Igraj se pa uživaj :)

Boy Gordo, Udine in neupravičena homofobija

2015-03-02T01:56:00.002-08:00

Evo.. vikend je mimo.. no, saj niti nima veze, da govorim o vikendih, ker je zame itak vsak dan vikend. Vikend prepoznam po tem, da večina drugih ne gre v službo.

Ker je prejšnji teden Ana Maria, Alessandrova mama, praznovala rojstni dan, je vseh nas bližnje povabila na kosilo v Boy Gordo. To je ena all you can eat restavracija, kjer imaš sve i svašta zelenjave in prilog, ki so nekako tipične za Brazilijo (in da se italijani ne bi čutili preveč izven svojega ozemlja, so seveda imeli tudi lazanjo in pašto.) in meso narejeno na različne načine. Posebnost je v tem, da zaposleni krožijo po salonu z veliki nabodali in se ustavljajo pri mizah, kjer imajo nastavljen zelen kartonček. (to pomeni, da ljudje bi še jedli in naj se nosač nabodala kar ustavi pri mizi) Take restavracije so Braziliji in po svetu znane kot Churascaria.

Slike nimam niti ene.. hm.. od kar imam telefon, ki dela spodobne fotke.. skoraj nič več ne fotkam.. (to bo že 2 leti zdej..)

Nekaj me je ob kosilu zmotilo.. Kako radi ljudje sodijo druge glede na nacionaliteto. V Udinah je predel, ki je bolj etničen (jaz temu tako rečem). Tam imaš trgovince vseh tipov, cunje, živila iz vseh vrst sveta, restavracije, ki dišijo prav po vsaki začimbi, ki si jo lahko spomnimo.. Tam slišiš ogromno različnih jezikov... skratka, meni tisti predel pomeni SVET... Baje da je ta predel ponoči tudi bolj nevaren. Osebno, ne vem.. ampak meni je tam všeč. Potovanja so me naučila, da je druga kultura lepa, da se od vsakega človeka in situacije lahko kaj naučimo in da je ravno ta raznolikost tista, ki bogati svet. Tu seveda so nasilni ekstremisti izuzeti, ampak ti so bili od vedno in vedno bodo nekako prisotni.. žal... Kdaj jih je več na enem koncu, kdaj na drugem. (ni za pozabit, da so včasih tudi križarji v imenu vere sejali zlo in smrt..) Vsega tega ne zagovarjam, zagovarjam pa dejstvo, da ne moremo vseh ljudi metati v isti koš samo glede na potni list!
Da se vrnem nazaj na kritike ljudi glede barve in nacionalitete... V bistvu z dolčenimi ljudmi o tem ne moreš komentirat ničesar. Niti zavejo se ne, da govorijo te stvari pred nekom, ki ni istega naroda kot so oni. Ko slišim taljane govorit o takih zadevah bi mi blo prav za jim rečt, da so eni ulta homofobiki in da so tudi po raziskavah eden izmed najmanj razgledanih narodov Evrope. .. ma potem si rečem.. ma kaj čem to govorit z nekom, s katerim se je 2 leti nazaj izkazalo, da ni siguren/a, katera država je 50km vzhodno od Udin.. Hrvaška, Srbija, Slovenija...

Verjamem, da imajo ogromno argumentov proti tujcem, ker so se znašli z raznimi državnimi pravili, da je treba tujcem pomagat, skoraj prej kot svojim državljanom (vsaj tako pravijo oni).. tako je država sama ustvarila sovraštvo do drugih.. Ma še vedno ne moreš sodit vsakega posameznika samo zato, ker je Slavo (ja.. mi smo "zlavi" za njih.. bogi, ne vedno, da Slovani niso državljani Slovenije in nasploh vseh ostalih ex Yogoslovanskih držav, ampak pripadniki širše jezikovne skupine! Bog jim odpusti nevednost :) ), Romun, Afričan ali ne vem kaj še drugega...

Sedaj sem jaz tista, ki s prstom kaže na Italijane.. ma pri tem bi rada dodala, da imam ogromno dobri prijateljev taljančkov. To so ljudje, ki radi dobro jejo (o.. če boš z njimi, ne boš nikoli lačen in boš vedno dobro jedel), kafetkajo, se družijo, hodijo pohajat - no ja, predvsem zato, da gredo v tisto ali ono restavracijo :) Na podeželju je vedno polno vaških šager in zanimivih eventov. Z Aletom imava vedno kam it pohajat ;)
V bistvu so mi Italijani kul, tako kot so mu kul ostali.. ma ko začnejo modro nakladat o drugih, bi ji pa kar pritisnila eno vzgojno in 2 povedala.. ma nima smisla. ;)

Še sem tu

2015-02-17T07:55:00.002-08:00

Ja.. vem..
Vedno znova rečem, da sedaj bom pa res bolj pogosto spet začela pisat in.. konča se.. da ne pišem po pol leta. .. in tako je tudi tokrat bilo.

Sedaj teče 6. mesec, kar sem brez redne službe. Kak čuden filing! Ponavadi, ko sem bila brez službe, sem bila na uni strani.. na toplem, na karibskih plažah, majevskih ruševinah, odkrivala nove svetove, jedla okusno sadje in najrazličnejše tipične lokalne jedi. Sedaj pa sem prvič v mojem življenju tu. .. in to že veliko časa.

V tem času nisem na novo raziskala nobenega kraja, prav tako ne videla nobene nove plaže, čudnih živali, se učila tujih jezikov.. Sem pa za spremembo spoznavala bolj to naše okolje.. predvsem osrednji in višji del furlanske pokrajine. Ej.. ti pa imajo običaje in šagre za skoraj vsak vikend! Vedno nekaj dogaja. Ali jepraznovanje befane, teki z ognjenimi karjolami (vozovi), karnevali, oslovske dirke (polne smeha in nepričakovanih incidentov), kresovanja za razne priložnosti, vaške šagre s tipičnimi jedmi, muziko inobveznim srečolovom.. na vsakem kantonu frittella in s cukrom praženo suho sajde :P Mnjam :)

Od septembra dalje sem se končno prav tako zares začela učiti plesa. Evo.. sedaj sem tudi jaz že nekaj mesecev tečajnica :) In končno se učim (že 4 mesece) afro rumbo, kubanski ples (guaguanco). Z naslednjim mesecev pa začnemo še s kubansko folkloro. Vsa religija je nekako izražena skozi ples. Vzroki segajo v čas suženjstva, ko so Španci "uvažali" ljudi iz različnih delov Afrike. Vsake področje v Afriki je imelo svoj jezik in svoja božanstva, ki pa jih niso smeli "na glas" izražati. Med plemeni se tudi niso razumeli, zato se začeli nekako komunicirati preko plesa in preko tega tudi izražati svojo vero. Kuba je glede tega zelo barvita in ritmi afro rumbe me kar prevzamejo... kot bi jih čutila globoko v sebi.. Čeprav še nimam veliko znanja, mi je tisti ritem in nasploh ples, ki sodi zraven, domač. Gibi so zelo zahtevni.. ampak vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. ;)
(če ne bo šlo spet pol leta mimo, preden bom kaj napisala, bom seveda kaj več napisala o kubanskih religijah in zraven dala tudi kak video)

No tako.. za prebit led po polletni pavzi bo dovolj pisanja ;)

Se čitamo, upam, da tokrat res hmali ;)

Pura vida je, če si pura vida narediš ;)

2014-09-17T14:40:00.002-07:00

Oh la.. zgleda, da je poletje zares prišlo tudi do nas.. ma škoda, da smo že na polovici septembra. In ker sem na "podaljšanem" dopustu, je treba kar se da dobro izkoristit to stanje.. in kaj boljšega od morja :) Ali Costa Rica ali Gradež.. ja no.. razlika je očitna, ma lepo je tam, kjer se lepo imaš oz kjer si lepo narediš. Pravijo, da je vse odvisno od tega, kako gledaš na stvari - mind set..

Ko sem prispela in parkirala.. itak.. ni bilo nobenega grma, kamor bi jaz lahko šla lulat... kot vedno.. in ker imam s sabo skoraj eno boršo flašk.. (voda, čaj,.. po novem še instant ječmenovo kavo).. ne zdržim niti eno uro, ne da bi mogla it na wc.. in.. ojej ojej.. moja glavna misel je bila.. "Kje je WC?" Morje se mi je zdelo malo premrzlo.. ma.. kot da bi z neba padlo, sem zagledala hiško z napisom wc :) .. in tako sem se lahko odpravila na mojo ljubo hojo po mivki.. če kaj obožujem, je to peščena plaža in hoja po tistem delu, kjer je morje nizko.. ravno toliko, da pride voda do gležnjev. Mamma mia.. kolk mi je to lepo!

In.. kaj paše k morju?? sladoled :)

Po malici se spodobi malo poležat in.. ker je sonček tako lepo grel, sem itak.... zaspala.. in se zbudila puhna mivke povsod.. tudi v ruzaku.. sicer ne vem, kako je tja notri prišla, ampak je.

Ker se je že bližala ura odhoda, sem ustala, otresla vso mivko.. no ja.. nekaj jo še vedno trosim naokoli tu doma po stanovanju.. se oblekla in odšla iskat ta znamenito restavracijo Da Luciano. In še "dobro", da sem šla najprej po svojem filingu iskat.. namreč.. šla sem čisto v nasprotno smer.. .. Veste kakšna je razlika med moškim in žensko, ki na poti gresta v napačno smer?? :) Moški po večini ne vprašajo mimoidočih, katera smer je prava in tako raje iščejo "po filingu".. Ženske pa.. vprašamo in posledično takoj najdemo :)

.. No.. Tega Lucianota sem le našla in zrihtana kot za na plažo (z mivko tu in tam) odšla v lepo urejeno restavracijo. Hm.. malo sem se počutila neprijetno, ker so me nekako gledali postrani.. ma, koga briga :) sej je plaža 10 m stran in važno, da se imam fajn :) In.. Igor, eden izmed salsa plesalcev, je bil na delu. Obisk na presenečenje - uspel. Ma uspelo je tudi njegovo presenečenje s "piškotkom" s karamelo in čokolado :) mmmm.... :) Zgleda, da je ta teden v znamenju čokolade in karamele ;)

Evo.. tako sem se zadovoljna in sita vrnila prototi našemu koncu, se videla s prijateljico, ki bo zdaj zdaj rodila (ona tudi Ana in popotnica), šla na en sprehodek z njo, do mojih in domov... In ker mi je po mineštri zadišala čokolada, sem načela tisto fino (čokolada s karamelo), ki sem jo dobila iz Postojne... in, poglej poglej, ta čokolada mi je prinesla voljo in navdih, da kaj napišem ;) Še enkrat hvala Maticu in Gregorju ;)

Poštar s pošiljko prišel na cilj

2014-09-17T01:17:00.002-07:00

Včeraj je bila Damijana, sodelavka (oz sedaj že bivša sodelavka) iz Postojnske šole, v Gorici. in.. Prinesla je pošiljko iz Postojne :)

Matic in Gregor, hvala ;)

Konec šolskega leta 2013-14

2014-07-11T01:37:00.000-07:00

Owrajt.. spet pišem.. ja.. en učenec mi je rekel, če bom še pisala.. in .. sej bi, ma med šolskim letom se mi prow ni dalo. Delo z otrocmi te bogati, ti da veliko, hkrati te pa izčrpa, ker daš en lep del sebe v delo.. potem je tu še do Postojne in nazaj... Sej vem, ni tako grozno daleč, ma vseeno.. po 4ih letih.. ma ja, nisem ne vem kakšen navdušenec sedet v avtu preveč časa, še posebej, če vozim jaz :) Sej kopilot sem rade volje :)

Od takrat, kar sem nazadnje pisala, se je ogromno stvari zgodilo.. no, spet ne toliko, kot na potovanjih.. ma dovolj, da ne bi pisala preveč za nazaj. Zato sem bom raje skoncentrirala na občutke ob zaključku leta, šolskega namreč.

Tudi letos me je doletela čast, da sem devetarje učila plesat. Ja, prav jaz.. halo?! Jaz učit plesat :) Ma morem rečt in se pohvalit, da so super plesali in da je moj trud in z njim po poti izgubljen glas (kljub mikrofonu) za teženje, obrodil sadove :) Res.. super so plesali :) Bravo!

Evo, tu so videoti na njih ples.. priznam, pri valčku in cha cha-ju sem jih preveč matematično uredila v vrste :) Ma ja.. kaj naj rečem, na napakah se učimo :) in če bom še kdaj imela na čez ples na valeti, vem, kako bi to matematično strukturo razbila ;)

Valček
https://www.youtube.com/watch?v=eSj0Nd6v-yc&feature=youtu.be

Cha Cha
https://www.youtube.com/watch?v=0bdgFAjIwjc&feature=youtu.be

Rueda de casino (moja najljubša)
https://www.youtube.com/watch?v=cQxTo_8PlOI&feature=youtu.be

Pred valeto je seveda bil tudi izlet v Gardaland. V bistvu nisem ne vem koliko fotkala. Joj ta tehnologija. Prej, ko sem s seboj nosila fotiča, sem ful lepe fotke naredila in vedno fotkala.. sedaj pa, ko lahko to počnem s telefonom.. ja ne vem.. kar precej manj slikc nastane.. Se bom morala poboljšat.

Skratka, super je bilo. Mulci so bili fajn :) Toršice tudi, vodič pa nam je za malico zrihtal krofe ;) Ma kaj če člowk več od življenja. :)

In tako so odšli devetarji. Te "mulčke" sem učila že v 6. razredu, ko sem prišla iz mojega oh in sploh enoletnega pohajanja nazaj v tisto.. kot rečejo.. back to real life.. Tako da te otroke, mladostnike sem videla rasti.. no.. vsaj od tistega 6.r do 9.r ;)

Potem je pa le prišel tisti tako težko pričakovanji 24.6. Ej.. mislim, da ga sedaj, ko delam v šoli, bolj nestrpno pričakujem kot učenci. Ampak res.. Edina razlika je v tem, da prej, ko sem jaz bila še v šoli, se je od ponedeljka do petka fuuuuuullll vleklo.. sedaj pa mine hitro! prehitro! Ah..

V tem pravkar zaključenem šolskem letu, sem učila samo 3 skupine matematiko (2x 9r in 1x 8r) in podaljšano bivanje.. v bistvu je bila ta kombinacija zmagovalna. :)

S temi mojmi osmarji smo se kar ujeli :) Super skupina so bili. Med letom so, smo (tudi jaz od njih) se učili ne samo matematike, ampak tudi življenjskih modrosti :) kot je npr. to, da se morajo fantje naučit kuhat in likat, ker smo novodobne babe zahtevne in so to sedaj zelo pomembne kvalitete pri moških :) Ej.. ma kolk je blo meni fajn vsake toliko o tem kako rečt :) ... Na kar kak teden pred zaključkom pouka mi učenec iz skupine reče, da ga spominjam na Che Guevar-o. V moji glavi se je na hitro prikazala slika Che-ja na motorju in zraven je moja domišlija dodala še bazuko. Potem sem mojo slikco odmislila in ga vprašala, zakaj.. ker da sem revolucionarna duša. .. Lepo mi je, da me nekateri tako vidijo.. kot drugačno in izven standarda :) .. zadnji šolski dan pa so se vsi ti moji osmarji zbrali in mi predali darilce. Ko sem pogledala v darilno vrečko, sem videla rdečo majčko s poslikavo.. videla sem zvezdo in takoj v glavi me je prešinilo.. majčka s Che Guevaro :) in.. ko sme si jo oblekla sem šele opazila, da ima ta šarmantni Che oči kot moje.. in šele takrat sem dejansko uvidela, da sem to jaz :) V čast mi je, da me vidijo kot revolucionarko :)

Ej.. ZAKON STE! :) Boljšega darila ne bi morali narediti.

In tako je prišel tudi podaljšan vikend v Rovinju.. salsa in morje :) Ma.. v bistvu nimam slike.. Ja.. spet isti izgovor, kot zgoraj...

In.. vsake stvari je enkrat konec tudi tako je bilo konec delovnih dni v šoli. Kar en čudem občutek je, ko iz na ful končaš in pristaneš na jutra brez budilke. Da ne bi bilo preve 100 na uro že prvi fraj teden, se je vreme skisalo in ohladilo. Uffa! In ravno ta teden, ko sva z Alenko bili zmenjeni, da greva pokukat v Zagreb. Ja, nisem še bila tam.. ma sej bom, to poletje pa res ;) in.. ker že dolgo časa prav tako zares nisem potovala, me drži, kot že dolgo ne. In.. da ne bi bila za malo, sem si preko ebaya na hitro kupila LP Europa.. Tako, da vidim tiste glavne stvari.. no.. sej za informacije vedno pogledam na wikitravel, ma imet knjigo mi je dalo dodaten zagon :) In da ne govorimo o tem, da se mi počasi od stalnosti in rutine že skoraj meša in da bi prav prow prišla menjava okolja.. ma taka konkretna menjava.. Mislim, da bi z Južno Ameriko lahko bila zadovoljna ;) .. Mislim pa, da bi bilo prav, da vidim tudi malo več Evrope.. vsaj tisto, kar me je vedno zanimalo.. Tipo Budimpešta in Blatno jezero, Rim, Firenze, Neapelj... skratka.. zgleda, da so ti kraji preveč blizu in dostopni, da še nisem bila tam..

Med prebiranjem, kaj vse početi v Zagrebu

Mislim, da bo za po tako dolgem odmoru, dovolj pisanja ;) Upam, da bom spet začela redno pisat, ker ob takem pisanju dobim vedno kako novo idejo, kam in kako pohajat.. Ampak.. to je lahko tudi nevarno.. Znam na hitro kupit kako karto in odletet :)

Ja ja, še sem tu...

2013-10-29T15:30:00.000-07:00

Hm ja.. v bistvu zgleda, kot da sem še vedno v Miamiju.. ma ni ravno tako. Kar enih par dni za tistim postom iz Miamija, sem šla domov preko NY.. in šlo je mimo več kot leto.. Ja, več kot eno leto.

Ah.. kake plane sem jaz imela it nazaj.. Celo karto sem že imela in potem.. nisem šla. Stvari so se odvile drugače in ne obžalujem, da sem ostala. Zgodilo se je veliko lepih stvari, preprostih in enostavnih. Dosegla sem tudi en velik podvig.. ma res velik.. in sicer to, da sem lanske valetante jaz učila plesat. No.. sej plesat so že znali, jaz sem samo bila tista, ki jim je kar nekaj četrtkov v maju in junijo stalno težila in jih ravnala v vrste.

Sedaj pa.. še vedno delam v Postojni.. joj.. to se je pa zavleklo. Moralo bi bili samo 7 mesecev v šol. telu 2010/2011.. in sedaj teče ta 4. šol. leto. Ampak, to je zadnje leto. Mislim, da sedaj rabim eno spremembo. Kaj novega, drugačnega.. ali pa vsaj manj vožnje vsak dan. ali pa.... kar menjava kontinenta :)

No.. sej zaenkrat bo dovolj pisanja.. samo toliko, da se ve, da nisem več v Miamiju in da sem še tu ;)

Še kar Florida

2012-08-13T23:19:00.004-07:00

V sredo sem začutila, da sem imela dovolj časa zase in.. že v kuhinji v hostlu sem začela malo več komunicirati. Prvi, ki sem ga bolj spoznala, je bil Andreas. Še z dvema fantoma je kuhal kosilo.. ma ku je dišalo... bi prou z veseljem zamenjala mojo solato s pomidorom, kumaro in tuno.. ma ben.. Proti večeru, kot je navada v hostlu, so se vsi več al manj zbirali v skupnem prostoru in se menili, kam it ven.

Promotor je vabil ne vem več kam.. ma jaz nisem bila za tja, tko da smo se potem zmenili, da gremo v Mango plesat.. na ocean drive. Tam kelnarji in kelnarce tudi nastopajo.. na šanku, odrčku.. ma dobro.. ženske so dobre.. ma mene to ne ravno zanima.. tipi pa.. mamma mia! ...

Dobro.. uni z brado ni bil glih po mojih okusih.. ma uni s pajčevino... še enkrat.. mamma mia! :)

O... ma tolko nisem pej že dolgo cajta plesala!!! Tko sem se mela fajn tam, da smo se potem vrnili tja še 2x.

Na sliki je pol sveta glede narodnosti :) Slovenia, Argentina, Uruguay, UK, France, Australia, Colombia. Glede držav se prav da nismo podvajali :) Bolj kot je mešano, bolje je in točno ti, ki so na sliki, so mi bili super družba! Res. Sem sigurna, da bom z nekaterimi ostala v kontaktu in da se bom še kdaj kej vidla s kom od teh.

Ooooo.. Eden izmed najboljših plesalcev tam, je bil Andreas. Marija... Salsa, merengue.. bachata niti ne.. tko da sem ga jaz to učila, ma če ne.. zna plesat.. le ena podrobnost je tu..

A kdo kej opazi? Ja.. je namreč več kot eno glavo manjši od mene.. tko da.. dokler se nisem navadla na višino.. :) prou zabavno je blo in mislim, da prav zaradi plesa z njim, so mi ratale na nogah močnejše mišice, ker sem bla večkrat s pokrčenimi kolenami :) Cel fitnes za plesat.. še posebej kak regeton :) .. eee.. tu so delale mišice.

.. Je bil pa cel šou.. na začetku so »ta malega« vsi tko malo čudno gledali.. potem pa so prav gledali z veseljem, kako je plesal in nas babe vrtel v salsi :) š malo in bi hmali dobili pogodbo za delat v baru :)

.. spat smo šli enkrat ob 7h zjutraj.. zbudila sem se okrog 10h in ko sem šla tja v loby (skupni plac) so vsi že bli tam :) Ej.. kot da nihče ni mogel več spat.. in.. na hitro smo se zmenili in šli na plažo.. spet ta velika skupina. .. škoda, da nisem slikala kej tam pri morju še.. ma kar je, je :) je pa spomin v glavi.

In potem, da bomo zdravi in jedli pravo hrano, smo se odločili, da bomo kuhali. Tokrat ne cela skupina, ampak samo v 4. Akcija!

Zvečer pa.. ja, ne mormo it glih spat in da ne bomo hoidli skozi v Mangota, smo rekli, da zaupamo promotorju, plačamo 10$ in gremo nekam, kejr bo žur.. ma.. ko smo prišli tja.. gužva, da se nisi mogu premikat.. o plasanju si lahko samo sanjal.. potem še dejstvo, da na Floridi lahko kadijo v baru, če se pač ne je notri.. agrh..... uffa... kar neki no.. v glavnem, po 5 minutah smo se odločili, da gremo na gvišno.. v mangota. Na poti smo se ustavili v burgerkingu na smutiju. In takrat pride mimo nek folk in maha na oknu.. Andy gre ven in vidim, da daje zapestnico enemu tipu (dokaz, da je bil žur plačan .. za it v uni klub od prej). Ko sem še jaz prišla ven, me je en žical, da naj mu dam zapestnico.. ma kaj bom dajala.. ma kdo ga je pej poznal tega tipa.. in sem mu rekla, dej 5$ in ti jo dam.. on prvo da ne in še naprej neki poskušal in.. potem je le popustil in sva naredila menjavo.. vsaj 5$ sem dobila nazaj za tisti šit od žura... No.. potem v Mangotu je blo itak super.. in.. naslednji dan, sem pa le vidla, da je tisti tip, ki me je žical zazapestnico, v bistvu bil iz hostla. :) In takrat, ko sem ga vidla, sem mu rekla.. »Oh.. now I know you.« :) Ma, on se je mel fajn tam, meni pa je blo super, da sem dobila nekaj dinčkov nazaj za žur, na katerem nisem bla nanka 10 min.

Ooooooo.... in v petek.. pool party!!! Ma kaj morem še kej posebej povedat? Super je blo!

Na tem pool partyiju, je Facundo srečal tipa, ki ga je spoznal v NYc v eni slabi situaciji. Namreč.. tip v modri majčki je en dan malo preveč spil in na ulici (zvečer) začel malo »težit« eni punci.. takrat je prišel tip te punce in ga je udaril. Tip je padel na tla, z glavo v pločnik.. razbil si je zob (za novga zapravil tam 400 dolarjev) in bil cel v modricah po obrazu... ko je mimo šel Facundo, ga je videl ležat na tleh. Pobral ga je in ga nesel v njegov hotel al hostel. .. in na ta dan žura sta se tam po naključju spet srečala in itak slikala in izmenjala fb. Jaz sem pa unega v modri majčki prav vprašala za dovoljenje, če lahko to štorjo na kratko napišem na blog. In itak, je privolil.

Na bazenu je blo super. Ko sem pospala tiste pol urce in se spočila, sem bla tudi jaz pripravljena malo densat :) Itak, krilce gor, da ni preveč treslo in shake it baby.. ma muzika je počasi postajala tiha in tako smo mi počasi odšli. Ker je bla moja majčka mokra in ker smo hodili po ocean drive, sem bila jaz zgoraj kar v kopalkah. Ja, tko ku v filmih, ko kaže Miami beach in vsi hodijo po cesti v kopalkah.. mah.. to se zares glih ne dogaja.. ma ben...

Ko smo hodili, smo pred seboj zagledali množico ljudi.. Andy je izjavil, da je verjetno karneval... jaz sem dala smao eno obrv gor.. mojo levo.. potem pa, ko smo prihajali vse bliže, smo videli, da je bila nesreča.. motorist se je zabil v avto... sedej je na pločniku in ustnica mu je visela.. ne bom šla preveč v detajle... potem so prišli gasilci in reševalci.. no, nisem tela glih fotkat, ma sem vseeno, da dam lahko sem na blog..

Tij je imel čelado na pol na glavi.. tko,da mu nič ni pomagalo in če bi imel čelado na glavi, bi tista ustnica verjetno še vedno bila na mestu... sklepam, da ni šel prav hitro, ker se po Ocean drive ne da vozit hitro in gre ves promet nasploh počasi.. tko da... čelado na glavo in pamet v roke.

... šli smomimo Versacejeve vile in potem še slikca pred urco..

.. potem pa končno v hostlu in.. vsi leni.. nobenmu se ni dalo kuhat.. edino jaz in Pere sva bla lačna in.. ker nisem mogla čakat, sem v naprej neki ppojedla.. Pere je pej pol skuhal rajž. Jz sem vzela mojo čotolo (plastična posoda), dala noter rajž, malo zelenjave in si shranla za kasneje, za pred odhodom na letališče.. ki je imel za bit med 3.30 in 4 ponoči... ja, po žuru paša nekej pojest.

E ja.. tudi ta noč je bla sleepless :) kako pa drugače.. :) Tako da je rajžek res pašal, ko sem prišla nazaj.

Ko sem prišla nazaj, so vsi naši, ki so še ostali v hostlu, bili v loby, da me pozdravijo. Kolk lepo ej! To smo se res nekako navezali drug na drugega in res upam, da se še kej srečamo.. enkrat, kjerkoli.

In.. kombič je popiskal in čas je bil, da grem... kar ne bi šla in bi kar podaljšala še za 2 dni. Prav zares.. ali pa za 1.. če bi prej bolje splanirala ta moj Canada-USA oddih, bi lahko letela iz Miamija domov.. ma tko, je blo treba it nazaj v NYC za 1 dan.. Boga jaz a ne :) No sej, ne da mi je v NYc blo slabo :)

Ooooo.. da ne pozabim.. te naše fante sem peljala tudi v galerijo Romera Britta. Obožujem njegove umetnine!

Bienvenida a Miami

2012-08-12T10:21:00.003-07:00

Moja pot se je začela prejšnji ponedeljek dopoldan.. Na letališče sem prišla v času in opazovala ljudi, kaj pa drugega. In.. ni za verjet, koliko ljudi ima vamp, koliko je zalitih.. ma tudi tisti, ki niso tako XXL, se prav vidi, da je imajo taki flafi flafi špeh. Prou škifo! Ma in otroci... to je šele grozno.. V bistvu tistih normalno suhih otrok.. ker so pač suhe, ker stalno laufajo naokoli, skoraj da ne vidiš.. razen v kakih revnih predelih mest.. ampak teh ni na letališču. Čeprav sem vajena tega »sveta« tu, sem vedno znova presenečena nad to flafi flafi špehavostjo. Zakaj flafi flafi?... ma neki da razčistimo... špeh, ki ga pridelaš pri nas, je bolj kompakten, tu je pa ku en tekoč puding..

O... in da ne pozabim na en detajl.. steverdese na avionu... že res, da je poceni linija.. ma pismo, ma tudi, da je tko debela, da je mogla skoraj da postrani hodit naprej... sem hotla slikat, ma bi bulo preveč očitno.. ma da bi bla samo ona debela... zgleda, da za spriti airline moreš bit over weight da greš lahko za steverdeso.

Še ena podrobnost iz letališča.. Naredite test: (ko mi gremo v ZDA) ..v katero smer greste (glede pridobivanja teže na dopustu v zda) .. laho naredite test.. poglejte, kaj jeste, ko sedite in čakate na avion.. potem se ozrite okoli in poiščite človeka, ki je tisto, kot vi. Potem si oglejte človeka.. In.. Če nadaljujete s tako hrano, potem boste taki, kot tisti stric tam.. Kaj čem rečt.. ma sej se me zastopi ne, kaj sem tela povedat a?

.. Po približno treh urah sem pristala na letališču Fort Lauderdale. Stopim ven.. toplo in vlaga.. sem prav pozabla, kako to gre na Floridi :) Potem pa še dobro, da mi je ostalo kaj v spomino, kako do Downtown Miami-ja in potem do South Beach-a. Torej čakam več kot pol ure na busek, ki pelje do vlaka.. tam pri vlaku spet enih 40 minut čakanja in ko sem končno bila na vlaku, falim postajo.. ja.. sem spregledala, kje morem it dol.. torej.. grem dol na končni postaji in spet.. čakanje, da vlak obrne.. OK.. grem dol na pravi postaji (končno), da presedem na drugi vlak in itak.. čakamo, kako pa.. Potem ta vlak končno pride in via v Miami downtown. Ko pridem spet do prave postaje, kjer grem na une mini vlakce, ki gredo po dvignjeni želeynici (kot da bi bili razgledni :) ), za čuda nisem čakala. Ben, spet grem dol na pravi postaji.. omni in grem dol.. tokrat čakat na bus, ki me bo peljal v South Beach. Za boga se nisem mogla spomnit, kateri bus tja pelje, tko da sem kar vsak bus posebej spraševala, kam gre in če pelje tja, kamor grem jaz.. in da spet ne omenim, kolk časa sem čakala, da je končno prišel bus 120! .. tako da je moja pot, od kar sem pristala v Fort Lauderdale, do check in-a v hostlu trajala skoraj 4 ure! Ja, 4 ure! Halo?! Let iz NY v FL je trajal 3 ure, ena boga potka pa 4... mah.. tko pač je.. je blo že tko namenjeno.

Občutek, ko sem izstopila iz busa na Washington ave. in 5th, je bil domač in hkrati nov, svež in z velikim občutkom svobode. Tisti, ki veste malo več detajlov o mojem bivanju v Miamiju izpred 2,5 let nazaj, veste, o čem govorim. Prispela sem v hostel in.. suepr občutek. Se čekiram in grem kar najhitreje ven, na plažo hodit.. bosa.. vse gor do Lincoln road. (14 blocks..)

potem še sprehod po Lincoln Road. Polno ljudi... lepo, res lepo. Lepo je biti spet nazaj. ... in še dobro, da sem rekla, da ne bom preveč kupavala, ker imam že tko in tko doma, ful enih cunj.. ma, nisem zdržala in šla sem v Mancy's in itak.. dvojne kavbojke.. ma to se mi itak splača tu kupit.. ker doma.. ja, doma se ne dobi kavbojk, da bi mi šle gor in da bi nekako še spodobno stale na riti.. oz da bi sploh šle čez rit in da bi hkrati bla sprejemljiva cena.. In da ne omenim, da sem za vsak slučaj kupla potem še trojne.. ja.. skupaj 5! Če prištejem še une, ki jih imam doma.. mislim, da še v življenju nisem mela tolk kavbojk, da bi mi hkrati šle vse gor :) Potem pa sem še nakupla par enih majčk, pa oblekc in spet še ene skečerke (ja vem, se ne tako napiše..) .. ma te so pa točno take, kot sem jih tela met in še manj kot 45€ so ble. Kaj sem še kupla?? Mmmm... ne vem.. aja, očala :) Ma joj.... ok dej, dovolj z oglasi za šoping v Miami Beach!

Kot sem prej omenila, prvi dan je bil na izi in sem tudi šla spat dokaj zgodaj.. hja.. ma kaj, dolga pot.. V hostlu se mi ni dalo kej preveč se družit, ker sem prou rabla cajt zase, tako da me večino časa tudi ni blo v hostlu.. Za zvečer, tudi če se mi je spalo, sem si pa rekla, da halo, da ne morem it spat, ker sem v Miamiju! In sem se uštimala in šla na en drink ob 11h zvečer enkrat.. Kdaj sem prišla nazaj? ... 7h zjutraj! Ja, še dobro, da sem šla samo na en drink.. ne vem, kdaj bi prišla, če bi šla ven plesat (out clubbing). Zaklepetala sem se s promotorjem enga lokala.. in tip je tko lepo pel.. stil R. Kelly. Tak glas... bom dodala link na kak njegov avtorski komad, ko kaj najdem na youtubu. Razložu je tudi zgodbo svojega življenja.. Ja.. tu sem se neki navadla.. kar ljudje govorijo, je ista možnost, da govorijo resnico al pa da lažejo.. tko da.. bom vseeno napisala.. Rekel je, da je iz Detroita doma in da živi v Miamiju že več kot 10 let.. in.. v familiji jih je blo več kot 10 (ne spomnem se več številke). Tako da ker je bil najmlajši, se je z ostalimi ful boril in je zato bil problematičen.. in zato, kot je on rekel.. »My mom kicked me out of home.« Rekel je, da je spal na ulici, za kantami, za kakimi vrato in tako zrasel na ulici. Mal kasneje se ga je sestra usmilila in ga vzela k sebi, da je imel kje prespat.. Da je preživel in imel občutek moči, je začel dilat drogo.. Rekel je tudi, da je živel v Nemčiji in je igral v nevem kateri košarkaški ligi. Pokazal je tudi luknjo na vrhu hrbta in rekel, da je to spomin na strel. .. Zgledal je odkrit in če je vse to res, vsaka mu čast, da se je izvlekel ven, naredil srednjo šolo, se preselil na Florido in dela.. ustvarja muziko in gre naprej. Bravo Geo.

... škoda, ker nimam nobene njegove slike.. ja.. naj bi ga šla pozdravit, ko sem šla, ma mi ni ratalo.. oz si nisem vzela cajt za to, ker sem raje počela druge reči. ... pa še ta podrobnost... je prav zanimivo hodit po ulici.. kot ženska mislim.. :) in če se usedeš.. pol se pa kar vsak tip ustavi, ki gre mimo. Je prav zanimivo, kako imajo ljudje različne navadi in kulturo okoli po svetu.

V sredo pa se je začelo drugačen način preživljanja časa.. ne več sama, kot sem na začetku izbrala, ampak.... ;) Ha! Podrobnosti v naslednjem postu ;) :P

2012-08-05T19:54:00.002-07:00

.. prepisujem zapis iz moje bukvice...

Owki, spet v siti situaciji.. no, mogoče ne ravno isti, podobni.. spet army dogodek.. tokrat ni bil rojstni dan, ampak srečanje skupine, ki ko gre na trening ali na misijo, gre skupaj. 45 jih je bilo prisotnih, 30 v Afganistanu... vozili smo se ene 2 uri izven NYc.. v en kraj, ki ga ne znam niti napisat.. še dobro, da sem prepisala ime.. Poughkeepsie City.. Ah.. vsi se med sabo poznajo, vsi so v vojski, familje med sabo.. Ma ja.. vse oči name.. ah :) še dobro, da je vsaj malo sonca bilo, da sem imela očala.. hm.. sej tudi ko se je skrilo, sem jih imela :) mah, na začetku sem si želela, da bi bila tako temna, da ne bi nihče videl, v katero smer gledam.. ma.. ker je vse v glavi, je tudi to šlo mimo :) ma res :) ha.. sam še nekaj sem tam opazila.. namreč.. je bilo opazit, da nisem bila edina, ki ni poznala vseh..še en par takih je bilo.. in vse ostale so bile na iphonu, ipad.. jaz pa.. pre-ipad.... ja, moja bukvica na čisto avtentične papirčke :) bi rada jz vidla, katera od njih še sploh zna pisat s kemikom na list papirja :)

Pogled iz višjega na prizorišče

in potem sem itak, ker se ne morem vzdržat tega.. šla plezat tja gor.. na žalost, ni moje slikce..

En teden nazaj sem prišla sem.. v NY.. dolga pot.. malo spanja, pisanja dnevnika.. ukvarjanja z uradnimi osebami na meji USA-Canada.. ma.. vse se je izšlo dobro. Na Penn station me je prišel iskar Real in.. za dobrodošlico, se je ulilo.. ma tko je padal dež.. uffa sem si mislila.. pa ne glih zdej, ko bom jz tu v ny...
Jaz sem počakala zunaj pod streho, med tem ko je Real šel po avto..

In itak.. kot naročeno.. že so bili super debeli ljudje okrog, ki so sam hodili za hrano in imeli kokakolo v roki. Ja.. a je videt, kak trebuh ima uni tip? . kako mu že rečejo američani takim debelim... ki imajo trebuh ogromen in neke nogice ven... mmm.. kako že.. ah.. se bom že spomnila. .. v glavnem.. me je minila takoj volja po tem, da bi jedla tisto fino hrano, ki jo dobiš na ulici. ... še dobro..

Preden smo prišli na Long Island (moje domovanje za 1 teden), sva šla v trgovino po sadje, jogurt in še par reči.. za vsak slučaj, da bom jaz za cel teden jedla zdravo. Ah.. to je to ... je treba pazit tu, če ne se takoj napihneš..

Avto, ki bi ga lahko vozila, če bi želela.. tisti bel ;) in moj domek za en teden - hiška na sredini... mansardno stanovanje.. beri - obupno vroče povsod, razen v sobi, kjer je bila klima.

Ta prvi večer je bil kul.. najprej sem šla do Dragane.. že eno leto se nisva videli!!! ja, me2 se videvava enkrat na leto v NY.. tako je :) potem pa ven v Copa Gabana na latino muziko. Ej.. ti američani.. ma zakaj je treba imet 10 stopinj v zaprtih prostorih.

Moje prijateljice tu.. Jadranka na levi in Dragana na desni.

Jadranka je super punca s ful talenti in veliko volje do dela in ustvarjanja najrazličnejših reči. Dragana je zlata punca, vesela, odprta, ki ne sodi drugih ljudi. In.. kjer je delala Jadranka so imeli najboljšo pito z jabolki in orehi!! mmm!!! Celo en dan za tem, ko je Dragana že šla na njen road trip, sem jaz šla spet tja, kjer je delala J in.., glej ga zlomka.. čeprav je pupa končala delat tam, je bila tam ravno takrat,ko sem jaz prišla na tortico :)

Najboljša pica (koščki) v mestu. Joe's pizza. Morete it probat, če boste tu.. V glavnem.. greste na podzemno in greste ven na W4 in ko pridete ven iz podzemne, greš samo mimo Theatre proti parkiču in ravno na ovinkiču.. evo, tam je ;) Celo znani ljudje pridejo tja na košček pice. Tako ima lastnik (na levi strani) na steni slike z znanimi ljudmi. Jaz sem jim pa tkoj povedala, da vsakič, ko sem v NY, pridem tja na pico ;) in.. če se mi bo dalo, bom mogoče celo sprintala slikco in jim poslala.

Ooo.. Novi stavbi raseta namesto twin towers ;) .. tu je ena izmed njiju v izgradnji.

Ta bot sem odkrila novi predel.. Jamaica bay, Queens. Plaža.. dolga, kot pri Coney island. Ko sem prišla tja, sem itak šla na plažo hodit.

In.. ker sem slikala, je en, ki je lovil, kar rekel, da zdej, ko toliko slikarim naokoli, da je prav ljubosumen, kjer njega ne slikam in evo.. je že poziral in evo.. slika slika...

Kar nekaj časa sme hodila po plaži in nikjer nobenega. Hm.. mi je blo malo čudno.. ma.. bejži vedet s temi američani.. mogoče se jim pač ni dalo hodit po plaži.. ma.. ne.. je bil razlog tudi za to! In kar naenkrat nekdo piska in....

Hm.. plaža je bila zaščiteno obmnočje in kazen, če si bil na plaži, je 1000 dolarjev. Ma.. ker me je itak slišal po naglasu, da sem od nekje drugje, tako da mi je pač samo razložil, da se ne sme tam hodit,ker tja hodi tisti ptiček iz Bahamov odlagat jajca in da je v nevarnosti, da bo izginil (pismo.. sej ne vem niti, kako se zdej to reče po slovensko, ker razmišljam v angleščini).
No evo, pa smo se naučili nekaj novega.

A se kdo spomne, kaj je to??? Aaa?? Jaz ja, sem se pa le nekaj naučila v Montrealu ;)

Ok,.. nimam inspiracije več za pisat.. ura je pozna in.. jutri grem v Miami.. za malo manj kot en teden in v nedeljo bom spet nazaj, da potem v ponedeljek grem od tu proti domu. Imam kar en tak čuden filing, da grem stran od tu.. mogoče zato, ker napoved za Miami kaže dež za vse dni.. uffa.. Mah, bo že.. NY mi je ful všeč in... vsa ta raznolikost mi je ful všeč in ravno to kdaj pogrešam na uni strani, doma.

Če bo res dež, bo kaj več pisala ;)

Montreal, Montreal in Montreal

2012-07-30T10:36:00.002-07:00

Sedaj, ko to pišem, sem že v NY in... Montreal me je očaral. Lepo mestece, ki se ga da prevozit s kolesom (no ja, ni tako majhno.. ma vseeno), lepi kraji, parki, prijazni ljudje, francoščina in angleščina.. Hm.. mi diši, da bom še šla pokukat tja v French Canada. .. Ja, jaz in moje ideje.. bom raje tiho :)

Kako veš, kdaj si v Montrealu?

Judy mi je rekla, da se stalno nekaj dela na cesti, rije, popravlja mostove in povsod, ampak res povsod so ti oranžno beli "količki". Sam res.. se strinjam. Jaz sem mislila, da Gorico stalno neki prekopavajo.. ma kako je v Montrealu :) Se Gorica skrije :)

Sej čez nekaj časa se počutiš kar domače med to oranžno barvo :) in ti prav manjka, če se voziš po cesti in kar nekaj časa ni nobenega dela na cesti :) Razen tega, ima Montreal ful dobro zrihtano za kolesarje. Kolesarske steze ob cesti, "parkingi" za kolesa, vsake toliko imaš tudi pumpo, da si napumpaš gume, mestna kolesa,... Lahko se tudi voziš po pločniku, ampak ne po avtocesti ;)

Ko smo že pri avtocesti... Uni dan sem vzela bičikleto (kolo), da se grem vozit po pišti (poti) od F1. Treba je blo it čez most na otoček in... Ej, jaz sem se skoz tu vozila po pločniku, ma bolj kot sem se bližala mostu, manj je blo tega pločnika inje blo treba it na cesto in to sem tudi naredila.. ma... ta cesta je bla dvopasovnica in... najprej mi avtobus piska in potem... O ne! Potem še policaji na kolesu za mano! .. uffa.... sem se že vidla, kako plačujem kazen... Eden je začel žvižgat in v francoščini mi govort... Jaz pa.. "Žn parle pa france..." in potem je sledila angleščina... E... kolesarila sem po avtocesti :) jao meni! Ma kaj, sem vsaj imela kaj zanimivega v dnevu :) V glavnem, ko sta oba policista vidla, da nisme od tam in da res nisem vedla, kaj počnem, sta me lepo spustila naprej in mi razložila, kam morem it. .... še dobro... :) .. evo cesto spodaj, kamor sem hotela jz it s kolesom..

I potem še osvojen cilj... F1!

Med letom je proga odprta za vse. Tudi za avte.. ma največ je pa kolesarjev in ljudi, ki se rola. Ma... me je prou primu gušt za it en điro z rolerji!!!

O... pa parki tukaj.. to je nekaj, kar obožujem v tem mestu. Tako urejeni, lepi, za športat al pa relax. Se kar lahko vidim tu. .. inko vidiš ljudi, ki športajo, te prime kar volja, da bi še ti šel al na rolerje al tečt.

O ja.. in d ane bi slučajno šel kdo hitreje kot 20km/h! :)

Poleg teh parkov s travo, je v Montrealu tudi Olimpijski park iz leta 1976. In v tem "parku" so tudi velika korita, kjer rasejo lepe "rožice".. kar zelenjava :)

zelenjavca

Poleg tega olimpijskega prizorišča, je Biodome. Prostor, ki je razdeljen na 4 dele z različnim podnebjem. Prvi del je tropski... vlaga.. tam sem se mogla prav slečt! Tudi največ časa sem porabla tu... ni težko uganit.. karibi.. Kostarika...

Zgledalo je skoraj tako, kot bi hodil v gozdu. Tu so prave rastline, s pravim podrastjem, živalmu na prostem.. Kot bi bila tam v gozdu.. Kar naenkrat se je slišalo vreščanje.. bla sem sigurna, da so to papige are in ravno tako je bilo :) Ah.. sem že cel ekspert jaz, kar se tiče tropike :) Celo drevo guarumo je bilo.. na tem ponavadi živijo lenivci, ker se hranijo z listi tega drevesa. .. Ma, sem skušala najst lenivca v tisti goščavi, ma ga nisem... pej drugič ;)

To drevo se imenuje "čikle" in.. včasih, je bila ena izmed glavnih sestavin čingumov prav iz tega drevesa.. in.. končno mi je postalo jasno, od kje v španščini ime za žvakice.. Chicle (čikle)

Ostali deli so bili tudi zanimivi.. predvsem pingvini. :) kar nekaj jih je stalo obrnjenih v steno. In to s kljunom do stene... en je celo plaval (cel čas, kar sem jaz bila v tem predelu) s kljunom v šipo.. non stop.. ne vem, kolk časa prej je že ustrajal in kolk potem.. Verjetno so tko užaljeni, da živijo tu, da se kar dajo k zidu..

In.. hvala temu bidomu, sedaj končno vem, kaj so tiste reči, ki so kdaj na plaži.. ja, ne na plaži pri nas ;) .. Na spodnji slikci je tista reč na desni strani.. jaz sem vedno mislila, da so to kake čudne plavajoče rastline.. in zdej.. Vem! Notri je mini skat :) Pa zdej naj kdo reče, da potovat je brez veze. Poglej to, kolk se naučiš ;)

O ja, ma da ne pozabim.. če greste kdaj v Montreal al Quebec nasplošno, morate poskusit njihovo narodno jed. Ja, je fast food, ma ni važno. Je treba probat.. PUTIN. Pomfri prelit s posebno omakco in sirem in po želji lahko dodaš še druge zadeve gor,kot je zelenjava, meso, itd.. ma tipično je samo omakca in en njihov sir, ki je kot čingum.

Itak me je Judy peljala v ta najboljši plac za putin.. in ta porcija, ki jo imam, je SMALL.. ta velika pej.. ojej.. že to komi poješ in če bi bila polovica, bi blo glih prav... ma.. za enrkat vsake tolko.. njami :) .... lokalček, kamor sva šli to jest, je odprt 24 ur in ljudje čakajo zunaj v vrsti, da pridejo na vrsto! za pomfri! halo?! :) sam pritrdim.. se splača počakat ;) .. in... ma! ker je to tko fino, sva itak skor cel krožnik vsaka zase spraznili in potem.. aj aj aj.. site ku... in je blo treba it hodit.. mislim, da sem tisti večer prehodila cel predel Mont Royal. :)

O.. in še en predel, ki mi je kar všeč v Montrealu je gay predel. Vsi so veseli, iz ene strani ulice na drugo visijo roza balončki (kot za na jelko), vsi so prijazni,... skratka, plac, kamor si želiš it na en drink al se sprehodit.

In.. ma.. lahko da sem jaz za luno, ma jaz nisem vedla, da v francoščini in tudi v angleščini gay pomeni vesel. Kaj sem edina, ki tega ni vedla?

In ker se ve, da je meni hrana ful ful ful fina in da rada fino jem in Judy prav tako, sva si morali naredit načote! Na spomin skupnih časov v Pura Vida Land. .. Kostarika.. mmmmm... in tista zelena reč v skledici je guacamole!!! njami!!!! Tko finga, ku nardi Judy, ga ne naredi nihče! ;) Gracias mami, para hacer una rica comida como esa!! ... in.. v tem tednu je naročena, da gre k tetovatorju na pogovor o novem tatuju... Pura Vida. .. In vedno bolj razmišljam o svojem .. bi ga dala, al ga ne bi dala.. Ah.. to je zdaj vprašanje... :)

Moj zaden večer v Montrealu in na meji v ZDA

2012-07-28T12:05:00.000-07:00

O, da ne bo pomote.. vmes se je še dosti zgodilo, kot samo to, kar sem napisala.. podrobnosti pridejo v naslednjem postu.. sedaj bi pisala o včeraj.. sem ravno na busu iz Montreala v NYc.. še par urc do prihoda.. Torej...

Mamma mia! Na US border (meja Kanada - ZDA).. uffa, že prej sem iskala in nisem našla naslova od Reala (namreč moreš imet nek naslov, kamor kao greš prvi dan, ko si v zda.. ).. mah, sem si rekla, se bom že spomnila ime kakega hostla, če bo treba. Potem pa pride na bus officer (ma ne vem, kako bi mi temu rekli.. v glavnem, tip v uniformi) in reče, da moremo s sabo vzet samo denarnico, dokumente in da to je to in da ostalo pustimo na busu. Jz pridna ku sem, sem itak ubogala. In gremo vsi dol iz busa in gremo v vrsto in pridem na vrsto, grem na okenčke in tip me začne spraševat vsa možna vprašanja, gledat moj potni list s 100 štemplji iz različnih držav, z vizami za v zda, vključno z delovno turistično, vidi vse štemplje, kolko-krat sem bla v zda in... mhm.. me praša itak, kaj da delam, služba, da si lahko vse to privoščim in rečem, da sem prof. matematike.. ahm.. ja, pol on takoj reče, da če je tako, potem pride tudi on over there (tja dol k nam) bit učitelj.. in sem se tako mogla zgovarjat, da kako potujem, da lahko tolko grem, itd itd.. ma standard no.. ah potem pa pride vprašanje.. Kam greš? .. Jz: "v NY in bom bivala pr prjatlu".. in on.. "nslov?" in jz.. "ne vem, ga ne znam na pamet in ne najdem, kje imam listek, kjer je napisan naslov".. U.. se je že začelo komplicirat.. potem on reče.. "kaj pa tel. številka?" In jaz.. "ja, jo imam, ma v bukvici na avtobusu." In on.. "ja zakaj nimaš bukvice ob sebi.." jaz "ker je officer rekel, da naj pustimo vse na busu in da naj vzamemo samo dokumente in denarnico." In on.. "ok, no pojdi na avtobus po bukvico s tel. številko."

No, jaz grem skozi vrata..(podbrobnost: nihče ne sme skozi vrata brez unih v uniformi) in jaz direkt na avtobus skozi vrata, na kar mi reče šofer, da ni ta pravi avtobus in da se je pramknil naprej in jz hitro tečem na druzga (TEČEM, kot bi bežela!) in una 2 v uniformi zunaj.. "Ej, kam greš?" in jaz.. "po telefonsko, ki je v bukvici na busu. Gospod iz okenčka me je poslal." ... Joj.. ej, me je prou že začelo skrbet vse skupaj.. da me ne dajo v kategorijo terorist. Potem končno me spustijo na bus.. itak je šel en z mano (verjetno, da ne sprožim kake bombe) in evo, že sem bla zunaj busa, ko je uni gospod iz okenčka že bil zunaj z mojim potnim listom in me iskal :) Joj! ma kaj se lahko še bolj vse skupaj zakomplicira??? ... in on.. "ma kje si bla?!" Jz pa mu prijazno povem, da sem morala počakat na komando, da lahko grem na avtobus.. ma kolk sem se trudla, da bi čimbolj bila prijazna in normalna in da ne bi zgledala zaspana.. namreč.. moja zadnja noč v Montrealu je bila sleepless (brez spanja). Potem končno gre stric za svoje okenčke, jaz mu dam bukvico, kjer je bila številka. prepisal jo je, še prstne odtise sem dala in slikica in evo, sem bila rešena. Uff... Marija! to je bil pravi prizor za access denied in vrnitev domov al pa v Montreal nazaj :)

O ja, sej vem.. ta post postaja že dolg in brez slik.. vem, kaj naj.. če bi tam še slikala :) ha! pol bi pa res bla že jutri doma :) in.. še sledi nakladanje.. sinoči.. spet brez slik, ker na žurke ne nosim fotkiča, ker ga nimam kam dat.. čim manj s sabo, ko grem ven.. Hja, ko bi to vsaj veljalo tudi za valigio (potovalko).. ma ne vem, kaj mam noter.. svinc verjetno! :|

Alora, sinoči.. Ma! Kaj naj rečem... Judy je bila utrujena, zato je rekla, da gre spat in da naj grem kar sama ven, da ni panike, da itak vem, kako prit na cilj. In.. ma sem prou upala, da bo prišel tudi un dober plesalec. Ma res, ful dobro je plesal.. ma kaj, je rekel, da oni grejo v drug diskač in jaz.. ma nisem tela neki na novo iskat.. sem šla kar na gvišno. Ben kaj, sej sem velika in samostojna :) lahko grem tudi sama, bo že. In jaz se zrihtam za prav, črna oprijeta oblekca, okrogli uhani,.. grem na podzemno in.. ja, edina uštimana in vsi ostali tko običajno.. itak, jaz sem šla ven žurat oni pa verjetno domov... ja, sem izstopala in na momente mi je bilo kar malo nerodno :) Ma pole si jaz rečem.. Ma koga briga, kdo me pej pozna.. in je takoj blo boljše :) .. Potem pa končno moja postaja.. Peel.. grem ven po Judyinih napotkih in po spominu.. malo hodim in tik pred vhodom v ta latino klub, je bila ena zakotna slepa ulica. Opazila sem, da je vsak, ki je šel mimo, pogledal tja nekam v temo in tako sem tudi jaz.. kjer so bila vrata v stavbo, je bila kot vdrtina. Tam sta 2 tipa v temi brcala enega, ki je bil zvit tam na tleh.. ta tretji pa je stal na glavni ulici, da ne bi kdo kao kaj videl ali ukrepal.. ma kaj češ naredit v taki situaciji.. veliko mesto, sem ženska, oblečena za it žurat.. nimaš kaj, niti klicat policije, da me ne pol počakajo in da ne še kej rata... se nimaš kaj izpostavljat.. tako je.. Samo upam, da jo uni ni odnesel kaj preveč slabo .. Sej mogoče vi, ki to zdaj berete, se vam zdi nečloveško, da ne ukrepaš.. ma kaj češ naredit.. si v takem velikem mestu, kjer so pravila ulice malo drugačna kot pri nas... ni kaj..

Bom zamenjala temo, ker me je groza, ko se spomnim, da me je bilo strah poklicat policijo..

No, gremo naprej.. grem skozi vrata, hodim gor po stopnicah in pridem do tete, ki sedi za mizo in pobira ustopnino. Jaz pa pokažem VIP kartico in grem mimo :) U, ke luksuz.. vip kartica, ki velja za vedno :)

Najprej sem šla na wc in potem za korajžo po en baileys. Uf.. tkoj, ko sem prišla notri, je blo, kot bi vrgel vabo v morje.. sama v latino placu, belka (torej za njih eksotika).. hm.. so bli takoj ku piranje. Tako sem šla tja v en kotiček, kjer je bil DJ in tam bla na varnem :) Itak sva že prejšnji dan neki klepetala in itak se me je spomnil. In ker sem skoz bla tam in tudi z njim plesala, so mislili, da sem njegova in niso več ku tolko težili. Tko da sem se res ful naplesala in kak drink spila, ma ne preveč in potem bila samo na vodi, ker ni pametno bit v takem placu sam in preveč spit.. toliko moraš imeti v glavi, da si varen in seveda, ne smeš puščat kozarce nikjer, da slučajno ne kdo kaj strese noter... Potem pa sem dobila še CD z muziko :) jeej :) en mix komadov direkt od DJa - Carlos. Ma.. ne vem, kako mi uspe.. dobim vip free pase že v prvih 5-minutah, ko pridem v lokal, CD,... mogoče sem falila poklic in bi mogla bit PR :)

Večer se je tako počasi zaključil. Naplesala sem se ful, se imela fajn, šla še na čaj (da bom budna, dokler ne grem na bus) in šla na taxi. Ne vem, kako mi je uspelo, ma nekako sem se po francosko vse zmenla, kod in kam. :) Talent :)

No.. e, zdej smo v gužvi na avtocesti in se počasi premikamo in jaz imam počasi dovolj pisanja.. Še kakšna podrobnost iz Montreala še pride ;)
se čitamo

Montreal

2012-07-25T05:57:00.005-07:00

OoO.. Sobota in s tem začetek fraj dni Judy. Da bi lahko videla Montreal, kar se da lepo, se
je odločila, da bova šli peš na Mount Royal... hrib, ki je nekako na sredini Montreala. In res...
hodimo in hoidmo, vse toliko naredimo kako sliko. Povedala mi je za vse restavracije in bare,
ki so znani in po čem so znani... tko da ne mislim samojaz skoz na kej finga za jest ;)

In.. končno pri hribčku.. kar nekaj časa sva hodili, da sva prišli do tja in mene, itak, je zažulilo
obuvalo.. Ma kaj sem jaz edina, ki jo lahko zažulijo japonke na podplatu?????? Ma! Kej
tazga!

Začetek hoje na hribček

Že tu na začetku je bilo lepo.. potem pa še hoja gor.. fajn, se razgibaš in na vrhu je lep
razgled. Pa še.. kar pogosto so tiste špince za vodo, tko da nisi žejen in vedno si lahko nafilaš
flašo. .. boljš ku tako ;)
Za nazaj sva šli še po drugih ulicah in v nabavo za večerjo..mmmm.... :)

O... ma kaj sem jaz pozabla napisat.. kako se je dan začel ;) Ha! Tek in vaje ;) Ja ja ;) sem sem
prišla pohajat ma, sem prav za pohvalit ;)

V nedeljo sva tudi ustali in šli. Tokrat na podzemno in... na okenčku, kjer lahko tudi kupiš
karto a bus in vlak, sem sama v francoščini povedala, katero karto bi rada. Bravo jaz!!! :)
.. najina prva destinacija je bila tržnica. Kosilo in nakup sadja in zelenjave. ... ma, končno sem
vidla, kaj je ta ratatuj (ratatuile.. al kako se že napiše..?) no.. evo.. to je tista zelenjava na desni
strani krožnika.. mmm.. fino fino in nizko kalorično ;) .. ja, sej ne da tko gledam te kalorije..
ma, tisti, ki je bil na tem koncu sveta ve, da je kar težko se prehranjevat kolkr tolko zdravo,
ker so fast foodi na vsakem ovinku in koraku.

Ma.. kaj sva vse kupili.. breskve, grenivke, borovnice, mango, avokado, solato, papriko,
pomidor, ... in tako polnih borš odšle nazaj domov odložit in via v mesto nazaj na avtobus.
In.. bus je moral ustavit, ker je bila cesta zaprta.. pravzaprav ne samo ena.. zakaj? PROTESTI
PROTI VLADI, ker tudi v Quebecu imajo ta problem.. namreč, politiki zapravljajo denar
davkoplačevalcev. M.. zgleda, da je to današnja moda.. ja.. no, oni so imeli nekaj časa nazaj
prav na veliko proteste, kjer je bila tudi policija na ulicah in kjer so policaj uporabljali tudi
mal več moči.. potem pa so ti shodi postali bolj pacifistični iz strani policajev. Imajo jih vsak
22. dan v mesecu in... tako, ker je bilo na najini poti, sva uskočili v množico.. e ja, sem tako
protestirala tudi jaz :)

U... kitajski predel.. itak je kot vedno smrdelo.. wa, kak fin čaj sva kupili! In potem šli še na
en njihov tipičen kolaček al slaščico.. ma ne vem niti, iz česa je.. v glavnem, to je teta, ki ga
dela..

.. ma kulepe ure so prodajali.. po 10 in 20 dolarjev.. me je prav zamikalo.. ma kaj ko se
kazalci sploh niso premikali pri tisti uri, ki mi je bila všeč.. ah.. O.. ker sem vidla plac, kjer
lahko kupim čaj za take away, sva se itak mogli ustavit, da sem to nabavla... mmm.. tudi če je
toplo, meni še vedno paše pit čaj :) in potem... mimo zanimivoh stavb na sprehod k vodi.

:) plaža na balkonu.. tudi to imamo ;)

Ko sva imeli zadosti vode (reke Saint Lauren), sva šli v staro mestno jedro.. zgleda pa tako,
kot bi bil v Evropi. :) tlakovana cesta, ki je zaprta za promet, barčki z mizami zunaj, vse
polno trgovinic in polno ljudi in turistov.

... to je bil že 3. dan zapored, da sva imeli plan it zvečer ven... kaj se je potem zgodilo? Jah...
obe sva bli po večerji tko utrujeni od vsega »športanja« in hoje, da se nam kej preveč ni dalo
in da sva kar zaninali, vsaka na svojem koncu stanovanja.

Misija VALIGIA (beri kufer, potovalka)

2012-07-23T07:04:00.003-07:00

Prvič v življenju, da se mi ni pretirano mudilo s štimanjem valigie. In ko sem jo prvič
dala na vago (tehtnico), je kazalo 18kg. Uuuuu, še 5kg lufta. Pohvalno :) ponavadi je bilo
prvo tehtanje eno veliko razočaranje.. pretežek kufer in selekcija materiala. Sedaj pa..
presenetljivo.. potem sem si rekla, da vzamem še ene čevlje več, še kako oblekco več in notri
je še buteljka vina za Judy, pa kosmiči.. ja kosmiči.. to je cel projekt v zda dobit ene pametne
kosmiče, ki bi bili manj sladki kot sladoled.. zato sem kar vzela s sabo.. in ko sem dala notri
še kozmetiko in vse tiste ženske nepogrešljive zadevice (Halo! Ne tisto!) .. sem mislila na lak,
aceton itd.. je vaga pokazala 23! Ups..... ene čevlje ven in je blo. Aa! Kolk težko, za tovorit iz
5.štuka dol ... zakaj že nimamo dvigala? No.. in spet sem si rekla.. naslednjič največ 16kg s
sabo! Ma.. :) vedno ista štorja :)

Alora, večino časa sem na letih prespala, prav tako prespala vseprigrizke in skorajda še
kosilo.. ma ku sm bla lačna.... aaa.... Na ta zadnjem letu (London – Montreal), sem imela
čas za spat, jest in pisat. Ja.. na teh več urnih letih imam vedno cele prebliske. Možno da
zato, ker sicer si nikoli ne vzamem toliko časa, da bi bila sam s sabo, da bi kaj brala, pisala,
razmišljala.. tako da.. ja, plani za 1 leto naprej, se pri meni vedno rojevajo na 3+ urnih letih.

No.. pa sem le prispela v Kanado. Na Customs.. kako se že reče.. mhm.. carina? No tam so
me prašali spet podobna vprašanja, kot kadar prideš v zda in.. e, že sem bila čez, še malo
hodila in šla po valigio (kufer).. čakam in čakam in čakam.. in nikjer ni blo mojga.. ma k sreči
je prispela tudi moja rdeča valigia. Nekateri sopotniki so mi začeli razlagat (ne vem kaj) v
francoščini.. jaz pa sem jim v odgovor dala samo začuden pogled in mojo levo obrvo navzgor.

Ko se je bližal čas, ko naj bi Judy prišla pome, sem šla iz letališča ven in gledala, kdaj bo
prišla mimo zelena honda civic... in.... Evo!!!! Po 2 letih sva se spet videli! Po Kostariki
se nisva več potem in že lani sva se menili, da bi jaz prišla do nje, med tem, ko sem bila
v zda.. ma ni uspelo. In tako... kot je rekla ena punca, ki sem jo spoznala na enem izmed
potovanj... »Travelers always meet again somewhere.« In res je tako.

Ta dan nisva počeli nič posebnega.. na izi.. v petek pa.. Judy je šla delat, jaz pa s kolesom v
center. Am... tu imaš prav posebej parkirne »place« za kolesa ;)

Ko sem parkirala, sem si prav zapisala, na križišču katerih ulic je kolo.. nikoli ne veš.. gvišno,
je gvišno.
Hodila sem po ulici in prišla direkt na dogajanje – namreč tu je sedaj festival komedije.. ma
kaj mi pomaga, ko nič ne razumem.. ampak... ni samo govorjena komedija, ampak tudi samo
akcija in pa ples in muzika in itak.. hrana na ulici :) mmmmm :)

Z Judy sva se dobili za kosilo, šli malo okoli hodit in evo, že je šla nazaj, jaz pa po svoje..
itak.. kaj naj..ko je tolko trgovin.. itak se nisem mogla upret in evo, že sem imela nakupovalno
vrečko v roki :)

Drugače pa sem mi Montreal zdi tako, kot bi bila v zda. Tudi glede jezika.. kar nekaj je
američanov iz zda tu, tkao da slišiš kar disti tisti ameriški naglas pri angleščini.. (ampak..
francoščina pa.. ah.. težka.. čeprav nekaj poskušam.. )

Domov sem prišla pred Judy in to kar z dvema vrečkam. Shoping (cunje in torbica) in pa
hrana. Tako sem še preden, je prišla ona domov, jaz naredila večerjo. ;) Bravo jaz, tako, a
sorpresa. In presenečenje je uspelo.
Za po večerji sva imeli cel plan, da greva ven plesat.. ma.. obe utrujeni, so se nama oči kar
začele zapirati.. tako da sva šli nina nana.

Ko cakas na let, imas neskoncno casa za pisanje...

2012-07-22T20:19:00.002-07:00

O laa. Končno. Kako lep oblutek je, da se mi nikamor ne mudi in da me nihče ne čaka,
sploh pa, da nimam celega seznama pred sabo, kaj morem naredit, kaj kupit itd... Kje sem?
Trenutno na letališču Heathrow (London). Ura je 11.50, tu sem že nekaj časa in.. moj let je
šele ob 15.30. Wa! Najprej mi je težilo, da bo tolko lufta med leti, ma zdej mi prav paše. ..
Mhm.. že par dni se mi neki mašijo uhca, ma tko, kot so se mi danes.. pismo, sem tu v nekem
ogromnem prostoru, kjer je N (beri neskončno) ljudi in.. ma jz ne slišim nič. Kot bi imela
čepe v ušesih.. samo nekam vse šumi in tko nekako »wa bla bla wa« je slišat. Ma, bo že šlo
mimo.

Ah.. vem, že dolgo časa nisem pisala in vsakič, ko kaj napišem sem, rečem, da bom bolj
pogosto pisala... Ja vem.. to se ne zgodi, ampak.. Mi res ne znese... ko se dam v »blogovsko«
pozo (fotelj v sobi in noge v luft), zakinkam. Ne rata.. ja, se bom mogla malo bolj časovno
zorganizirat ali pa je enostavno samo to, da dan ima tudi zame samo 24 ur. .. ben daj, da
ne bom cele dizertacije spet napisala za uvod v post, bom kar začela z drugo temo. Ja, kaj
drugega kot SALSA. Kot že večkrat omenjeno, mi dogaja na polno. Žurka tu, žurka tam, tako
da v enem tedno umam za seboj kar nekaj preplesanih in prešejkanih ur in še nikoli mi ni blo
tko fajn. Mislim, da mi je še boljše, kot pa bit v Miamiju :)

ja ja.. celo v Novi Gorici sem plesala ;)

In... ker ne smem zamudit preveč plesov, sem se prejšnji petek odpravila v Lj, kam drugam
kot na salso v sem-a. Zračunala sem, kdaj naj štartam, da pridem ravno za prav na ples in...
Huston, we have a problem! Ja.. še dobro da ni bilo z mano kaj narobe.. namreč, pred nami
na avtocesti je gorel kamion in.. Ana je zato stala v koloni 3 ure. E ja, 3 ure. Ma kaj čmo..
je že blo tko namenjeno ne, kaj naj rečem druzga. Ma.. tisti, ki me dobro poznate, veste, da
imam v torbici vsaj 2 pol literski flaši, ko grem kam.. in .. ja, jz sem to pila in.. hm.. 3 ure
je dolga doba, če piješ ku špunja. Tako da... tema, neskončna kolona avtov pred mano, za
mano, ob moji desni sami kamjoni, na leti pa avti na nasproti vozečem pasu.. Joj! Kam lulat?!
Ja.. en cajt sem še neki ustrajala, kao, da sej bomo hmali iz kolone.. potem pa.. pogledam
naprej in nič nisem videla, kaj dogaja pred avtom za mano, prav tako ne, kaj dogaja za mano..
Tako da sem sklepala, da če se jaz dam pred mojim saxotom (avto pred mano je bil 2 m pred
mano), da seno strani kamion z odprto šipo.. ma še dobro, da je bil malo bolj naprej in ne
s tisto odprto šipo glih tam, kjer sem jaz čepela.. in.. jah kaj.. počep, hlače dol in pišššššš...
Ma ni telo bit konca!!!! Bolj kot hočeš naredit na hitro, bolj teče in teče in teče in včasih se
prav vprašam, kolk drži tam moj mehur. .. ma, sem se prav oddahnila :) Potem pa.. čez nekaj
časa, pa je le uspelo se premaknit in.. v Lj sem prispela ob 1h. Ja, v bistvu sem šla skori samo
prespat v Lj.. ma, 1 urco pa je le uspelo plesat.

Naslednje jutro me je čakal relax v Sistiani, nedelja fraj nekako in ponedeljek... Skupaj z
Jasmino sva šli na turo via Koper do Andrejče. Babe, super je blo ;) in moremo res ponovit ;)
Jasmina je imela fotkiča.. tko da jz nimam slike za dokaz.. Jasmina, a mi pošlješ prosim...?
Babjemu popoldnevu je sledila spet Sistiana. Ma tokrat by night. Ok ja vem, sem že
dolgočasna.. spet latino muzika :) in še animacija od ene »tete« Barbare de Cuba.. ma, če
kdo šejka, potem je to ona ;) Muving do 3h zjutraj in potem via domov.. No daj, ne bom zdej
pisala vse detajle vseh dni,... ma sredo pa morem malo omenit. Koncert Buena Vista social
club! Zbirat smo se začeli pred vhodom. Nekaj jih je vejretno bilo že notri, nekaj jih je prišlo
kasneje. Na začetku smo tudi plesali, še posebej na muziko, ki jo je vrtel Panchito in potem
predskupina! Ma, ti so bli dobri ej!

Predskupina.. samo 3.. ampak energija za 10!

en del Almovcov (Alma Eslovena.. skupina, kjer plesemo)

Znamenita ga. Omara, prva dama skupine Buona Vista social club

Skoraj kot pepelka, je malo po polnoči odbila ura za it, tudi če zabava še ni bila končana
in.. via v Gorico.. Ker imam taktiko nespanja pred leti čez ocean, da čim prej padem notri
zaradi časovne razlike, sem tudi tokrat rogovilila po stanovanju.. ma se moram prow pohvlait!
Stanovanje je spucano in pospravljeno! :) Hm, morem it večkrat tako na krajšo pot, da vsaj
ložim vse na svoje mesto :)

Ben daj, to pisanje postaja že kar dolgo, zato bom zaključila počasi. Kukr koli, te 3 tedne bom
pogosteje pisala, ker imam očitno več časa, ko pohajam izven Slo ;)

pohajkovanje

2012-07-21T17:37:00.000-07:00

ok, ja, sem sla... itak, kako pa drugace, ma tokrat res samo za kratek cas.in jaz imam ze vse lepo napisano ze par kak dan.. ma ne morem objavit. z mojim prenosnikom ne morem na net tu pri Judy.. zdej, da bi nosila prenosnik s sabo za v kak bar.. ma ja.. ne da se mi.. sem pa prenesla moj napisani post za ta moj blogec iz mojga prenosnika na Judynega (word) in itak.. se ne da.. kej cem, ona nima worda... in nanka open office ne dela.. torej.. kaj cem, kot pocakat na.. mogoce kak wifi kje al pa na zda.. se citamo ;)

Če ne greš v svet, pusti, da pride svet k tebi ;)

2012-07-11T00:55:00.001-07:00

Vem ja.. že ful časa nisem pisala in vedno rečem, da bom bolj pogosto kej napisala.. ma.. jz ne najdem cajta! Preveč dogaja, preveč se imam fajn, včasih tudi kaka komplikacija pride vmes, da je bolj zanimivo.. No.. in.. končno sem se spravila napisat nekaj o Anninem obisku.. ma škoda, da nisem prej, ker sem že preveč pozabla.. kot vedno :)

Alora, Anna je prišla že okrog, poldan, ko sem jaz bila še v Postojni - delala, tako da jo je prišel na železniško postajo iskat Boštjan, prijatelj, ki je Anno spoznal še prejšnjič, ko je bila v Slo.
... ko sem končala delat, sem šla direkt v trgovino po material za načote in radlerje.. in to kar 12 flaškic! .. Anne ni že 10 dni tu in pri meni je še vedno puhn hladilnik radlerjev :) .. sem naju malo precenla :)

.. Ko sva se srečali pred mojim blokom, nama je bilo tako, kot da je normalno, da se vidiva in kot da ni minilo 1 leto, kar sva se nazadnje videli... kolk je to fajn filing.
.. Po tem, ko je odložila vse stvari sva šli do mojih in tam naredile načote!! Mmmm!!!! :)

V petek sva ustali zgodaj in se zrihtali za it k meni na delo. Poteg tega sem jaz imela svoj migracijski ruzak naštiman za 3 dni. Za petkov dan - delo (šola) in včerno pohajkovanje po babje, sobotni salsa piknik in nedeljko morje.

V šoli je z Anno kar uspelo. Otroci so je bili veseli in ta starejša 2 sta non stop z njo govorila v angleščini.. no ja, sej druge izbire niti ni bilo :) .. večer pa.. Ljubljana! Najprej sva se šli mal porihtat in nato ven. Na prešercu sva se dobili še z Alenko in.. ker je vsem trem krulilo po želodčku, smo kar takoj šle v kantino na malo mehiške hrane. Njama Njama! Za malo časa se nam je pridružil kolega iz salse, Mirko, kasneje pa Majča!!

Trio A in Mirko

Majči in 3xA

Hrana je bila itak super, družba tudi in ko sta se Mirko in Maja izmenjala, sva 3xA in 1xM šli do skeleta, pokušat par koktejlov. In ker so nam bili dobri,s mo šli še do skeleta2 pokušavat naprej in zraven še plesat. .. Tako smo tudi malo potelovadile in se razmigale :)

V soboto pa smo se takoj, ko smo se zbudile, šle proti Domžalam k Alenki odložit stvari in via na piknik. Super je blo! Dolična družba, ples, igre, hrana!! mmmm!! :) Glavni organizator je bil Panchito in glej ga.. si je vzel nekaj časa, da je Anno učil plesat bachato.

Razdelili so nas na enih 8 ekip. Morali smo plesat, delat razne zadeve nepovezane s plesom itd itd. Sodniki so bili pa kar eni možje, ki so slučajno bili tam in pili birco :)

In.. mene je doletela preizkušnja kizombe... ki mi ne gre ravno še najboljše.. hm.. ma... ko gledam to sliko, se mi utrne vprašanje.. Ma kaj mam res tko veliko rit?

In... razglasitev rezultatov..... The winner is.... NAŠA SKUPINA!!!!!!!

Na koncu je Pancho opustil CDje in mešalno mizo in vzel v roke kitaro ;) Super zaključek večera

Nedelja... najprej zajtrk, potem čvek in odhod in seveda v trgovino po vstopnico za na barko - 6pack za Sebastjana :)

... na obali ni blo kej dosti vetra, pa še pozne smo bile, tako da smo iz Kopra prišli niti ne do Izole po morju.. in evo nas.... :) Seba je cel fotograf! Ful lepa fotka s ful lepimi babami ;)

Lep podaljšan vikend je bil in za finiš, sva v ponedeljek šli z Anno še v Sistiano malo na morje.. potem pa je v torek zjutraj šla..

ANNA!! HVALA ZA OBISK ;)

Dojenčki

2012-06-04T00:18:00.002-07:00

Če bi imela vse sakramente, bi lahko bila botra!

Hvala, ker sta pomislila name. V veliko čast mi je, da sta me o tem vprašala. ;)

Ana... Ona ni več moja...

2012-06-02T17:22:00.003-07:00

Kako pogosto slišim to.. skoraj vsak dan.. A kaj da to pomeni.. Ja.. ko se 2 moji pupi skregata, pride ena k meni in reče.. "Ana.... ona ni več moja..", kar pomeni, da ni več njena prijateljica.. Potem dobim obrazložitev zakaj.. itak, malenkosti, ki zrasejo v slona. In potem ena reče.. "Ana, mene je strah, da bo ona povedala Nini, kaj sem o njej govorilaaaa.." (imena so izmišljena).. E.. sledil je pogovor... Ne vem, koliko so dejansko razumele, ampak... A ni zanimivo, kako večina ljudi zna takoj poiskat slabe lastnosti drugih... koliko je takih, ki znajo lepe stvari povedat o nekom, ga pohvaliti.. Kolikokrat se lahko sami zalotimo, da govorimo slabe reči o drugih, namesto da bi videli dobre strani.. ker tko in tko imamo vsi napake, je tko. Torej.. zakaj iskat slabo, če pa ima vsak izmed nas tudi dobre lastnosti. .. Se spomni, da sem enkrat slišala reči.. "Če ne moreš nič lepega povedati o človeku, bodi raje tiho." .. hm.. res a ne..

Podobno je z iskrenostjo. ... če si iskren, se nimaš česa bati. Krit si v vsakem trenutku. ...Pred kratkim sem doživela en mini šok z eno novičko... iskrenost.. 1000x bolje resnica, kot pa zahrbtnost in čeprav mi novica ni bila niti slučajno všeč, je nisem sprejela niti tako slabo. Itak v vsakem trenutku imaš možnost odločitve, o čem boš razmišljal in kakim mislim se boš prepuščal.. tako da.. hvaležna sem za iskrenost in za vse boljšo sposobnost izbire misli in močjo ter voljo iti naprej in dosegati nove cilje.

Sem zakomplicirala a? :) Ma ja.. kaj čem.. ne potujem sedaj, tako da ne morem pisat o novih krajih. O latino žurih tudi ne morem stalno pisat,ker bi blo že dolgočasno.. tako da, kaj mi ostane drugega, kot da kaj napišem in zakompliciram :) sej sem vendarle ženska! :)

Da zaključim z lažjimi mislimi... Vsak dan je darilo, ki se ga splača živeti, prav tako je življenje. Podarjeno nam je. Imamo to srečo, da živimo, kjer živimo.
Ste si že kdaj rekli.. "če bi ta oseba bila še tukaj, bi jo večkrat obiskal/a"... Ste? No in.. a lahko kaj narediš, ko osebe ni več tu? .. Ne, a ne... lahko pa izkoristimo možnost, da večkrat obiščemo tiste, ki so med nami.. da ne bomo nekega dne spet na točki, ko si bomo rekli.. "Če bi..."

Zato si večkrat vzamem čas, tudi takrat, ko se mi ne da in grem obiskat najdražje, si zanje vzamem čas.. Na teh slikicah so mali drobni spominčki iz takih skupaj preživelih trenutkih.

29 + 1 in niti slučajno ne 30! :)

2012-05-26T09:06:00.002-07:00

Vse se je začelo v petek, 18.5.2012.. no v bistvu že 1982.. :) ma 29+1 se je zgodilo 2012. .. piiibip piiibip je piskal telefon že ponoči. Voščila.. Ko sem se zbudila, niti ni bilo konec sveta, kot sem si mislila. V bistvu sem se počutila (in se še vedno) fenomenalno :) 30-ka niti ni tako slaba! :) v bistvu je še boljše kot prej :) .. Ne bom v tem postu preveč dolgovezila, kot po navadi. .. V šoli me je pričakala čudovita roža. No, v bistvu 2 rožici in knjiga. .. Razlog, zakaj je tu zdej samo ta roža je pa ta.. Ta rase v moji Kostariki! Se spomnim tiste ogromne cvetove na dolgih pecljih.. skoraj celo grmovje.. Kostarika je znana tudi po izvažanju te tropske rožice in ne samo po ananasu in bananah. In.. Damijana, ne da bi vedela, je ravno to rožo izbrala zame. Kot da bi čutila, da ima neko vezo z mano ;)

Mojim otročičem sem prinesla palačinke, marmelado, nutelo in kokos. Da niti ne omenim, kolk časa sem pekla palačinke en dan prej... Palačink je bila cela gora! Še nikoli jih nisem tolko pekla. .. Ko sem končala podaljšano bivanje z mojimi ta malimi, sem imela še španščino. In.. vse kar je bilo pri španščini španskega, je bila hrana :) In.. ko sta Dagmar in Katarina ustopili v učilnico, sta imeli v roki torto in zapeli sta Feliz cumpleano. Itak v španščini :) Prav fajn je blo :)

Hvala Katarini, mi je uspelo obdržati 2 ;) Torta je bla ful fina in.. ja.. Dagmar jo je pojedla skoraj celo. Ko sem si jo hotela vzeti še en košček.. glih tako za na koncu.. je ni bilo več! :) Vmes smo si naredili pa še načote! MmmmmM! :) Hvala vam še enkrat vsem trem ;)

Potem pa via Ljubljana. Vedela sem, da grem nekam na salso.. kam pa, se mi sanjalo ni. Nekaj sem sumila, ma nisem bila gvišna. In.. ker mi je bilo naročeno, da se morem ful uštimat, ker naj bi bil tisti "plac" kao bolj fensi, sem si dala krilo (celo 2 razpoki ;) ) itak pete do neba skoraj, srajčka. Itak, kdo se je sploh spomnil na najlonke.. zunaj pa.. niti slučajno nekaj ful toplo :) potem smo šli pobrat Alenko v Domžale in šli via štajerska. Takrat je bilo jasno, da gremo v Celje na Cubanerose!! Latino muzika v živo in ples! Juhhu!
.. Celje.. parkiramo in gremo peš do lokala. Vsi v dolgih hlačah in jaknah.. jaz pa v krilu z golimi nogami.. :) še dobro, da je bil ta plac blizu, sicer bi zmrznila. ... Notri pa.. COOL. Zasedli smo nekaj stolov, da smo lahko kam dali torbe in jakne in potem itak takoj akcija. Čez nekaj časa pa so prišli še eni drugi naši salserji iz Lj. Prav fajn je bilo :) Plesala sem kar, celo tam v prvi vrsti pred cubaneros-i.. pa objektiv fotografa lokala me je tudi večkrat ujel in WaLa, še ena profi fotka ;)

Evo mene v akciji - salsa!

Sploh se ne spomnem, do katere ure smo bili.. Ma.. na poti nazaj proti Ljubljani, smo se ustavili na Trojanah. In itak.. zaprto. Ma ben :) Bo že :)

Pred spanjem pa.. še dobro, da je ostalo nekaj načotov in omakca! :) prou njami je bilo spet jest to :)

Drugi dan pa (sobota).. že zgodaj via Pivka po navodilih Damijane. Tam pri enem krožnem me je pobrala in šle sva proti vojaščini. Bil je dan odprtih vrat, ma hkrati za naju organiziran malo bolj vip dan. In.. imela sem privat vodenje po tanku. Itak sedela notri in... se tudi vozila!

Ma da ne bo kdo mislil, da sem jaz vozila.. če bi, bi pomojem tisto območje kar zaglihala, ker bi podirala drevesa. :) .. Ko sva šli na tank.. mamma mia! Šoferju so rekli, da naj bo vožnja divja. Me2 sva tudi to rekli in.. fanta sta vzela zadolžitev zelo zelo resno in.. Meni so všeč divje reči ma.. ta je bila res divja in če rečem jz, da je bilo divje, potem je res bilo. Celo s tanka sem hmali padla in.. da niti ne omenjam modrice, ki jih imam po nogah! :) Če mi ne grejo hmali dol, si bom mogla za valeto še pudrat noge! :)

Jaz in Damijana

Med drugim, sem dobila še kosilo, kapo, litre vode, kakav, čaj in še bi se našlo ;) Skratka, all inclusive :)

Potem pa via Gorica. Mamma mia.. ma kolk km sem naredila v 2 dneh.. in še sonce + avto brez klime = vročina. .. ma ko imaš 29+1, se vse lažje prestaja ;)

Doma doma (kot imam navado rečt, ko grem k mojim staršem) sta me pričakala z voščili še mama in tata in itak manjada (ne po naše govoreči, to pomeni pojedina)

Tako na kratko o mojem dnevu... Prvič v zgodovini se mi sploh ni dalo kaj organizirat, čeprav sem si mislila, da bom za svoj 30 imela ne vem kako žurko na najetem placu.. ma.. meni se res prou ni dalo organizirat, tako da sem se na izi imela lepo, brez kakega dela in skrbi o tem, kako bo kaj izpadlo, kdo pride in kdo ne, kolko hrane in pijače nabavit, kje najet plac itd. .. Enostavno povedano, imela sem se čudovito ;)

Akcija!

2012-04-15T13:19:00.001-07:00

Ta teden, ki je za menoj, je bil naporen in enostavno super. Salsa, Salsa, Salsa, Bachata in še enkrat Salsa. .. sam to je res kot ena zasvojenost. Žurke so enostavno super. Ljudje so dobre volje, večinoma vsi nasmejani, nihče ni preveč opit (kar je na slovenskih žurkah redek pojav).

Poleg ponedeljkove in sredine salse, ki sta itak super žurki, se je še nekaj zgodilo v četrtek dopoldan.. in sicer.. ko sem se odpravila iz Ljubljane, sem pobrala še eno punco (preko prevozov) in jo peljala do Unca. Seveda izstopila sem iz avtoceste, jo odložila in šla spet na avtocesto in.. ko sem se vozila, sem imela tak slab filing, da nameso proti Postojni, vozim spet proti Ljubljani. Kar nekako sem upala, da me občutek vara... ampak.. ko sem pred seboj zagledala počivališče Lom, sem dobila potrditev, da sem ga pošteno zaježkala. .. Ben, kaj čmo.. cajta je bilo še dovolj, tako da sem izstopila v Logatcu in ponovno vstopila, tokrat v pravo smer. Ma.. kolk sem se sama sebi zdela smešna... Ma ben :) Ni kaj..

Zvečer pa... sta bila pri meni najavljena 2 couchsurferja iz Švice.

Drrrriiiinnnn... ura je bila čez 22 in javila sem se.. in evo, sta prišla. Peš sta hodila iz postaje iz stare Gorice do mojega bloka. Halo?! Vsaj enih 5 km .. sej ne da je to dosti, ampak če upoštevaš še vse prehojene kilometre od celega dneva.. no.. ok, važno, da jima je uspelo. Adrian in Lucas in iz Švice, oba jadralna padaljca. Med tem, ko sta se razkomotila, sem jim pripravila pašto. .. debatirali smo o vsem možnem in pogovor je nanesel na Adrianovo nesrečo z zmajem.. halo.. še dobro, da je tip še živ in to, da hodi, je cel čudež. Pokazal je nogo in.. aa... kake brazgotine.. Ma.. pustmo to.. z Lucasom sva govorila tudi po špansko. On jen poleg ostalih držav prepotoval tudi srednjo ameriko in s tem tudi Panamo in itak, šel je na otoke San Blas. In.. tam je več kot 350 otočkov in.. ko sva se pogovarjala, sva ugotovila, da sva oba bila na tistem malem otočku, Isla del Perro, kjer zelo blizu otočka na dnu morja počiva ladja.. čudovito za se potapljat (tudi samo z masko).. Kolk je zanimivo, ko sem z enimi ljudmi, ki jih ne poznaš od prej, pogovarjaš o krajih na drugem koncu sveta, ki si jih obiskal, ki so skupni.. o kulturah, o templjih, o hrani, jeziku, raznih dobrih izkušnjah.. neprecenljivo! Ne da se z besedamo opisati.

Adrian, jaz in Lucas

V petek zjutraj smo naredili zajtrk, spili vsak po dva čaja in šli na pot. Z mano sta se peljala do Postojne, kjer sta naprej štopala. njihov končni cilj je Turčija. Namen pa imata vso pot štopat.

Petek se je potem nadaljeval super. V šoli je blo kul, potem še španščina in via Ljubljana. Odlična večerja pri Tomažu in potem počasi priprave za na salso.. ja vem.. sem že monotona s to salso, ampak.. To je ena izmed najboljših zasvojenosti ;) .. dobili sva se z Alenko in šli v SEM. Ej.. ma če bi jz vedla, kako je fajn na teh slasa žurih, ne bi toliko časa čakala, da bi s tem začela! :)

Ko sva prišli v sem-a, ni nihče še plesal. večina jih je sedela in čakala, da kdo začne. Ravno o tem sva se pogovarjala z Erikom. Starejši gospod, ki je v salsi in drugi latino plesih 100% notri. Zakon je, legenda! Jaz sem mu rekla, da meni ni problem plesat, če nihče ne pleše.. in tako sva enih 5 pesmi plesala na praznem plesišču :) prav super je blo imet toliko prostora! :) Počasi Počasi se je prostor začel polniti.. AKCIJA! .. podrobnosti ne bom opisovala.. blo je enostavno super.

Da se ne bom spet spuščala v detajle in se ponavljala.. soboto je bila tudi fajn, nedelja pa tudi in bolj na izi.

Sedaj pa je pred menoj nov teden, spet poln novih izzivov in korakov pri salsi :)

Začelo se je že dolgo nazaj...

2012-04-09T03:14:00.002-07:00

Ko sem bila še čisto mala punčka.. e.. tistih.. ahm.. ne vem kolk let nazaj že.. ma bila sem stara pomojem 4-5 let, me je moj stric, mlajši brat od mojga tatu, začel učit igrat kitaro. Spomnem se, kako mi ni uspelo pritisnit ta pravi prst na ta pravo struno in kako sem imela premajhno rokco, da bi sploh karkoli lahko naredila. .. skupaj sva pela, igrala in.. moje privat inštrukcije so se žal zelo hitro končale, ker je moj učitelj dobil punco.. Ah... Tako se moj talent ni moger razvijati vse do danes :) ko sem se en dan odločila, da bom pa poskusla se kaj naučit. .. Ker nisem vedla, al mi bo všeč igrat kitaro ali ne in mogoče je lahko to le trenutna muha, sem se odločila, da grem na lov za kitaro. Tako mi jo Seba zrihtal kitaro od prijatelja. In...

skoraj takoj, ko sva z Markotom prišla do Sebota, mi jo je predal in takoj sem ponosno pokazala, kako jz znam že prvih 5 brenkanj od Nothing else maters. Ma... takoj sem tudi dobila nazaj, da sploh ne gre tako :) Tako da si je majster Seba vzel en piko cajta in mi pokazal, kako gre prav. In... Med tem ko sta Marko in Seba gledala dirko moto GP, sme jaz pridno vadila ;)

Seba & Marko vneto sledita dirki, med ko sem jim jaz lomila škatle (tako se pri nas reče, če malo motiš)

s poskusom igranja akordov in poskusa igranja nothing esle maters.

Rezultat.. tudi če nisem ne vem koliko časa igrala, me danes bolijo blazinice levih prstov. In.. ni važno :) Še nohte skrajšat, pa bo :) prav fajn mi je, da sem končno začela :) Juppy!!! :)

Navodila za uporabo

2012-04-04T12:42:00.002-07:00

Vsi se boste strinjali s tem, da smo ženske bolj komplicirana bitja kot pa moški. Enkrat sem videla en video na youtube, ki je razlagal to razliko v možganih. Najprej so bili opisani moški možgani. Pripovedovalec je imel model glave na mizi in je rekel.. ko moški misli na nogomet, je to tako, kot da bi vzeli ven škatlo z napisom nogomet, ostale škatle pa ne obstajajo. Ko bi moški pomislil na.. ahm.. pustmo stat kaj, bi bila samo tista škatla v centru pozornosti.. in nič drugega. Torej.. ena misel - ena tema na enkrat. .. Ko pa je pripovedovalec začel razlagati o ženskih možganih.. joj.. se je vse začelo iskrit. Rekel je, da model s škatlami na deluje, ker ženska ne more mislit ali pa delat samo eno stvar na enkrat.
dejmo rečt.. da se vsaj meni zdi.. da je moški svet bolj enostaven.. in da je za vas veliko težje nas razumet, kot pa nam vas. Ma kaj čmo.. tako je :)

OK.. nisem tela pisat o tem, ampak o nečem drugem in sicer.. Tipi.. sej veste, da ko je ženska vidno slabe volje ali žalostna in jo vprašate, kaj je narobe.. ja, kaj bo rekla.. itak, da je vse ok oz da ni nič narobe. Bull shit! Ma itak je brez veze, da drezate, ker itak ne morete štekat. Če je to vaša partnerica, bodite pozorni, kdaj je take volje.. če se to dogaja vsak mesec ob pribižno istem cajtu, je to mogoče hormonsko neravnovesje, ker prihajajo dnevi "out of service". Zato, dragi moji.. bodite strpni do vaših princes. Tudi ko vam joče in vam zagotavlja, da ste kreten, ki nič ne šteka, jo vi objamite in preslišite tiste besede.. takrat ženska ne rabi, da ji kdo nazaj teži, kolk bluzi in naklada.. takrat potrebuje samo nekoga, ki ji reče, da bo vse ok, da jo poboža, da je še vedno lepa in da jo nekdo ima rad in da bo vse minilo, kljub temu, da vam izreče vse živo... No.. to so preprosta navodila za uporabo. Pa še to.. če imate tako pupo, ki skuha, počisti in pere (to nikoli ne bi bila jaz.. halo... da bom še samo stregla nekomu).. no, če imate tako skrbno punco, vedite, da kar počne, ni prav nič samoumevno in da če boste kdaj ponudili pomoč, ne boste prav nič manj moški kot sicer ;) Ravno nasprotno. Za njo boste superman ;)

Ženske pa.. pa dejte svojim bejbotom povedat, kaj vam fali. Ženska lahko žensko razume, tudi če ji ne pove razloga.. tip si pa težko predstavlja, kaj je npr. pms. Tako da.. dajte svojemu izbrancu "navodila za uporabo" ;) Bo lažje obema ;)

Patacones y quesadillas

2012-03-31T17:22:00.002-07:00

Petek, kak dan več kot 1 teden nazaj... Preden sem se peljala v Postojno, sem šla do stare Gorice na železniško in.. James je že čakal. V roki je imel vrečko in notri.... PLATANO!!! Tako kot je bilo že prej zmenjeno, je od takrat, ko sem jaz šla v šolo pa do krožka španščine on sam malo pohajal po Postojni.. 16h ura se je bližala in James je že čakal pred šolo. Šla sem ga iskat in šli smo kar v kuhinjo, da bi pripravili.. takrat pa so kar počasi začeli prihajat člani moje ekipe :)

V sredo so že imeli možnost polsušat nekoga, ki je nativo špansko govoreč.. ampak Pancho govori tudi slovensko.. James pa... špansko in italijansko. Nekako so se morali ti moji znajst in nekako skomunicirat z njim. Najbolj pogumna je bila Katarina. Ostali so tudi nekaj poskušali, ma so se bolj po slovensko menili med sabo. Aaa... kaj češ :) Vem, kako je, ko ne štekaš jezika.. ma tudi takrat, če kaj rabiš, se moreš znat sporazumet.. no, sej je tudi njim uspelo :)

O ja, da ne pozabim.. James je Kolumbijec, doma iz enega malega otočka na Karibih.. San Andres, Providencia. V Italiji živi že približno 6 mesecev in pravi, da mu okolica ni najbolj naklonjena.. Ma.. sej vem, kako je tam.. Na tistem področju je precej rasizma in faš... Ma pustmo stat to...

V glavnem, kuhali smo, se imeli fajn in plesali :)

Katarina pleše salso s Jamesom

Še jaz z Jamesom

Šefa kuhinje v akciji

Patacones v izdelavi

Kolk sem jaz te pataconese pogrešala.. sej niso nič posebnega.. ampak.. mmmmm... Samo da vidim to hrano, kaj šele, ko sem jo spet okušala.. Kot da bi bila tam.. Ko čutna zaznava prebudi spomin... Spomin na tiste kraje, ljudi, morje, prijatelje.. preživele trenutke.. lepo lepo lepo..

Kako naredimo patacones: platano olupiš, razrežeš na kose. Te kose cvreš. ko se zmehčajo, jih pobereš ven, in speštaš in to daš še 1x cvret. ... Ja, samo cvrtje.. sam je fino ;)

Ko smo šli skozi vrata, so minile že 2 uri pa pol.. Aaaa.. kolk gre hitro cajt, ko se imaš fajn!... Tako smo se vsi razšli, jaz pa sem Jamesa peljala še v Ljubljano na en sprehod. Itak, parkirala sem kot vedno v Trnovem in potem via peš do Prešerca. Usedla sva se pri spomeniku in se pogovarjala o različnih stvareh. Vse polno ljudi je bilo kot vedno. Ljudje so hodili, eni so se ustavljali in klepetali drugi pili, jedli.. karkoli.. Potem pa.. Rekel je, da je prvič, od kar je prišel iz Kolumbije, na kraju, kjer se počuti kot doma. Kjer so ljudje še zvečer zunaj, se družijo. Rekel je, da je tako tudi v Kolumbiji.. verjamem.. povsod v latino, kjer sem bila, se ljudje družijo zunaj na ulici ali v parkih. Rekel je, da je tam, kjer sedaj živi, vse "brez življenjanj" na ulici. Nikjer ni nikogar.. Rekel je, da se počuti srečnega in da je vesel, da sem ga vzela s sabo v šolo in da sva potem šla še v Ljubljano.

... Meni se ni zdelo nič takega, kar sem naredila.. njemu pa je to ful pomenilo. In rekel je, da se je v šoli imel fajn, tudi če jih ni razumel, da je bilo super.

Lep občutek je, ko veš, da si nekoga razveselil... :)

Premagala sem samo sebe ;)

2012-03-25T09:07:00.000-07:00

E, pa je prišel ta dan. Po pravici povedano, si nekaj časa nazaj niti predstavljala nisem, da bom kdaj tekla mali maraton (21km). Nedosegljivo je bilo vse dokler se z Majo nisva dogovorili in tudi prijavili (kar nekaj mesecev nazaj) na mali Kraški maraton, 25.3.2012

Dan se je itak začel z budilko.. kako pa drugače.. in še uro so ponoči menjali, tako da sem v bistvu spala 1 uro manj! Ma ben.. zjutraj sem zrihtala vse une moje ceremonje :) Potem pa via Sežana. Itak sem vedla, da bomo dobili parkirni na super lokaciji.. Namreč, to sem sanja ponoči ;) Potem pa kar takoj prevzet štartno številko :) 1010 .. a ni dobra številka? :)

Tu smo prevzeli štartne številke in.. poleg mene je stala Špela Pretnar tu na tribuni in slikala množico. :)

Potem pa sva se tudi z Majo dobili, šli do enga kafetka, pit, jest (ne me2) in lulat in kakat.. ma kar češ, ni da ni :) hahha :) Sledilo je ogrevanje, strečing in via na štart.. E ja.. GUŽVA! :) Ma nič zato.. adrenalin in dobro vzdušje sta kar naraščala... Nekako smo slišali znak za štart, ma preden smo se mi začeli premikat in šli skozi uni napihljiv rdeč lokec za štart, je šlo mimo ene 3 minute.. potem pa via!!!!!!

Ene prve par kilometrov so vsi kar nekam hitro tekli. Maja je šla naprej, jaz sme pa skušala držat svoj tempo, da se ne bi preveč hitro utrudila. Zdelo se mi je, kot da me vsi prehitevajo.. Ma :) Sem si tudi sama dopovedovala, da to sploh ni pomembno. Halo :) Sej sem šla zase in tečt.. na svojo preizkušnjo ;) In v tem duhu sem tudi tekla naprej. Prvih 6 km je bilo vse v hribček.. Uff.. potem malo spusta in še kar hribček.. In to kar do konca.. skoz nekam navzgor. Ma se je dalo. ..Kasneje, po 10.km sem pa tudi jaz začela prehitevat :) .. ...Ob poti so bile table. Običajno so jih postavili ob značkah za cele km. Spomnim se tiste pri 18.km.. "Ne se čudit razdalji, Bodi ponosen nase al.. čudi se sebi".. ali nekaj podobnega.. ne vem.. ma je bla dobra ;)... Fajn je bilo brat :) Res vzpodbudno! ..aja, zdej vem.. "Ne občuduj razdalje, občuduj sebe."
Ko sta manjkala še 2 km, je bil spet in še vedno hrib. Kar mi ni blo jasno, da kako je to tako možno. No, kakorkoli, hrib je bil za vse in bližali smo se koncu. Kolk je blo fajn, ko si že lahko iz daljave (preko zvočnikov) slišal glas, ki je ob cilju vzpodbujal..O, takrat sem vedla.. zdej sem pa res blizu! .... Še en ovinek.. ljudje so navijali, ploskali in že sem zagledala un rdeč napihljiv lok pred seboj... Kar pospešila sem :) in pritekla na cilj z rokami na vzgor, ker sem danes zase ZMAGALA! ;)

Maja je prihaja proti cilju (z rdečo majico)

jaz na cilju :)

Oo.. ma ko sem pritekla, bi še kar tekla :) Mentalno nisem bila utrujena, le kolena so rabla mal se ustavit, sicer pa super in fajn. In evo dokaz, da sva obe z Majčo, po 21km, sveže kot rožce ;)

In še zaslužena malica ;) jota s klobaso

Pa še to.. vsi smo si zaslužili medalijo ;)

Krožek španščine :)

2012-03-21T00:57:00.001-07:00

Jaz ne bi bila jaz, če ne bi stvari počela malo drugače, kot je običajno. Tako da se pri krožku učimo z metodo Michela Thomasa z raznimi "dodatki" pri besedišču in tipičnem načinu izražanja v itak moji Kostariki ;) Pura vida!! :) In.. že na začetku sem si mislila, da bomo malo latino muzike spoznali, da se bo plesalo salso in da bomo kuhali. In.. Nekaj se je že uresničilo in tu je dokaz ;) Na obisk je prišeč Panchito :)

Panchito je prijatelj iz Peruja. V Sloveniji je že celo desetletje. Tu uči salso, dela kot DJ, ima animacije,... Vse stranski in polen ene lepe pozitivne energije in powerja. :) Ko plešeš, si kar nafilaš baterije ;)

Več slik o salsa dogodku :)
http://jackofacko.blogspot.com/2012/03/its-salsa-time.html