<rss version="2.0"><channel><title>KAMRA - digitalne zbirke</title><language>sl</language><generator>KAMRA RSS Handler</generator><link>http://www.kamra.si</link><description>KAMRA</description><copyright>© 2011, KAMRA</copyright><pubDate>Feb 26 2016 10:42AM</pubDate><item><title>Rudolfovo: že od leta 1975</title><description>Pričujoči zapis je nastal v letu, ko beležimo 40 let kultne zasedbe Rudolfovo. Poleg časopisnih virov sem uporabil pogovore s člani zasedbe Rudolfovo in drugimi tvorci novomeškega popularnoglasbenega življenja, ki sem jih imel v času nastajanja projekta Novo mesto glasbe (2012-2015) in po njem. Zapis Rudolfovo: že od leta 1975 ni enciklopedične narave, je zgodovinsko-sociološka umestitev zasedbe v popularnoglasbeni kontekst. </description><datetime>Jan 22 2016  8:32AM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4370</link></item><item><title>Ljudje z Ljubljanskega barja</title><description>Razstava Ljudje z Ljubljanskega barja je nastala v sodelovanju Krajinskega parka Ljubljansko barje ter Muzeja in galerij mesta Ljubljane ob razstavi »Kolo, 5200 let« leta 2013. Avtorji razstave so bil Dejan Veranič, Barbara Zupanc ter Maša Bratina. Mestna knjižnica Ljubljana se je odločila v sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje to zanimivo razstavo prenesti tudi v digitalno obliko, ki je tu pred vami.</description><datetime>Dec 31 2015  3:56AM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4334</link></item><item><title>Prijátel - za szlovenszke domorodce med Mürov ino Rábov</title><description>V današnjem času je prebiranje časopisja, bodisi dnevnega bodisi revij, že prav poseben in utečen ritual ter skorajda obvezna manira sodobnega človeka, toda v preteklosti ta medij ni bil stalen spremljevalec ljudskih množic. Še najbolj so bili skeptični do novitet, pa čeprav so jim bile s tem v dlan položene vse aktualne informacije, nasveti in dobrodošle misli. Tudi Prijátel, prvi prekmurski časopis, je spadal v to skupino.</description><datetime>Dec 30 2015  1:28PM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4323</link></item><item><title>Ko se srečata domoznanstvo in filatelija</title><description>Domoznanstvo na Koroškem v luči filatelističnih izdaj arhitekta Boruta Bončine</description><datetime>Dec 30 2015  9:50AM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4318</link></item><item><title>Slikar Cesare Dell'Acqua (22. julij 1821 - 16. februar 1905)</title><description>Slikar Cesare Dell'Acqua, rojen v Piranu, sodi med priznane slikarje 19. stoletja. Uveljavil se je kot slikar zgodovinskih in žanrskih motivov, kot portretist ter kot dekorativni slikar. Njegov opus obsega olja na platnu, akvarele, risbe in knjižne ilustracije. Sodeloval je tudi s hčerko Eve kot scenarist pri njenih operetah in drugih glasbenih delih.  </description><datetime>Dec 28 2015 10:36AM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4311</link></item><item><title>Občina Polzela skozi čas</title><description>Knjižica Občina Polzela skozi čas je katalog 25 razglednic, ki jih hrani domoznanski oddelek Medobčinske splošne knjižnice Žalec.</description><datetime>Dec 21 2015 12:20PM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4284</link></item><item><title>500-letnica slovenskega kmečkega upora</title><description> »Kri bo tekla za svobodo zlato«, lahko tudi drugače poimenujemo digitalno zbirko 500-letnica Slovenskega kmečkega upora. Največji upor na Slovenskem je trajal pet mesecev, zajel je večino današnjega slovenskega ozemlja, na njegovem vrhuncu pa je sodelovalo okoli 80.000 članov kmečke zveze.</description><datetime>Dec 15 2015  1:54PM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4282</link></item><item><title>Univerza za III. življenjsko obdobje v Osrednji knjižnici Celje </title><description>Osrednja knjižnica Celje že dobri dve desetletji posveča posebno pozornost starejšim uporabnikom in ljudem s posebnimi potrebami. Ena od oblik dela z omenjenimi uporabniki je Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki  deluje kot oblika neformalnega izobraževanja starejših. Iz začetnega domoznanskega krožka v letu 1994 se je dejavnost razširila na skoraj 40 različnih izobraževalnih programov. Univerza šteje blizu 650 aktivnih članov. Delo na Univerzi poteka v obliki krožkov, delavnic, ogledov, ekskurzij, predavanj, razstav in spominskih večerov, večina slušateljev pa svoja nova znanja nadgrajuje tudi z uporabo knjižničnega gradiva. </description><datetime>Dec  9 2015  1:50PM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4273</link></item><item><title>Maribor v letu 1965 </title><description>Višja arhivska sodelavka Sabina Lešnik je pripravila razstavo črno-belih fotografij Maribora, ki jih hranita Pokrajinski arhiv Maribor ter arhiv Dravskih elektrarn Maribor. Fotografije prikazujejo videz in utrip mesta pred petimi desetletji. 
Fotografi so v fotografski objektiv ujeli dravsko obrežje, ulice, ceste, stare zgradbe, novogradnje, stanovanjske zgradbe, poslovne zgradbe, stadion Ljudski vrt, poplavljen Pristan, gradbišče jezu v Melju ter prireditve na razstavišču ob Ulici kneza Koclja.
Leto 1965 je torej zaznamovalo kar nekaj posebnih dogodkov.
Najbolj izstopajo velike poplave, ko je reka Drava narasla kar za 5 metrov in poplavila Lent, ter industrijski predel v Melju.
Začela se je tudi načrtovana regulacija bregov Drave in gradnja jezu v Melju. V mestu so rušili stare zgradbe in gradili nove, gradnja nekaterih javnih zgradb pa je začasno obstala. </description><datetime>Dec  7 2015  1:38PM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4267</link></item><item><title>Piranski tramvaj v spominskem zapisu in slikah Giulia Ruzzierja</title><description>11. septembra 1911 je cesarsko-kraljevo železniško ministrstvo na Dunaju odobrilo prošnjo piranskega Mestnega sveta za gradnjo tramvajske proge med Piranom in Sveto Lucijo. Tramvajsko progo so vzpostavili v šestih mesecih. Tračnice so speljali po trasi trolejbusa, ki je vozil od leta 1909 do 1911. Slavnostna otvoritev tramvajske proge je bila 20. julija 1912. Tramvaj je vozil do 31. avgusta 1953. Še uporabne vozove so po morju odpeljali do Ploč, od tam pa po tedanji ozkotirni železnici v Sarajevo, kjer so bili vključeni v promet do leta 1959.

Ljubiteljski slikar Giulio Ruzzier je v tehniki akrila naslikal deset realističnih upodobitev  nekdanjega tramvaja na lokacijah, kjer so bile nekatere izmed postaj. Naslovi slik so poimenovanja postaj, ki so jih uporabljali avtohtoni prebivalci italijanske narodnosti na tem območju.</description><datetime>Dec  2 2015 11:02AM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4265</link></item><item><title>Gradovi in dvorci v Prekmurju</title><description>Grajske stavbe kot zgodovinski, kulturnozgodovinski in arhitekturni fenomen spadajo med najpomembnejšo duhovno in materialno kulturno dediščino. Tudi Prekmurje se ponaša z njimi in prav ti so tisti dragulji, ki tvorijo bogato celovitost pokrajine. Tradicija kulture srednjeveških gradov, prepletena s tradicijo novoveških dvorcev ostaja tako prisotna tudi v severovzhodnem delu Slovenije vse do danes. 
</description><datetime>Nov 30 2015  9:05AM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4248</link></item><item><title>Vinko Beličič - slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec</title><description>Vinko Beličič je bil slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in učitelj. Rodil se je 19. avgusta 1913. leta v Črnomlju. Očetu Antonu in mami Katarini Petric.
Žal je družina kmalu izgubila očeta, ki je umrl leta 1917., v prvi svetovni vojni. Po smrti očeta sta se z mamo preselila v Rodine pri Črnomlju, na kmetijo, ki sta jo pred tem kupila mamina starša. Tam je preživel svoja otroška leta in mladost. </description><datetime>Nov 27 2015 10:11AM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4243</link></item><item><title>Rudolf Maister in Maistrova knjižnica</title><description>General Rudolf Maister ni bil le general in pesnik, ampak tudi velik ljubitelj slovenske besede in knjig. Njegova ljubezen do zbiranja knjig je zrasla v veliko zasebno knjižnico s skorajda 6.000 enotami gradiva. Pesnik, slavist in bibliotekar Janko Glazer je leta 1934 o njej zapisal: »Kakor je knjižnica bogata vsebinsko, tako se odlikuje tudi po lepi in skrbni opremi. Tudi v tem pogledu kaže, da je bil njen lastnik pravi in resnični bibliofil.« (Janko Glaser, Rudolf Maister – Vojanov kot pesnik. V: Kronika slovenskih mest 1, 1934, št. 4, str. 264)</description><datetime>Nov 25 2015  3:40PM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4240</link></item><item><title>Josip Trebec (1873-1938)</title><description>Fotograf, slikar in mizar </description><datetime>Nov 24 2015  9:19AM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4231</link></item><item><title>Publikacija o sedmih knjižnih zakladih Pirana</title><description>Publikacija predstavlja knjižne zaklade v mestu Piran, ki jih hranijo različne institucije.</description><datetime>Nov 18 2015  2:09PM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4226</link></item><item><title>Povóuden v Soboti leta 1925</title><description>V začetku 20. stoletja so slovenske kraje večkrat močno prizadele poplave, tako na primer v letih 1901, 1910 in 1923, ko so poplavljale reke Sava, Savinja, Krka, Drava in druge, leta 1925 pa so poplave najhuje prizadele Prekmurje, Mursko Soboto in njeno neposredno okolico.</description><datetime>Nov 13 2015 10:57AM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4224</link></item><item><title>Narodna čitalnica v Novem mestu</title><description>Ena od glavnih značilnosti čitalniškega obdobja v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem je bilo uveljavljanje slovenskega jezika v družbenem in družabnem življenju. Novo mesto je svoj prispevek k temu dalo z ustanovitvijo Narodne čitalnice leta 1865.</description><datetime>Nov  6 2015  9:15AM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4199</link></item><item><title>Savsko naselje v Ljubljani skozi čas</title><description>Začetnica Savskega naselja je bila Savska kolonija, ki so jo začeli graditi leta 1946 s pomočjo množice prostovoljnih delavcev, občasno pa tudi političnih kaznjencev. Podobo Savske kolonije in Savskega naselja so načrtovali številni znani slovenski arhitekti: Boris Kobe, Dušan Bohinec, Milan Mihelič, Ilija Arnautović in drugi. Dela so izvajala gradbena podjetja Megrad, Gradis, Obnova, pozneje pa tudi Tehnika, Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, Energoplan. </description><datetime>Nov  4 2015  9:47AM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4193</link></item><item><title>Okupirani Maribor 1941-1945 v gradivu nemške civilne uprave</title><description>Na osnovi gradiva, ohranjenega v fondu Veliki župan mesta Maribor, nam razstava prikazuje življenje ljudi na mestnem območju skozi nov upravni, gospodarski, politični in kulturni red. Razstavo dopolnjujejo fotografije in gradbena dokumentacija iz fonda Zavod za urbanizem Maribor in Zbirke gradbenih načrtov ter gradivo, ohranjeno v Zbirki dokumentov okupacijske dobe in fondu Ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem.

Avtorica razstave je arhivska svetnica mag. Zdenka Semlič Rajh.
</description><datetime>Oct 30 2015  3:02PM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4192</link></item><item><title>150 let Narodne čitalnice v Ilirski Bistrici</title><description>V letu 2014 je Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici praznovala 150-letnico ustanovitve.</description><datetime>Oct 30 2015 12:38PM</datetime><link>http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=4191</link></item></channel></rss>