Na iPhonu odprem svoj najljubši Twitter klient – Tweetdeck in po manj kot 10 sekundah branja tweetov, me zmoti novica o zbranih tweetih glede smrti Steva Jobsa. Najprej sem bil šokiran, zelo … Vendar, po pravici povedano smo vsi ta dan pričakovali. Še vseeno imam grenak priokus, saj Steve Jobs je bil eden redkih genijev današnjega časa.

2007

Zame je bil toliko večji genij, saj dnevno preberem tone novic o novi tehnologiji in še več govoric kaj naj bi Apple izdal v prihodnosti. Kratko malo rečeno, živim za nove inovativne tehnološke presežke, ki smo jih bili deležni z vsakim novim Applovim produktom. Z Apple izdelki sem se prvič srečal leta 2007, ko sem prodal dve originalni Windows Visti in za tisti denar kupil iPod Video 30 GB 5. generacija. Ironično, vem.

Dva meseca po tem, ko sem kupil iPod Video je Steve Jobs revolucionarno predstavil iPhone in štiri mesece pozneje še iPod touch. iPhone in iPod touch si lahko opisal samo z eno besedo: revolucionarno. iPhone me takrat še ni zanimal, saj se mi je zdelo, da ima premalo funkcij, niti nisem imel toliko denarja, da bi si ga lahko privoščil. iPod touch po drugi strani, sem si pa zelo želel in na koncu tudi dobil. Ker sem pred iPod touchom poznal samo rezistivne zaslone, ki so dobesedno bili grozni in imeli prav tako grozne OS-e za njimi, sem bil očaran, kako vse lepo teče na iPodu touchu. Apple je z iPhonom in iPod touchem dokazal, da lahko s pravo strojno opremo in pravim OS-om ustvariš odlično uporabniško izkušnjo.

2008

Naslednje leto je Steve Jobs predstavil iPhone 3G in iPod touch 2g. Seveda sem nujno moral takoj zamenjati svoj, zdaj že stari iPod touch za najnovejšo generacijo. Ah, bilo je vredno, saj je že bil dosti tanjši od prve generacije.

2010

Nato sem skoraj dve leti Apple zanemarjal, ker sem se popolnoma posvetil Tehniku in Androidu. Vendar, ko sem spoznal Katarino (ki je imela svojega MacBooka) in končno naredil matematiko, sem se odločil, da kupim svoj prvi Mac računalnik. Ker sem nenehno potoval med Celjem in Ljubljano sem nujno potreboval prenosnik. Kupil sem MacBook Pro 15″ (mid 2010). Nekaj časa sem se navajal na Mac OS X, vendar sem ga zelo hitro osvojil in bil presenečen nad odzivnostjo, stabilnostjo in navsezadnje preprostostjo uporabe. Pravijo: “Once you go Mac you never go back.” (Ko imaš enkrat Maca, ne greš več nazaj (na PC)) in se popolnoma strinjam. MacBook Pro mi je odlično služil in zdaj odlično služi v drugih rokah.

2011

Na začetku leta je Steve Jobs predstavil iPad 2. Odlična zadeva, predvsem ker sem preskočil iPad 1. Kmalu sem si ga rezerviral v Celovcu in 26. marca sem se veselo odpeljal tja in ga kupil. Čeprav mi je iPad 2 služil dobro in brez oporekanj, sem ugotovil, da ga v bistvu niti ne potrebujem, zato je romal v roke moje boljše polovice.

Prišel je čas, ko sem vse dlje ostajal v Ljubljani in sem bil vedno manj mobilen. Nisem več čutil potrebe po MacBook Proju in tako sem ga prodal. Apple je nekje maja predstavil nove iMac modele, ki so me zelo navdušili. Tako sem julija to leto nabavil iMac 27″ (mid 2011). Pred enim mesecem pa sem vanj celo vgradil dva SSD diska v RAID 0 načinu. Zdaj je to šele hitra zver.

V zadnjih dneh julija sem kupil tudi iPhone 4 in zamenjal HTC Desireja Z. Zakaj sem prestopil še v mobilnem svetu? Preprosto zato, ker sem imel po dveh letih dovolj Androida in njegovega lagiranja in včasih počasnega odziva na moje ukaze. Po toliko različnih preizkusih Android telefonov je krajši lag bil prisoten povsod. iOS sem poznal že iz iPada in iPod toucha, zato sem vedel, da tam lagiranja ni. Prav tako so aplikacije veliko kvalitetnejše v iOS-u, kot na Androidu.

Zakljucek

Pred nakupom prvega Maca sem bil zelo skeptičen zakaj bi potreboval računalnik, ki stane dvakrat ali celo trikrat več, kot navaden PC. Preprosto mi ni bilo jasno. Zdaj vem, uporabniška izkušnja je vredna vsakega plačanega evra. Pa ne samo uporabniška izkušnja, dizajn in kvaliteta izdelave posekata katerikoli drug izdelek na tržišču.

Steve Jobs je bil velik inovator, ki je, kot pravi moja kolegica iz Tehnika, na novo definiral mobilne naprave. Svet je danes izgubil velikega inovatorja, ki ga žal ni mogoče zamenjati. Če si še nisi ogledal/a spodnjega predavanja Steva Jobsa, ti to močno priporočam. Ima celo slovenske podnapise.

Click here to view the embedded video.

Click here to view the embedded video.

Steve Jobs počivaj v miru.

Ko sem se odločil za nakup iMaca nisem niti za sekundo pomišljal, da ne bi kupil 27″ verzije, ker je enostavno awesome. Odločil sem se za najmočnejšo privzeto ponujeno opcijo 27″ iMaca in sicer z Intel i5 procesorjem, 4 GB RAM, grafično kartico ATI HD6970M in 1 TB diska. Odločal sem se tudi ali naj vzamem nadgrajeno verzijo iMaca z 256 GB SSD diskom + 1 TB klasičnim diskom, vendar se zato takrat nisem odločil, ker bi moral nanj čakati vsaj 4 tedne. Še dobro, da se nisem odločil za slednjo verzijo.

Najprej je delalo vse super, kaj češ lepšega kot 27″ zaslon z veliko prostora za več odprtih aplikacij na enkrat. Vendar po dveh mesecih uporabe je začelo delati vse počasneje, programi so se odpirali predolgo, kot sem bil pripravljen čakati in tako sem se odločil za nekaj novega. Po temeljiti raziskavi sem ugotovil, da ima moj iMac dva SATA III (6 Gbps) porta in en SATA II (3 Gbps) port. Odkril sem tudi, da če vzameš nove OWC SSD diske nimaš potem problemov z nenehno glasno vrteči ventilatorji. Zraven sem naročil še dodatnih 8 GB RAM-a in imam zdaj skupaj 12 GB RAM-a.

Najprej sem razmišljal samo o enem OWC SSD disku velikosti 240 GB, vendar sem po nekaj časa prišel na idejo o dveh OWC SSD diskih v konfiguraciji RAID 0 za podvojeno branje in pisanje podatkov. Naj izpostavim, da imajo iMaci možnost samo programske konfiguraciji RAID 0. Začel se je lov za kabli, saj mi nihče točno ni znal povedati katere kable naj uporabim, ker je to do zdaj naredil le en človek in še ta ni delil podatkov (povezava do foruma).

Torej, če koga zanima kako se je zgodba razvila in bi sam/a rad poizkusil kaj takšnega naj sledi spodnjim navodilom.

Spodnji poseg delaš na lastno odgovornost, predstavljam ti ga samo kot izobraževalni vpogled v drobovje zelo delikatnega in dragega računalnika. Če nimaš ravno izkušenj s strojno opremo ti spodnji poseg močno odsvetujem. Vse cene sem pretvoril v evre.

Kaj potrebujes?

• 2 x 120 GB OWC Mercury Extreme Pro 6G = 490€
• 2 x Slimline 13 pin SATA Female to 22 Pin SATA Female Cable = 16,39€
• 2 x vakuumske prijemke = 11,74 €
• 1 x set TORX izvijačev od velikosti 5 do 10 = 8,95€
• 1 x set izvijačev (Phillips #1, #0, #00, …) = okoli 6 € (imel že prej)
• 1 x obojestranski lepilni trak
• 1 x olfa nož
• 1 x navaden ploščat izvijač
• 1 x samolepilni listki
• 1 x škarje
• 1 x kompresiran zrak v pločevinki = 7,99€
• 1 x žaga z lokom
• 2 do 3 ure časa

Dejstvo je, da cene SSD diskov ne padajo tako hitro kot bi si želeli. Spomnim se, da so že leta 2006 rekli, da bodo cene v dveh ali treh letih padle. No, niso. SSD diski so še zmeraj veliko dražji od klasičnih trdih diskov. Tako sem se pač odločil za malo večjo investicijo, ki se mi bo skozi leta povrnila. OWC SSD diski prav tako imajo 5 letno garancijo in mi tako ni treba skrbeti popolnoma nič.

V tem vodiču sem se ravnal po vodiču Briana Tobeyja, ki mi je tudi dovolil uporabo njegovih fotografij v mojem vodiču. Se le vidi, da je on fotografiral v studiu, medtem ko sem jaz v dnevni sobi. Fotografije med vodičem bodo tako od obeh. Za njegove sem se odločil zato, ker so toliko bolj jasne in že lepo pripravljene za v vodič.

Ker sem se odločil za vgradnjo dveh SSD diskov in da bom obdržal klasični trdi disk, sem moral zato nekaj žrtvovati in sicer optični pogon. Po pravici povedano ga nisem uporabljal skoraj nič in v vsakem primeru imam tudi zunanjo enoto. Seveda so na matični plošči prav tako prisotni samo trije SATA porti in ga je treba žrtvovati še zavoljo tega in ne samo zaradi prostora.

Predpriprava SSD kablov

Najprej moraš pripraviti enega od SSD kablov – Slimline 13 pinski SATA v 22 pinski SATA kabel (oba vtiča ženska). Z rezbarsko žagico z lokom prežagaj ožji del od obeh plastičnih vtičev in pri tem pazi, da kabla ne uničiš. Jaz sem to nalogo zaupal očetu, ker je z žago bolj spreten kot jaz. Hvala ati.

Vgradnja SSD diskov

Zdaj se pa začne prava zabava. na površino na katero boš položil/a iMaca daj prej eno brisačo, po možnosti čisto. Definitivno potrebuješ čisto brisačo na katero boš odložil steklo od LCD zaslona in LCD zaslon. Vakuumski prijemki prilepi na steklo od LCD zaslona in previdno dvigni, za to ne potrebuješ veliko sile. Steklo nato spravi na varno mesto.

 Nato moraš odviti 8 TORX vijakov, velikosti 10. Predlagam, da vijake položiš na različne liste papirja in jih položiš na pozicijo od koder je bil odvit. Tako boš nazaj privil/a pravilen vijak. Vijaki se namreč kasneje razlikujejo po velikosti.

Počasi dvigni LCD zaslon, pomagaj si z izvijačem, dokler ne dobiš spodaj prstov. Vendar ne dvigni ga preveč, ker moraš spodaj najprej izključiti 4 kable.

Najprej izključiš majhen kabel na levi strani LCD zaslona. Kablov ne vleči ven, vendar jih najprej malo “zamigaj”, da bodo šli skoraj sami ven.

Nato lahko še malo dvigneš LCD  zaslon in izključiš dva kabla na desni strani in en kabel na levi strani.

Ko si izključil vse te kable lahko varno odstraniš LCD zaslon in ga postaviš nekam na varno. Zdaj se pred tabo razprostira drobovje tvojega 27″ iMaca.

Zdaj se šele pravo delo začne! Na spodnji sliki je prikaz katere vijake moraš odviti in si jih postaviti nekam na varno mesto:

• rumena barva: matična plošča
• rdeča barva: optični pogon
• modra barva: trdi disk
• zelena barva: Wi-Fi kartica

Ustvari programski RAID 0

Nato ustvari programsko RAID 0 konfiguracijo:

1. Zaženi Disk Utility iz zunanjega DVD pogona ali iz Mac OS X Lion particije.
2. Formatiraj oba diska
3. Klikni na en disk v zavihek “RAID” in poimenuj svojo RAID konfiguracijo
4. Izberi “Mac OS X Extended (Journaled)”
5. Izberi “Striped RAID set”
6. Klikni “Options” in izberi “RAID block size” (jaz sem pustil privzeto 32k)
7. Klikni na “+” znak da dodaš svojo RAID konfiguracijo v shemo
8. Povleci SSD diska v svojo RAID konfiguracijo in klikni “Create”
9. Namesti Mac OS X

Konfiguracija RAID 0 pomeni, da se podatki raztresejo po dveh diskih naenkrat, priporočam, da imaš Time Machine backup skoz vključen. Strojna oprema bo enkrat odpovedala in si lahko nato pripravljen! 

Razlicni testi med HDD in SSD

Seveda sem moral narediti tudi nekaj klasičnih testov med HDD in SSD diski. Vse je napisano v spodnji tabeli.

Za konec pa najboljša slika ever:

 Imaš SSD disk? Kako si zadovoljen/a?

Sources:

• Install SSD iMac 2011 by Brian Tobey (photos used with authors permission)
• OWC

Najprej, prvo kot prvo, živila redko kupujem sam, saj je zato zadolžen ati. Torej, po prvem šoku so možgančki začeli delati in sem ugotovil, da lahko jaz povprašam svojega fotra, kje za vraga, se da kaj dobiti bolj ugodno, saj je bilo bistvo te akcije, da zapraviš čim manj penezov. Moj oče si je res vzel čas in preštudiral tistih nekaj trgovin v katere hodi, da je odkril kje so najnižje cene.

Tako sem en petek prišel domov in sva odšla po nakupih. Ker sva imela na seznamu točno napisano, v kateri trgovini je kaj bolj ugodno sva bila hitro konec – v pičlih dve urah. Nikoli si ne bi mislil, da lahko nekatere stvari kupiš tako poceni kot sem jih takrat. Verjetno večine ne bom nikoli uporabil, ker se mi ne zdijo dovolj kvalitetne, vendar sem dosegel dovolj nizek končni znesek nakupa.

Končni znesek je znašal 62,05 € in mi na koncu ni bilo jasno, kako sem lahko za tak znesek prinesel domov tri polne vreče živil in pripomočkov. Ugotovitev po nakupovanju je bila ta, da je predvsem naporno. Naporno je spremljati kje, v kateri trgovini, je moka 5 centov cenejša, še bolj naporno je pa potem letati po vseh trgovinah. Ampak, očitno se splača, ker prihraniš veliko.

Cena mobitela iPhone 4 16 GB (glede na paket Orto u nulo):

• 500 €: 10 € mesečne naročnine
• 400 €: 10 € mesečne naročnine + 8 € podatkovni paket Mini Plus = 18 €
• 350 €: 10 € mesečne naročnine + 12 € podatkovni paket Midi Plus = 22 €
• 230 €: 10 € mesečne naročnine + 18 € podatkovni paket iPhone 3 GB = 28 €
• 1 €: 10 € mesečne naročnine + 28 € podatkovni paket iPhone 4 GB = 38 €
  

Ne pozabimo še skoraj nujne opcije Mobilni, ki omogoča za dodatnih 5 € na mesec 200 minut v ostala slovenska omrežja. Torej, če bi si kot študent zaželel iPhone 4 16 GB za 1 € bi bil skupni strošek na koncu 43 €. Kar pa ob 2 letni vezavi nanese na 1032 € in zaklenjen iPhone 4 (verjetno ti ga po koncu naročniškega razmerja odklenejo, samo kaj ti koristi 2 leti star iPhone). Prav tako se mi zdi, da je 4 GB prenosa podatkov skoraj nemogoče porabiti v enem mesecu, razen če ga skoz uporabljaš kot Wi-Fi hotspot, ampak potem ga pa uporabljaš ne skoraj nič.

Druga opcija je, da ga kupiš odklenjenega v prosti prodaji za 627 € (16 GB) ali 739 € (32 GB) pri Simobilu ali v iSpotu. To se mi zdi dobro, saj se ne bo treba več voziti do Trsta, razen če živiš ob meji.

Za moje pojme so cene pričakovane (in kanček previsoke), srečni smo lahko že to, da je sploh zdaj uradno na voljo v Sloveniji. Tvoje mnenje?

Popravek: Po zadnjih informacijah iz Simobilovega Twitter streama, ti bodo iPhone odklenili prej, če boš tako želel/a.

Vir: Simobil

simobil bo zacel prodajati iphone? @simobil a to res drzi? rispekt, ce je info tocen #ftw #fb

Ravno, ko smo se razgreli, nas je nato @Simobil “zatolkel” z diplomatskim odgovorom:

Apple se zaenkrat še ni odločil za vstop na slovenski trg z iPhone-om. Mi pa si bomo še naprej trudili, da ga vključimo v ponudbo

Nato je Simobil naslednji dan z veseljem oznanil:

Skupina Telekom Austria Group predstavlja Apple iPhone v Sloveniji

Skupina Telekom Austria Group bo v prihodnjih tednih predstavila iPhone 4 v Sloveniji. iPhone 4 je najbolj inovativen mobilni telefon na svetu, ki ga odlikujeta Applov izjemen zaslon Retina, zaslon najvišje ločljivosti kar jih je bilo kdaj vgrajenih v mobilne telefone, in FaceTime, s katerim so video klici postali resničnost. Za več informacij obiščite www.simobil.si.

Za več informacij o iPhonu 4 obiščite www.apple.com/iphone.

Dejstvo je, da je Simobil dobil od Appla “žegn” samo zato, ker so v navezi z Vodafone, kar je dobro in slabo za nas. Dobro seveda zato, ker bo iPhone končno na voljo v Sloveniji in si ga bo lahko privoščil skoraj vsak. Slabost vidim v tem, ker se mi bo zdaj vsak “papak” sprehajal okoli z iPhonom in mislil kako je kul.

Še ena slabost bo verjetno v tem, da bo zaklenjen na operaterja, kot to Apple zahteva. Ni mi čisto jasno kako bo Simobil obšel zakonodajo, ki nalaga operaterjem, da morajo biti vsi mobilni telefoni odklenjeni, ne glede na to, če se skleni naročniško razmerje ali ne (če sem kaj mimo ustrelil, me prosim popravi).

Torej, napovedujem množično razširitev iPhone-a v Sloveniji, če bo ponudba tako ugodna kot drugod v tujini, ga bo praktično imel skoraj vsak. Če te zanima kdaj bo na voljo, se prijavi na Simobilovi strani.

P. S. Zgornji zapis je moje osebno mnenje, v komentarjih pa lahko poveš svoje civilizirano mnenje.

Na Steamu kupujem tudi zaradi tega, ker imam potem tam zbirko iger, ki jih lahko namestim ali odstranim kadar želim. Prav tako, ko se mi sesuje Windows particija (tukaj ni “če”, je samo “ko”), lahko enostavno spet snamem igro in je zadeva rešena. Ne pa da iščem, kje imam DVD-je za namestitev.

Že od prejšnjega leta sem spremljal razvoj igre DiRT 3 in sem bil zelo neučakan, kdaj bo na voljo za prednaročilo, saj je takrat ponavadi 10% ceneje. Ko sem na Twitterju prebral, da je na voljo v prednaročilu sem skočil do stropa kot mali fantek. Kliknil sem dodani link in Steam mi je sporočil, da te igre ni mogoče prednaročiti v moji regiji. V kakšni regiji pa sem?!?!?! Presnete pravice, politika in ne vem kaj še vse.

Nekaj časa sem pozabil na vse skupaj, ker sem imel polno drugih stvari, ampak danes sem se pa spet spomnil, saj jutri izzide DiRT 3!!! Seveda še kar ni na voljo v našem cenzuriranem Steamu in sem začel googlati, kako jo lahko kupim v dolarjih. Naletel sem na en forum, kjer je v bežnem postu eden povedal kako mu je uspelo. Seveda ni dovolj, da samo greš preko proxy serverja na Steamov server in kupiš, ker ne moreš. Steam ve, s katere države je tvoja kreditna kartica (in naslov), zato potrebuješ novo. Nato sem večji del dneva zabil s konfiguriranjem in ugotavljanjem.

Ta postopek delaš na lastno odgovornost. Kot avtor te objave ne bom odgovoren, če narediš kaj narobe ali ti izklopijo Steam račun.

Da prihranim tebi čas, sem naredil seznam kaj potrebuješ:

• slovensko kreditno kartico za nakupovanje preko spleta: VISA ali MasterCard
• Tor (sledi njihovim navodilom za inštalacijo pod linki)
• račun na Entropay
• ameriški naslov (pogooglaj)
• nekaj potrpljenja

Koraki za uspešno kupovanje preko Steama v dolarjih:

1. Najprej si naredi račun na Entropay spletni strani (podobna storitev kot Paypal, samo da ti dajo tvojo virtualno VISA kartico, ki ne preverja domačega naslova). Postopek nekaj časa traja in možno, da te bodo še dodatno preverjali, mene namreč so, zato vpiši svoje prave podatke. Moral sem poslati še skeniran potni list in takšne stvari (zelo visoka varnost, da kdo ne zlorabi tvoje slovenske kreditne kartice). Nato si prenesi na to predplačniško virtualno VISA kartico nekaj denarja. Provizija je 4,95% kar je še zmeraj manjši strošek, kot nakup igre v evrih. Predlagam, da najprej pogledaš koliko stane igra v dolarjih, da si ne boš po nepotrebnem prenašal na račun več.
2. Ko imaš ustvarjeno virtualno VISA kartico si nastavi program Tor, tako kot je prikazano na njihovi strani. Nastavitev je dokaj enostavna. Ko enkrat zaženeš Tor, ti avtomatsko odpre tudi Firefox in ti pove, da si iz drugega IP-ja. Predlagam, da takoj vtipkaš store.steampowered.com in preveriš ali so cene v evrih ali dolarjih.
3. Če so še kar v evrih, ustavi in spet zaženi program Tor ter ponovi vajo, dokler ne vidiš cen v dolarjih.
4. Dodaj izbrano igro v košarico in dokončaj plačilo.
5. Pri izbiri plačila izberi: VISA in vpiši številko kartice, ki jo najdeš v svojem računu na EntroPay strani pod linkom “EntroPay Cards”, izgleda pa takole:
6. Nato še izberi, da si iz “United States” in vpiši nek pravi ameriški naslov (pogooglaj).
7. Zaključi naročilo in ko ti pove, da je uspešno, zapri program Tor.
8. Prenesi igro preko svoje normalne povezave.

Še moj dokaz, da sem najprej našel DiRT 3 v evrih in nato kupil v dolarjih:

Če imaš pa kakšne težave, pa vprašaj!

Potem so v Mac OS X razne aplikacije, ki ti s klikom tipke ali dve dvignejo produktivnost v višave. Pa ne bom zdaj o tem. Danes bi se rad osredotočil na backup podatkov. Koliko krat se ti je že zgodilo, da se ti je sistem sesul ravno v trenutku, ko si delal/a nekaj pomembnega? Meni že tako ogromno krat, da sem bil prav vesel funkcije Time Machine v Mac OS X.

Time Machine deluje, tako da priključiš zunanji disk preko USB ali FireWire vhoda in v programu izbereš, kam se naj prenašajo varnostni podatki. Prenašajo se vsako uro, shranjujejo se tedensko in čez čas ostanejo še samo mesečni backupi. Ko nimaš dovolj prostora se backupi začnejo brisati avtomatsko od starejšega naprej, da pridobiš prostor za novejše backupe. Priporočljiv je disk vsaj enake velikosti, kot tisti v Mac računalniku, še boljše je, da je dvakrat večji.

Seveda sem bil nad tem strašno navdušen, sem pa kmalu ugotovil eno pomanjkljivost. Nenehno moraš imeti priključen zunanji trdi disk. Seveda MacBook nosiš tudi okoli in takrat nimaš s sabo še težkega zunanjega diska, ko prideš pa domov pa pozabiš spet priključiti. Potem imaš na tistem disku še seveda HD filme, ker nimaš dveh zunanjih diskov.

Nato se ti tri dni pred velikim projektom sesuje Mac OS X in ti si ravno posodil disk prijatelju, ki ko ga pokličeš se pelje na drug konec Slovenije. Na vrsti je lahko samo še živčni zlom. Ampak ne. Samo stvari je treba v prihodnje malo bolj pametno zastaviti. Najprej sem se odločil, da bo Time Machine/Movie disk nenehno priklopljen na Mac-a. Nabavil sem tudi online backup rešitev imenovano BackBlaze.

Nato sem čez nekaj časa ugotovil, da čeprav imam velik disk – 1,5 TB, bo treba Time Machine in filme ločiti. Zato sem šel v trgovino in nabavil nek Seagate zunanji disk, kapacitete 2 TB. A veš kaj mi je najbolj bilo všeč pri tem? Prideš not, vidiš katerega potrebuješ, pregledaš velikost in ceno, greš do blagajne, potegneš ven svojo Maestro ali Mastercard kartico in plačaš. Nobenega predhodnega skakanja na bankomat ali banko za dvig gotovine, da ne omenjam, da je tako tudi bolj varno. Najprej sem vse filme preselil na nov disk, ker ima večjo kapaciteto in ohranil star disk kot Time Machine backup disk.

Resnično, ti izgubljenih podatkov ne more povrniti nihče, za vse ostalo je tu Mastercard.

Še zmeraj sem najbolj dejaven na Twitterju, kjer te vabim, da me spremljaš in mi pomahaš. Nič ne obljubim, da bom redno pisal na ta blog, ker sem se že prevečkrat ugriznil v jezik. Enkrat, nekoč, ko bo spet čas za ferme.si. Ravno danes sem podaljšal ferme.si domeno spet za 2 leti, tako da ne skrbi, blog bo tu in vsa prazgodovina z njim.

Hvala vsem mojim zvestim bralcem! Najboljši ste!

V Tivoli me je povabila ena od boljših prijateljic, ker se ji je rolalo (v glavi se ji konstantno, trenutno je to mišljeno z rolerji na nogah). Želel sem iti malo ven, ker je bil tako lep dan, čeprav ni bil sončen. Katarina se je žal morala učiti, tako da sem šel sam. Sem lahko vsaj šel s kolesom, hehe. Tako se nas je nekaj dobilo v Tivoliju, ženske so imele s sabo deke za po tleh in smo se šli piknik varianto, brez hrane. Samo sedeli smo, se pogovarjali in umirali od smeha.

V tistem trenutku me je prešinila misel, od kod jim toliko časa, da lahko nenehno hodijo po kavicah, če je lepo vreme pa v Tivoli in zabijejo popoldne tam. Čudovito življenje kajne? Sploh se ne spomnim kdaj sem si nazadnje vzel prosto popoldne, šel v park in ga tam “zabil” brez misli na jutri. Imam toliko obveznosti in toliko stvari bi rad še dosegel, da sploh ne najdem časa za to.

Po svoje jim zavidam, po drugi strani se mi pa “smilijo” (ni mišljeno slabšalno ali zaničevalno). Zavidam jim v smislu, ker lahko brez skrbi preživijo popoldne v Tivoliju in se jim to ne bo drastično poznalo na jutri ali na naslednjem tednu. “Smilijo” se mi pa zato, ker se jaz že od 16. leta samoizobražujem in skušam dosežti nekaj, kar mi bo prineslo v življenju neko varno prihodnost, da mi ne bo treba “cvikati” za vsak “penez”.

S tem blogom, ki ga zadnji dve leti tako zanemarjam (oprosti mi), sem si ustavril že kar lepo ime in sem po zaslugi svojega pisanja tudi že marsikaj dosegel, kar drugače ne bi. Nočem se hvaliti s takšnimi stvarmi, ker rad mislim, da to ni ravno v moji naravi. Samo predstavljam dejstva.

Mogoče se pa počasi spreminjam v deloholika, ki ima zmeri awesome mobitele in gadgete (Amazon Kindle, Apple iPad 2, MacBook Pro …). Po nekaj časa trdega dela in nenehnega sekiranja si zmeraj vzamem prosto za dan ali dva. Problem je samo, da se ne znam več izklopiti. Še zmeraj sem podzavestno malo živčen zaradi česar drugega. Ne vem, očitno sem “živc”, to imam po mami.

Ali bom zaradi tega zapisa kaj pogosteje pisal tu? Ne verjamem. Sproti vse povem preko Twitterja, kjer predlagam, da me spremljaš, saj sem tam dnevno aktiven. Res pa je, da bi še rad napisal par gadget recenzij, ker sem bil prepozen na Tehniku.

Se beremo!

Hm, glede na to, da je od moje prve izkušnje že 11 let sem moral prav malo pomisliti in zdaj, ko se spomnem, sem ugotovil, da je to bilo v kakšnem 4. razredu OŠ. Prvič smo šli v računalniško učilnico. Misteriozna soba z 20 računalniki. Na njih je tekel takrat najnovejši (danes prazgodovinski) Windows 98, na nekaterih še Windows 95. Vem, da mi na začetku še ni bilo najbolj jasno kaj početi z računalnikom, razen tega, da sem vedel, da lahko z njim igraš igrice in pišeš v Word.

Vse sem delal tako počasi, da se prav spomnem teh trenutkov takrat, ko vidim kakšnega starejšega, ki ni vajen računalnika. Na tipkovnico sem pisal z dvema prstoma in iskal tipke. Če nazaj pomislim je bilo prav hecno, ker zdaj tipkam že skoraj slepo. Steve Jobs bi rekel, da je bilo magično. Verjemite, da je za takšnega majhnega smrkavca bilo in tudi je še zdaj, ko sem že veliki smrkavec.

Tako so se v Toshibi ob 25. obletnici odločili, da bodo izdali e-knjigo z izkušnjami uporabnikov in sicer z njihovo prvo izkušnjo z računalnikom/prenosnikom. Najboljša zgodba pa bo nagrajena s Toshibinim tabličnim računalnikom! Mislim, da naloga ni težka in da lahko sodeluje vsak, ki je že kdaj uporabljal računalnik ali prenosnik za več kot dve minuti. Pomisli. Kakšni so bili tvoji občutki? Se ti je zdelo smešno klikati z miško po ekranu in so se stvari kar odpirale? Kako dolgo si pisal/a na tipkovnico, tako da si uporabljal/a zgolj dva prsta?

Pogoji nagradne igre:

• biti moraš star/a nad 18 let, imeti aktiven Facebook profil s pravim imenom in najmanj 30 prijateljev na Facebooku;
• klikniti »Všeč mi je« na profilu Toshiba Slovenija http://www.facebook.com/ToshibaSlovenija
• napisati zgodbo o svoji prvi izkušnji z računalnikom/prenosnikom in jo objaviti na zid Toshiba Slovenija ali kot komentar na partnerskih blogih – http://anze.frantar.com/, http://www.povsodjelepo.com/, http://ferme.si/
• napisati zgodbo, ki vsebuje okoli 300 besed

Navodila niso težka, če se boš odločil/a napisati komentar pri meni, se lahko v komentarje prijaviš direktno s svojim Facebook profilom, tako da ne bo zmede. Kul ane? Zdaj pa tipkovnico pod roke in napiši nekaj senzacionalnega!

]]> http://ferme.si/2010/11/15/toshiba-in-mednarodna-e-knjiga-7-drzav/feed/ 1 http://ferme.si/2010/11/15/toshiba-in-mednarodna-e-knjiga-7-drzav/