slKAMRA RSS Handlerhttp://www.kamra.siKAMRA© 2011, KAMRAMay 19 2013 3:52AMPeter Lipar je bil dolga desetletja osrednja osebnost glasbenega življenja v Kranju, kjer je preživel vse svoje poklicno življenje. S svojim delom kot skladatelj, dirigent, zborovodja, glasbeni pedagog, ravnatelj in organizator je pustil neizbrisljivo glasbeno sled v domačem okolju in v vsem slovenskem prostoru. S predanostjo glasbi je bil vzor številnim mlajšim generacijam glasbenikov in pevcev. Apr 12 2013 10:59AMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/MjL-1-xauNY/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2581V obdobju od druge polovice 19. do sredine 20. stoletja so bile prehranske navade na Celjskem pogojene z odmaknjenostjo naselij od komunikacij, s socialnim statusom prebivalcev, lokalnimi navadami itd. K razvoju prehrane je pripomogel tudi prihod železnice, najbolj pa so nanj vplivali gospodinjsko šolstvo ter gospodinjska literatura. Šele kuharski tečaji in priročna literatura so kuharicam odkrili, kako naj bolje izkoristijo prehrambne možnosti v svoji okolici. Apr 11 2013 9:29AMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/kLdEHBJU3SI/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2577V Ljubljani in okolici so bile med prvo svetovno vojno, od leta 1915, organizirane vojaške delavnice V. armade. Nahajale so se v Šiški, na Vodmatu v Mostah, Šentvidu in tudi na Vrhniki. Mar 5 2013 5:48AMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/vNtzWhDUA-g/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2568Rodbina Mayr spada med starejše vodilne kranjske meščanske rodbine. Njeni začetniki so bili nadarjeni podjetniki z močno željo po pridobitvi materialnih dobrin in premoženja. Ustvarili so si ga s trgovino in podjetništvom, sodelovanje pri upravljanju mesta pa jim je prinašalo ugledne službe in številne privilegije. Feb 25 2013 9:53AMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/ta3rNBeTfHk/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2565Pustni običaji v občini Ilirska BistricaFeb 22 2013 2:04PMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/JHZjR5Vy1qs/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2563Ob 50. letnici matičnosti smo v Knjižnici Pavla Golie Trebnje pripravili razstavo, ki nas je popeljala v preteklost s pomočjo slikovnega gradiva prostorov, zaposlenih in prireditev od ustanovitve Ljudske knjižnice Trebnje do danes.Feb 18 2013 3:36PMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/wFTh1PXSdUM/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2560V prvi svetovni vojni so sodelovali tudi vojaki iz Ivačne Gorice in okolice.Feb 4 2013 7:47AMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/okU49ZTL_0w/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2559Špinerbal, ki so ga po letu 1945 preimenovali v ples predilcev, uvrščamo med najelitnejše dogodke v mestu Litija. Njegovi začetki segajo verjetno v konec 20. let prejšnjega stoletja, s podobno elitno noto pa se je ponašal še vsaj dve desetletji po drugi svetovni vojni. Trajal je do osamosvojitve Slovenije in nekateri meščani se ga še s ponosom spominjajo. Verjetno je bila litijska predilnica prva v Jugoslaviji, ki je prirejala ta elitni ples tudi za delavce.Jan 15 2013 10:52AMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/kRtx71PBKe4/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2529Pred 140. leti so v Šmartnem pri Litiji po vzoru čitalniškega gibanja v takratnem slovenskem kulturnem prostoru ustanovili Narodno čitalnico. Pisnih dokumentov, razen akta o ustanovitvi in ohranjenih pravil, ni, saj so bili žal uničeni. Prav tako je prisotna vrzel v dokumentih oz. kronikah daljšega obdobja (do 2. svetovne vojne) številnih kulturnih društev, ki so se kasneje porajala na območju Šmartnega in Litije – prav gotovo zaradi pozitivnega vpliva čitalnice.Jan 7 2013 2:36PMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/xC3wQOO8qVM/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2515Drugi sklop - dvajset ulic v Novem mestu, ki nosijo imena znanih Novomeščanov, Dolenjcev oz. SlovencevDec 24 2012 9:15AMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/_uEO8YPP7vs/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2463Prve razglednice naj bi nastale že v 80-ih letih 19. stoletja. O njihovi zgodovini in razvoju so pisali že mnogi, med drugimi dr. Walter Lukan in Primož Premzl. Slednji šteje za prvo slovensko razglednico upodobitev Rogaške Slatine, poslano leta 1889, vendar najstarejša razglednica iz zbirke Knjižnice Rogaška Slatina seže v daljno leto 1891 ali 1892.Dec 21 2012 10:21AMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/cMGtt_E4Gro/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2462V letu 2012 praznuje 80 let avto, ki je še vedno močno prisoten v naši zavesti in spominu. Mnogi med nami so ga uporabljali vsakodnevno, nekateri samo za delo, se na njemu učili voziti, nekateri so ga samo popravljali, nekateri se spominjajo samo ene vožnje ali potovanja, nekateri pa so ga restavrirali in se še danes ponosno vozijo na razna srečanja starodobnikov.Dec 20 2012 12:20PMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/ATXagv08Mn8/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2460Leta 2012 je minevalo 320 let od rojstva enega največjih svetovnih skladateljev in violinistov 18. stoletja, Giuseppeja Tartinija. Besedilo govori o Tartinijevem življenju in delu, tudi v luči njegovega rojstnega mesta.Dec 17 2012 9:32AMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/tSvkaLHdHQ4/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2452Simon Kukec velja za najpomembnejšega pivovarja na našem območju in Laščani ga imenujejo »oče laškega piva«, saj je prav on začel in več desetletij uspešno gradil svojo na hmelju in pivu zasnovano poslovno zgodbo. Manj znano pa je, da je poleg pivovarne v Laškem v njegovem času delovala tudi pivovarna v Žalcu, ki je po prvi svetovni vojni prenehala obratovati. Dec 14 2012 9:48AMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/xbGf2ZHzjRc/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2439To je zgodba o Leopoldu Zgagi iz Bače pri Podbrdu, rojen 4.11.1896, umrl 7. 2. 1982, ki je preživel tri leta na fronti v Galiciji in v ruskem ujetništvu. Fotografije in pisma je zbral njegov sin Cvetko Zgaga. Ob »Zbirateljskem dnevu Europeana 1914–1918« 28. marca 2012 smo v Goriški knjižnici Franceta Bevka zgodbo, fotografije in pisma digitalizirali in prenesli na spletni portal Europeana 1914-1918. Na spletnem portalu Kamra objavljamo fotografije in celotno zgodbo o bojih v Galiciji, ruskem ujetništvu in vrnitvi v domači kraj, ki jih je po pripovedovanju zapisal Cvetko Zgaga.Dec 7 2012 6:02PMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/LaibHxRXwpo/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2432Grad Otočec stoji na otoku sredi Krke vzhodno od istoimenskega naselja v občini Novo mesto. Dec 1 2012 8:57AMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/zCw9ktCWMBw/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2418Bela krajina je kraška pokrajina, kjer vodnih virov ni v izobilju. Zato so naši predniki z njimi skrbno ravnali in hkrati iskali številne domiselne rešitve za izboljšanje oskrbe z vodo. Nov 29 2012 3:03PMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/nHcvETcGt9U/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2409Pripovedujemo vam zgodbo in zgodovino prostora, kjer se je po drugi svetovni vojni ob grajskem kompleksu razvilo kulturno-izobraževalno in športno središče kraja in cele Mežiške doline. Gonilo tega razvoja so bile in so še vedno inštitucije, ki si že dobrih šest desetletij delijo ta prostor: knjižnica, gimnazija, muzej in športni zavod.Nov 26 2012 6:35PMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/9DmW-paXFn4/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2403Knjižnica Pavla Golie Trebnje je leta 1983 dobila v dar in trajno last 13 originalnih perorisb Lucijana Reščiča, ki vsebujejo tudi rokopise iz pesniške zbirke Drobci sonca Franca Režuna, pesnika in dolgoletnega vodje Knjižnice Pavla Golie Trebnje.Nov 26 2012 3:53PMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/uoAv2PRbrC4/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2402Zbirka pripoveduje o ključnih značilnostih slovenske kulinarike, ki marsikaj črpa iz evropskega gastronomskega izročila. Avtorica projekta Kristina Košič Humar je raziskala in prebirala starejše in novejše kuharske knjige, ki so nastale na Slovenskem v zadnjih dvesto letih. V zbirki je opisano tudi, kako in kje so nekdaj pripravljali hrano in pijačo, kako so jo postregli. Nov 24 2012 10:42AMhttp://feedproxy.google.com/~r/KamraZbirke/~3/8mIItPBPk5A/Default.aspxhttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2400