vse. Veselo igranje!

zajtrk: brusketa s češnjevimi paradižniki in svežo baziliko, bananin šejk; (medslužbeno) kosilo: čilijeva juha s puranom in fižolom, hrustljava solata taco (ampak s šampinjoni namesto purana); (skupno kosilo ali) večerja: testenine karbonara, zelena solata; malica: pomaranča, žitna ploščica;

ta teden pa takšnega:

zajtrk: ovsena kaša z malinami in borovnicami; kosilo: korenčkovo-ingverjeva juha, pečeni paradižniki s sirovim namazom z olivami in drobnjakom, oviti v pršut, čabata; večerja: ovsene skodelice s hrenovim namazom, pečeno papriko in prekajeno skušo, peresniki s pestom, mocarelo in češnjevimi paradižnički, azijska korenčkovo-zeljna solata; malica: začinjene suhe slive, banana.

Zadnji jedilnik se bo, razen juhe, v resnici izšel samo za tri dni, tako da v četrtek in petek za kosilo reciklirava hrustljavo solato taco, ker imava vse sestavine doma, kakopak, za večerjo pa enkrat špagete karbonara (toliko pančete je še ostalo), drugič pa losos s stročjim fižolom (oboje čaka v zamrzovalniku). In ker se je izkazalo, da so tele ovsene skodelice odlične (pregrešnejše bi bile samo, če bi namesto ovsenega kruha, spremenjenega v skodelico, skodelice naredil iz slanega krhega testa) in predvsem bolj nasitne od pečenih paradižnikov s sirovim namazom, ovitih v pršut, bova tiste paradižnike spremenila v predjed pri večerji, pa čeprav se bo potem v dveh jedeh pojavila ista ključna sestavina, kar je menda naglavni greh jedilnikarjev. Ampak dokler sodbe dajejo samo najine brbončice in želodca, bo ostalo pri tem, naglavni greh gor ali dol.

Zdaj, ko veš vse o najinih prehranjevalnih navadah zadnjih osmih dni (z izjemo srede, ko smo imeli kulturno-muzejski dan tisoč kilometrov stran in sva jedla sendviče, ker sicer sem dovolj geekovska, da imam termovsko za hrano s štirimi posodicami za juho, glavno jed, solato in sladico, še iz absolventskih časov, ko sem dneve med osmo zjutraj in osmo zvečer preživela v knjižnici, pa le nimam dveh takih termovskih posod), je končno čas za tole odlično predjed oz. medslužbeno kosilo … ali zajtrk, if that’s your thing.

Ovsene skodelice s hrenovim namazom, pečeno papriko in prekajeno skušo (povzeto po Pite in sladice)

Zahtevnost: najbolj zahtevno je valjanje kosov kruha … če ti to kaj pomaga

Čas priprave: od začetka do konca menda 45 minut, ampak ne vem čisto zagotovo, ker sva vmes pripravljala še druge jedi

Zadošča za: 6 oseb (oz. 3 dni za dva lakotnika)

Sestavine:

• 1 rdeča paprika
• 1 ovseni hlebček oz. 6 3-centimetrskih rezin ovsenega kruha 12 1.5-centimetrskih rezin kruha¹
• 15 g masla
• 150 g (lahke) philadelphie
• 1 žlica pekoče hrenove omake
• sol
• poper
• 75 g prekajene skuše
• 200 g rukvice
• sok pol limone
• 2 žlici olivnega olja
• pol žličke gorčice
• ščep sladkorja

Postopek:

• Pečico ogrej na 190 stopinj.
• Papriko prereži na pol, jo razsemeni, položi na s peki papirjem obložen pekač in peci na 190 stopinjah 15 minut.
• Pečeno papriko položi v vrečko (ali v posodo in jo pokrij s pokrovom) in položi na stran.
• Ovsenemu hlebčku obreži skorjo in tako odskorjen kruh nareži na 6 debelih rezin.
• Rezine kruha zvaljaj na pb. pol centimetra debelo, toliko, da lahko iz vsake rezine izrežeš dva kroga premera 7 cm. Nič ne skrbi, če je treba kdaj rezino doštukati z ostankom prejšnje.
• Maslo raztopi na ognju ali v mikrovalovki (v 10-sekundnih intervalih, potrebni bodo najbrž trije) in z njim namaži modelčke za mafine.
• V modelčke položi okrogle rezine kruha, jih potisni noter, do dobiš nizke skodelice, in take skodelice namaži s preostalim maslom.
• Peci na 190 stopinjah pb. 12 minut, toliko, da skodelice postanejo zlatorjave. Po peki jih vzemi iz pečice in pusti, da se ohladijo. Mirno jih lahko pripraviš vnaprej, lepo jih spraviš v vrečko, pa je.
• Papriko, ki se je zdaj že dovolj ohladila, vzemi iz vrečke, jo olupi in nasekljaj.
• V posodici zmešaj philadelphio, nasekljano papriko, hrenovo omako in sol in poper po okusu. S tem namazom boš kasneje nadeval ovsene skodelice, zaenkrat pa ga lahko shraniš (tudi v hladilnik, če zadevo pripravljaš vnaprej ).
• Iz gorčice, olivnega olja, limoninega soka, sladkorja in po okusu soli in popra pripravi preliv za solato.
• Rukvico razporedi po krožniku jo pokapaj z limonino-gorčičnim prelivom.
• Skuši olupi kožo in file nadrobi na velike kose.
• Skodelice napolni z žličko namaza, na vrh pa razporedi kose skuše. Tako napolnjene skodelice položi na posteljico iz rukvice.
• Dober tek.

1. Tako ne bo treba popolnoma nič štukati, rezino samo sploščiš, iz nje izrežeš krog in je življenje veliko lažje.

Zahtevnost: nadenostavno

Čas priprave: 15–20 minut (najdlje vzame izkoščičevanje oliv)

Zadošča za: dva lačna osebka

Sestavine (tiste z zvezdico za njimi so prišle iz Mercatorjeve vrečke ):

• dva zrezka puranjih prsi
• dve zvrhani žlički grobozrnate gorčice* (lahko tudi več, toliko pač, da je ena stran zrezka čisto prekrita z gorčico)
• sol
• poper
• rezina pršuta* (lahko tudi več, ampak kot že rečeno, meni je bilo tega premiumovega kar škoda toplotno obdelovati, tako da sem ga žrtvovala samo toliko, kolikor je bilo potrebno, da je Nejc, neljubitelj polente, jedel polento )
• 15 izkoščičenih oliv kalamata*
• 2 žlici olivnega olja* (z aromo tartufov, ampak ni obvezno )
• 2 žlici jogurta (zaradi tega je polenta zelo osvežilna, če ne maraš kombinacije polente z jogurtom, pa ti dve žlici jogurta mirno opusti)
• zvrhana žlica mešanice sredozemskih začimb (rožmarin, bazilika, timijan, majaron, origano, meta)
• voda (pb. 3 dcl, ampak ravnaj se po navodilu na vrečki, zadoščati mora za dve osebi )
• polenta (pb. kozarec, ampak ravnaj se po navodilu na vrečki, zadoščati mora za dve osebi … o, déjà vu )

Srečno 2012!

Ja, vem, da smo konec januarja. Veseli december me je povozil. Bil je deloven in bil je prazničen in bil je darilnopripravljalski in bil je tak, da sva komaj čakala Silvestrovo v družinskem krogu, en in edini miren decembrski večer brez letanja. In sem bila v kuhinji, čeprav nisem nujno kuhala, vsaj ne tistega, kar si običajno pod tem predstavljamo, in sem fotkala in bo tudi to kar čimprej našlo pot na blog. In se je veseli december zavlekel še v prvi teden januarja in potem je bila ena manjša operacija, zaradi katere zdaj zadnja dva tedna nisem smela skakati, in moram priznati, da mi je kar pasalo.

Objava z naslovom jabolčni pektin se ne sliši najbolj privlačno, sploh pa za prvo objavo po dveh mesecih in za prvo objavo v novem letu. Ampak če ste ljubitelji marmelad, potem je tole tak temeljni recept, da si težko zamislim primernejši temelj za nov začetek leta, ko starega zaokrožujem z zadnjimi domačimi kiviji, ki jih je bilo treba vmarmeladiti.

Zabavna dejstva:

• pektin je tisto sredstvo v sadju, ki omogoča želiranje marmelade; nekateri sadeži, kot so marelice in maline, imajo pektina veliko, zato iz njih brez posebnih težav naredimo (poljubno gosto, odvisno od dolžine kuhanja) marmelado
• nekateri sadeži imajo zelo malo pektina ali pa so povsem brez njega; mnogi to zagato rešujejo z želirnim sladkorjem ali z mešanimi marmeladami, denimo jagodno-jabolčno
• nekateri sadeži imajo v sebi encim, ki razkraja proteine, zato jih sveže ne moremo mešati z želejem … taka sta denimo ananas in kivi; če želimo iz ananasa in kivija pripraviti marmelado, kot sredstvo zgoščevanja ne moremo uporabiti želeja, ampak pektin
• poleg tega, da jabolčni pektin marmelado zgoščuje, omogoča tudi dodajanje manj sladkorja … na 8 kg kivija sem tako denimo porabila samo 1,5 kg sladkorja, pa je bila marmelada že dovolj sladka
• za pektin je nujna uporaba nezrelih ali vsaj čimbolj kislih jabolk (kosmači so odlična izbira, samo zeleni morajo biti); če so jabolka zrela, so veliko večino pektina že izgubila in jabolčni pektin iz zrelih jabolk ne bo prestal alkoholnega testa, kaj šele vmarmeladenja

Sestavine:

• nezrela jabolka ali vsaj zelo kisla sorta čim manj zrelih jabolk (jaz sem uporabila kosmače)
• voda

Postopek:

• Jabolka nareži na krhlje. Največ pektina je v olupkih, zato lahko uporabiš tudi olupke jabolk, ki si jih morda uporabil za čežano, štrudelj ali pito. Olupke lahko brez škode zamrzneš.
• Jabolka stresi v lonec in jih zalij s toliko vode, da so ravno prekrita.
• Na visoki vročini jih zavri, lonec pokrij, zmanjšaj ogenj na polovico in pozabi na zadevo za kakšne 3 ure.
• Po treh urah pripravi cedilo, nanj položi svežo kuhinjsko krpo, ki jo steriliziraš z vrelo vodo. Potem vanjo pretoči jabolka in vodo, s konci krpe jabolka prekrij in pusti, da se pektinov sok čez noč nakaplja v posodo.
• (Skuhana jabolka lahko potem zmešaš z nekoliko sladkorja in prevreš, pa imaš čežano, potem pa, ko ne poješ vse čežane, jo pa še zaviješ v vlečeno ali listnato testo, potreseš s cimetom in kakšno rozino in spečeš v obliki štrudlja … ni nujno, ampak odjemalci so bili kar veseli, da sem to naredila. )
• V zmrzovalnik postavi skodelico za čaj.
• Nakapljani pektinov sok potem zavri in pokuhaj, da ga malo zgostiš. To ti vzame še kakih 30 do 60 minut, odvisno od tega, kako močan pektin hočeš narediti. Bolj bo tekočina pokuhana, manj bo treba kasneje prekuhavati sadje za marmelado. Za sadje, kot sta ananas in kivi, priporočam daljši čas pokuhavanja, za ostala je 30 minut najbrž čez glavo dovolj.
• Z alkoholnim testom testiraj, ali je pektin že nared, sicer ga še malo pokuhaj. To je to. Dobrodošel v svet marmeladnih eksperimentiranj, veliko novih sadnih, manj sladkorjenih kombinacij ti želim!

Seveda te ne bom pustila brez ključne informacije, dragi bralec. Kaj je alkoholni test, se sprašuješ? In zakaj zavraga smo dajali prazno čajno skodelico v zamrzovalnik? To je kemija v svoji najbolj kul obleki. To je pika na i na videz dolgočasnemu receptu. To je tisto, zaradi česar se počutim kot malo hihitavo dekletce vsakič, ko je čas za ta test. Tisto, zaradi česar si spet želim, da bi vedela kaj več o kemiji. Ali da bi mi nekdo razložil, kaj se zgodi pri tej hipni menjavi agregatnih stanj. Namreč:

Alkoholni test za pektin

Potrebuješ:

• fino ohlajeno skodelico
• za dve žlici pektinovega soka
• 90 % alkohol
• še eno skodelico
• vilico
• določeno mero čudenja in veselje nad kuhinjskimi testi

Postopek:

• Iz zamrzovalnika vzemi hladnohladno skodelico in vanjo nalij za pb. 2 žlici pektina. Test namreč lahko delaš le s hladnim, ne z vročim pektinom. Zadevo malo premešaj ali postavi na hladno za pol minute ali oboje, medtem pa pripravi ostalo opremo za test.
• V drugo skodelico vlij nekoliko lekarniškega alkohola.
• Potem v alkohol zlij ohlajeni pektin. Na tej točki je zadeva videti, kot bi vlil jabolčni sok v vodko. Nič posebno razburljivega, nič posebno čarobnega ni na njej. Ampak zdaj pride ključni del.
• Vzemi vilico, na tri strani neba reci abrakadabra (pazi, da ne rečeš avada kedavra!) in dvigni želejasto izgledajoči pektin iz alkoholne kopeli.
• Ok, nobenega čarobnega zaklinjanja ni treba, ampak občutek, ko zapelješ vilico v alkoholno mešanico in ven potegneš “žele”, je pa res čaroben.
• Če se “žele” ni drži skupaj v eno tresočo kepico, ampak v obliki tankih želejastih curkov mezi skozi vilico, moraš pektin še malo pokuhati, sicer pa je zadeva nared.

 Hvala, Manuel, za čarobni zadnji dve fotki.

S to objavo je povezana tudi tale, kjer je razložen postopek marmeladenja s pektinom.

Porabila sem le polovico tičino mase po tvojem receptu in le polovico maslene kreme (z dvojno dozo čokolade). Uporabile sem barve za jajca v prahu, samo pridejo bolj pastelne barve – namesto rdečega stetoskopa je nastal roza… Ampak je pa bolj punčkasta, kar pa tudi ni bilo slabo.

Čakajte, da vidite to natančnost še z drugih kotov!

Malo kasneje pa je za bodočo taščo naredila še tole čudovitost. Kako se mi zdaj jejo jagode in čokolada …

In kako sem vesela, da sem jim! Narejeni so izredno hitro, pečeni tudi, od začetka do konca rabiš pol ure, in to če vmes še slikaš zadeve in tehtaš skodelice sestavin v grame. In potem, ko pridejo iz pečice … so mehki (mehki!), dišeči (dišeči!), sočni (sočni! sočni!!!). Nadodlični mafini. Ker sem jih naredila zvečer, takorekoč tik pred spanjem, sva si delila samo enega. Ostali ostanejo za jutri za medslužbeno malico. Koga hecam, zajtrk se bo začel z njimi.

Osnovni recept sem spremenila samo toliko, da sem v testo vmešala še trakove posušenega paradižnika, ker sem imela še pol kozarca v hladilniku in jih je bilo treba porabiti. Drugič, ko se lotim teh mafinov, bom v vsakega položila cel paradižnik. In morda ne bi bilo slabo, ko bi si priskrbela knjigo, ki jo Majcha omenja. Ja, spreobrnjena sem.

Apdejt dan kasneje: ko so mafini hladni, se sir seveda strdi in niso več tako noro mehki, kot takrat, ko pridejo naravnost iz pečice. Segrevanje v mikrovalovki jim nekoliko pomaga, še najbolj pa jim pomaga, če jih daš nazaj v hladno pečico, pečico prižgeš na 100 stopinj in pustiš, da se počasi segrejejo skupaj z njo. Vseeno priporočam, da se jih je, ko so sveže narejeni, takrat so res res res res res najboljši ewah!

Slani bučni mafini s sirom (in posušenimi paradižnički)

Zahtevnost: izipizi

Čas priprave: 7 minut (na uč ) za pripravo sestavin, 14 minut v pečici

Zadošča za: 12 mafinov

Sestavine:

• suhe sestavine:
• 250 g moke
• 1/2 žličke soli
• 1 žlica sladkorja
• 200 g mletega sira
• 100 g narezanih suhih paradižnikov (oz. 12 suhih paradižnikov, za v vsak mafin po enega, v tem primeru jih dodaš kasneje, med filanjem v modelčke)
• 1 žlička origana
• 1/2 žličke kajenskega popra

• mokre sestavine:
• 1 jajce
• 200 ml mleka
• 250 g bučnega pireja

Postopek:

• Pečico ogrej na 220 stopinj C.
• Suhe sestavine zmešaj v eni skledi.
• V drugi skledi najprej malo stepi jajce, potem pa dodaj še mleko in bučni pire in dobro zmešaj.
• Zdaj mokre sestavine združi s suhimi. Pri tem mešaj samo toliko, da so vse sestavine vkorporirane. To bo zagotovilo lahnost mafinov (če moko s tekočino preveč obdeluješ, se razvija elastičnost glutena v moki, kar je super za kruh, ni pa super za sladice … in tudi ne za slane mafine. )
• Peci v pečici na 220 stopinjah 12 do 14 minut. Pri meni je bilo 14 minut, potem sem stestirala z nožem, ki sem ga zapičila v mafin in ga čistega izvlekla ven.
• Dober tek.

Bučna juha (prirejeno po temle receptu)

Zahtevnost: preprosto

Čas priprave: 20 minut kuhe, pred tem 2 minutki dela

Zadostuje za: 4 globoke krožnike juhe

Sestavine:

• 4 žlice masla
• 2 srednje veliki čebuli
• 2 stroka česna
• za palec velik kos ingverja
• 1/4 žličke kosmičev pekoče paprike
• 2 žlički karija v prahu
• 1/2 žličke mletega koriandra
• ščepec kajenskega popra
• 430 gramov bučnega pireja
• 1,2 l zelenjavne (ali piščančje) jušne osnove

Postopek:

• Čebulo in česen nasekljaj.
• Ingver naribaj.
• Na srednji vročini stopi maslo in nanj flikni nasekljano čebulo in česen. Praži 4 minute, da se čebula zmehča, vmes večkrat pomešaj.
• Zdaj dodaj naribani ingver, kari, koriander, pekočo papriko in kajenski poper in vse skupaj mešaj še 1 minutko.
• Dodaj bučni pire, premešaj, dodaj zelenjavno osnovo (ali vodo in dve jušni kocki).
• Juha naj na vročem ognju zavre, potem ogenj zmanjšaj in pusti, da se na srednji vročini kuha še 15 do 20 minut.
• Potem s paličnim mešalnikom zadevo zmiksaj (lahko pa jo po obrokih daješ tudi v mešalnik, če nimaš paličnega mešalnika).
• Postrezi z žlico kisle smetane ali, kot sem naredila jaz, zdrobi vrečko pekočih tortiljinih čipsov in jih vsuj v juho. Dober tek.