My So-Called Blog

LUX (petič)

2018-06-11T20:44:00.001+02:00

1. Zdaj LUX in GVA izenačena na pet.
2. Zdi se mi, da sem v tej sobi že bila, in sicer ob obisku št. 2.
3. Pica za malico (4,51 EUR) nahrani za cel dan.
4. Nor prometni zamašek.

MLA

2018-05-15T16:56:00.001+02:00

1. Tile kraji res niso narejeni za dež. V svojih konkretno gumi čevljih sem kar nekajkrat skoraj zdrsnila.
2. Z Biljano na recepciji sva se vse zmenili lepo po domače. Nasploh je slišati veliko ne tako zelo tuje govorice.
3. Ker tukajle v okolici ni kaj dosti videti, sem šla malček v šoping. Takole nenaspana sem sila odločna.

GVA petič

2017-10-29T21:16:00.000+01:00

Ah, kako lepo se je vrniti v omiljeni hotelčič. Padla sem v (kot kaže) prenovljeno sobo, vroča voda v nasprotju s prejšnjim hotelom priteče takoj, wifi leti in sploh. Ker sem tukaj že četrtič, me mogoče celo že poznajo in so malo bolj prijazni.

Pa kavna/čajna mašina je v sobi, meni je pa od zadnje poti v kufru ostalo par vrečk komarčkovega čaja. 😀

Sicer spet nekaj potovalnih dogodivščin, ampak z uspešno aktivacijo rezervnega načrta. Tudi ni tako švoh na letališčih naleteti na znance.

RIX

2017-10-09T19:58:00.001+02:00

1. LJU - WAW 2,5 ure zamude. Na srečo sem uspela dobiti mesto na naslednjem (in zadnjem današnjem) letu za RIX, tudi kovček je prišel z mano. Je pa odpadlo popoldne v Rigi.

2. Riga je luštno mesto, mrzlo (uradno sploh ni mraz, ampak vlaga naredi svoje), zrak pa ima vonj kot ljubljanski v najhujši zimi, ko že en mesec ni prepihalo kotline.

3. Hotel ima nobel recepcijo in manj nobel sobe. Ampak internet gre kot šus in topla voda tudi (v nasprotju s tistim v GVA).

4. Ker baje stvari prihajajo v trojkah, me je malo strah zapleta pri poti nazaj (iz Ženeve sem kovček dobila dva dni kasneje, zdaj neprostovoljno podaljšan postanek v Varšavi, ...).

GVA četrtič (zdaj izenačena z LUX)

2017-10-03T20:35:00.001+02:00

1. Najpočasnejši wifi ever. Ampak res.
2. Na ZRH skoraj nemogoče kupiti ušiv spiralno vezan zvezek/beležko. Hint: K Kiosk, ampak ne kar vsak.
3. Na prvem angleško govorečem programu, ki sem ga našla, sem naletela na 1 ali 2 sezono Grey's Anatomy. So bili pa mladi!
4. In to, da imajo kakšen angleško govoreč TV program, je edini mini plus tegale hotelčiča.

VIE

2016-11-17T19:05:00.000+01:00

Čeprav jamram, kako nisem od gimnazijske nemščine nič odnesla, stanje vendarle ni tako zelo brezupno: tukajšnja mešanica nemščine in balkanščin je precej domača.

Menda sem bila nazadnje zares na Dunaju leta 2000. Pa saj tokrat nisem čisto zares, ker se grem avion-sestanek-hotel-sestanek-avion. Ampak turizma imam letos že dovolj.

In tole je šesta in (močno upam, ni pa čisto 100 % nujno res) zadnja službena pot letos. Naslednje leto vsaj tri, kar je vrh glave. Upam, da se nobena od letošnjih ne ponovi (kar bo težko, ampak upanje umira zadnje).

MAD

2016-09-25T19:25:00.000+02:00

- zdaj imam pa res že precej poln kufer tehle poti (5 down, 1 to go), pa tudi če grem v nove kraje; no, mogoče se mi bo dalo kaj raziskovati, ko ne bom vstala pred 5. zjutraj;
- madridsko letališče deluje precej zanikrno;
- tudi hotel ni nek hud presežek (ampak internet gre pa kot šus);
- na podzemni in potem do hotela po peški bližnici sem se znašla v prvo (in se izognila vsem pasjim drekom), kar je po lizbonskem podaljšku kar v redu;
- SWISS je na avionu vrtel Kojota :)
- pri 29 °C Madridčanke oblečejo jakne.

LIS

2016-06-07T14:03:00.000+02:00

- Štejem si za dosežek, ko mi hočejo v portugalščini prodajati neke finančne produkte (izgleda, da se še kar dobro izogibam videzu tipičnega turista).
- Sicer pa so moja najbolj turistična leta res za mano: po pol dneva imam vsega čisto dovolj in me nič ne moti, da bom tukaj skupaj manj kot 48 ur.
- Hecno je dandanašnji na avionu dobiti kaj več kot sendvič.
- Tekači tukaj se mi zdijo še kar bogi: kakor koli obrneš, moraš pol poti v hrib.
- Mojo prisotnost tukaj Evropska komisija ceni na več kot 500 EUR; davkoplačevalsti denar FTW!

GVA

2016-04-20T17:10:00.001+02:00

Prvič po skoraj štirih letih in ne zadnjič letos.

1. Presenečeno ugotovila, da žetdo ne dela petek in svetek ali pa vsaj kolikor toliko skozi celo leto. Kdo bi si mislil ...

2. Nima pavov samo naš parlament, tudi OZN tukaj ima vsaj enega.

3. Vsekakor resnejši varnostni ukrepi kot pred štirimi leti. Sva se pa z majstrom za prepustnico vse zmenila po naše. Itak.

4. Moj omiljeni hotel je še vedno fajn.

Luxi

2016-03-08T20:14:00.000+01:00

Po štirih letih spet v Luxiju. Meni se zdi vse drugače, samo na "delovnem mestu" in v hotelu je bolj kot ne enako. Pa še to so se ljudje postarali (jaz seveda ne). Aja, bonboni na hotelski recepciji pa so tudi še iz leta 2012.

Je najprej kazalo, da bom letos tukaj štirikrat. Zdaj kaže namesto tega na Lizbono, Rim in Dunaj, kar je vsekakor bolje. Sploh pa z očetom še nisem bila v Lizboni (za neposevečene: Pika Nogavička reference).

Sicer pa sem preživela par ur v ždenju na klopci v nakupovalnem centru in opazovanju ljudi.

Zraven mene sta se v parih minutah izmenjala gospod in gospa, ki sta se izkazala za povsem nepovezana, oba pa sta si kupila in potem na klopci tudi obula vsak svoj nov par čevljev. Gospa je bila z 10-evrskim parom iz H&M še posebej zadovoljna, me je skoraj navdihnila, da bi šla še jaz pogledat.

Mladec, ki se je usedel na sosednjo klopco, si je iz supermarketa prinesel komplet že pripravljeno kosilo: nekaj pire krompirju podobnega in neko pečeno piščančjo okončino. Se je sam sebi smejal, ko je meso z žlico napadel. Rešil je z roko.

Krila v dolžini kolen se definitivno vračajo. Ko bodo tudi večjim od 165 cm segla pod kolena, smo pa itak zmagali.

Čudila sem se dami, ki je poleg mene zmazala kompletno kosilo iz bistroja: peresniki s pestom, paradižnikom in nečim mesnim + omako, nekaj kruhastega, solata in nek panakotast lonček. Moj sempič je bil odličen.

Nekatere ženske res ne bi smele nositi visokih pet.

Luksemburžani (kolikor to pač obstaja, v glavnem, tisti, ki jih vidiš takole ob ždenju tukaj) imajo precej umazane čevlje, kot bi cele dneve hodili po hosti. No, res je to to eno samo gradbišče.

Tale je letališka, ampak zmeraj mi je zabavno na "prestopnem" letališču ugotavljati, kdo gre na isto delovno obveznost kot jaz. Za Minsk lani je bilo komot, ker sem lahko prej poguglala, tokrat sem pa celo Avstrijca zadela. Pa ob ždenju na klopci sem zadela tudi Švicarja.

Eno stevardeso od Adrie pa zdaj res že skoraj po imenu poznam. Mislim, da N. z njo debatira o knjigah, kadar se pač srečata.

Avioni so bili danes zjutraj/dopoldne prazni.

Novi (?) del dunajskega letališča mi je všeč, WC-jev ogromno in vsaj tisti, kjer sem bila, zgledno čist. Luxi not so much.

Na polno sem embraceala (wtf, prevod za embrace?) onlajn čekin. Tolk o sloveščini.

BCN

2015-06-25T23:22:00.000+02:00

Totalna neeksotika, vseeno pa zame nova država. Tokrat časti Evropa. Je manj radodarna kot ZN.

Hrana me zaenkrat ni posebej ganila, sem pa jaz res smrt za hotelske zajtrke. Če grem jutri zjutraj še tekat (trenutno ne izgleda posebej verjetno), spravim tale hotelčič na kant.

Pa še tole

2015-05-28T20:05:00.002+02:00

Nebesa:

Avtocesta z letališča do mesta (pa tudi ceste po mestu) so definicija gladkobe in neluknjavosti.

Minsk

2015-05-28T19:59:00.002+02:00

Ker sem se lani menda izkazala,je letos očitno dobrostoječa mendnarodna organizacija presodila, da sta moja prisotnost in seveda zvezdniški nastop na sejanju nekdanjesovjetskih kolegov z mojega delovnega področja vredna kar čedne vsotice, kolikor jih takole gostovanje stane.

Pa gremo lepo po vrsti.

Letenje se mi blazno vleče. Mogoče me že počasi daje emšo.
Največ problemov na poti sem imela v Frankfurtu. Iz neznanega razloga so se spravili na mojega Svenčija - malo so ga na par mestih pobrisali z nekim papirjem, ta pa je šel pa potem v neko mašino. In potem sem lahko šla. Pojma nimam, kaj je bilo to.
Beloruska viza je, če imaš vse papirje pripravljene, kot je treba, precej komot (četudi zamudna) zadeva za urejanje direktno na letališču. Pravzaprav je imel z vsem skupaj še največ težav mladec v Frankfurtu (z imenom A Karic), ki ni znal prebrati povabilnega pisma v cirilici in me je zato na avion, ki je že tako dovolj zamujal, spustil šele po par telefonskih klicih. Aja, za Slovence je po ceniku viza na letališču v Minsku 90 EUR, jaz pa sem jo povsem nepričakovano dobila zastonj (in ne, nismo je vsi EU-jčki na tem sejanju dobili zastonj). Sumim Borčija, on rad henga z raznimi vzhodnimi samodržci.
Hotel je jako zanimiv. Soba ogromna, klime ne znam nagruntat, sistem luči je pa tudi zagoneten. Meni všečnega vzglavnika pa tako ali tako še v nobenem hotelu nisem srečala. Zajtrk (na srečo vključen v vse skupaj, a po ceniku zelo dražesten) je hecna kombinacija: od običajnih kruhkov in jogurtov do kitajskih žup. Ob vsaki kavi, ob resnih obrokih pa še toliko bolj, so na voljo tudi takšne in drugačne tortice, ki so presenetljivo slastne. Not gut. Zeleni čaj imajo pa zadet v nulo.
Mesto je ogromno. Ob glavnih ~~praspjektih~~ avenijah so zgradbe tudi kar lepo obnovljene, za njimi se pa vidi, da smo vendarle na čisto pravem vzhodu, vključno z raznimi glomaznimi investicijami raznih Arabcev in Kitajcev (pa nekje je bil Riko).
Parki izgledajo zelo čedni (mogoče me pa jutri zjutraj kakšna čudežna sila obuje v tekaške copate).
Maršrutk nisem detektirala, imajo pa podzemno, bus, trolejbus in tramvaj.
Vozniki rešilcev so reve - pri nas bi pri zavijanju levo že zdavnaj prehiteval vse stoječe pri semaforju, tukaj pa čaka, da se mu umaknejo. Ne vem, mogoče na aveniji, kjer so v vsaki smeri štirje pasovi, stvari funkcionirajo drugače?
Od srbohrvaščine v petem razredu res nisem odnesla kaj dosti (nisem tiste sorte, da bi na raznih CV-jih navajala, da znam katerega od teh jezikov), ampak cirilica v kombinaciji z malo zdrave pameti in občutka za jezik pa vedno prav pride.
Čez en mesec naslednja nova država.

create your own visited country map

BDP

2014-10-20T22:04:00.001+02:00

Ha, ne tako visokoleteče, to je Budimpešta, ne bruto domačica.

Tokrat so se evropski davkoplačevalci/njihovi predstavniki odločili, da je moja prisotnost na nekem flancklancanju jako pomembna in koristna. In tako imava dva tridnevni dopust. Odkar sem bila nazadnje v teh krajih (ha, 2005, česar se komaj spomnim, malo bolj zares pa leta 2000), so se stvari precej spremenile. Zdaj res znajo angleško. In zdaj namesto v cenenih hostlih spim v cenenih hotelih (čeprav bi evropski davkoplačevalec dal več,varčujemo zavoljo odlične lokacije). In zdaj se peljem z avtom, ne z vlakom. Slednje je pravzaprav sreča, kajti na najmanj enem mestu v bližini Balatona je železnica nekoliko neugodno za par metrov prekinjena. In zdaj sem oborožena z dobrim starim Borisom, mi je pa žal, da nisem vzela Emilija.

Sicer je vreme jako fajn, ravno luštno toplo. Tudi zgodnja tema (Budimpešta je po svetlobnih razmerah kake pol ure pred Ljubljano) ni slaba stvar.

Aja, pa zdaj se ne jé v mkdonaldsu (ok, tudi klima oktobra ni tako nujna kot julija/avgusta), nego se gre - po možnosti na tuje, a ne davkoplačevalske, stroške - v Firkasz.

Kišinjev

2014-09-09T17:08:00.002+02:00

Spet je država ocenila, da ji koristi, če tri dni preživim na ... glamuroznem vzhodu!

Zaenkrat precej po pričakovanjih:

30 °C, ki pa jih sploh nisem občutila (najbrž moram še nadoknaditi za poletje).
Absolutno povsem neturistično (so napovedali že tile fantje), ni početi kaj dosti drugega kot se sprehajati po mestu ali posedati v parku.
Pri zebri brez semaforja en sam pešec nima šans, nekaj komadov skupaj pa že (odločnost velja, čeprav tega ne vedo niti vsi domačini).
Pri zebri s semaforjem nisem zaznala pravil za pešce (razen direktno pred parlamentom, tam so bili pridni).
Ko začne zelena luč utripati, vozniki strikno zavirajo, nobenega pospeševanja v rdečo nisem videla (kljub za moj okus zelo kaotičnemu prometu).
Hotel s štirimi zvezdicami, ki stane za dobro polovico 3-zvezdičnega v raznih Ženevah in Luksemburgih, je hecen: imam bademantel, zastonj wi-fi, pogled na hram moldavske modrosti parlament, policaje na vsakem koraku, restavran izgleda nobel (zajtrk preizkusim jutri), ampak deko sem si molala pa sama obleči.
Tevejček misli, da je ena ura več, kot je v resnici (to je pa res eno uro več kot doma).
Na Lufthanzi dobila za zajtrk mislije in jogurt. Luštno. (In ne, to res nima dosti veze s Kišinjevom. Kišinjevim? Hm.)
Letališče v Kišinjevu je podobno ljubljanski avtobusni postaji (tisti hali znotraj, kjer so vsaj nekoč prodajali karte). Od zunaj pa tudi ni dosti boljše.

Na vsakem vogalu je kiosk, kjer prodajajo razne pupre (polna usta, prazna rit - čipsi in slično), sladoled in pijačo. Kokice (ne vem, kako velika doza) so 2 moldavska leia (10 centov).
V parku pred hotelom je stojalo s kolesi, zraven pano z napisom Bike Sharing Chisinau. Pod drevesom je še kiosk, okrog kioska pa še cel kup koles in en majster, ki jih očitno izposoja in popravlja. Kišinjevski bicikeLJ torej, samo veliko manj sofisticiran, v bistvu navadna izposojevalnica, vsem kolesom pa je skupna samo barva. Če sem prav videla, stane najkrajša enota izposoje 25 MLD, ampak posebej se pa nisem zanimala.
Trava v parku ne raste.

Pravzaprav se mi Kišinjev ne zdi veliko drugačen od Zaporožja pred devetimi leti. Kar pa je kar malo presenetljivo.

create your own visited country map or check our Venice travel guide

Rimske počitnice

2013-10-28T17:31:00.000+01:00

Pa niso baš počitnice. Menda država ocenjuje, da je smotrno, če se zdaj tri dni učim in razgledujem na strašno pomembnem srečanju. Saj bo menda kar zanimivo in jaz sem dejansko tiste sorte, da bi utegnila še kaj odnesti od vsega skupaj.

V glavnem pa ugotavljam (oz. se mi potrjuje), da so moja najlepša potovalna leta že za mano. Ne da se mi po več ur laziti po nekem mestu, za razne vstopnine sem pa itak čisto preškrta. Za posedanje kar tako v parku je vreme sicer idealno, ampak je Rim je precej svinjsko mesto.

No, do Vatikana bom pa le skočila enkrat med kakšno pavzo, ker sem, kot se lepo po prekmursko reče, perovna in hočem pofočkati še eno državo.

Ha, hotel je pa nekaj boljšega. V štrom imam lahko naenkrat vklopljeno samo TV ali samo računalnik. Oboje skupaj ne gre. Kam naj bi vklopila grelnik vode, ki tukaj zraven mene namiguje na čajčkanje, mi je nasploh precejšen misterij. Mislim, da bo minibar nekaj minut brez elektrike.

Aja, pa komarji so še jako lepo živi. Ugibajmo, kdo je v Ljubljani pustil edino učinkovito sredstvo za lajšanje srbenja!

Pa pobiram stave, če se bo dalo iti komu (no, meni) jutri zjutraj tekat. Zaenkrat ne kaže prav dobro.

Dveštirinajstinnekajdrobiža

2012-11-02T18:34:00.000+01:00

Torej malo slabše kot lani in malo bolje kot predlani. Glede na treninge, prehlad in poškodbo v zadnjem mesecu in vreme med dirko še kar spodobno.

Žetdo

2012-10-16T20:53:00.003+02:00

1. Še nikoli mi ni let v Zürich minil tako hitro kot danes, pa čeprav se je moj sosed pravzaprav prelival na moj sedež.

2. Ženevski tekači so hecni: tri kaplje jako drobnega dežja, pa so že vsi v nekih anorakih. No, mogoče so vedno v anorakih. Na svetlobo pa ne dajo prav veliko; mislim, da jih je moja naglavna lučka čisto zmedla v tistem neosvetljenem parčiču.

3. Tole bo par prav primernih tekov za bildanje predmaratonske samozavesti: tukaj sem gladko najhitrejša ženska.

4. Vaga v hotelski sobi? A ni point, da bi šel na drago večerjo, ki jo nudijo, ne pa da se goniš gor in dol ob jezeru in potem zobaš neko sočivje?

Spet selitev

2012-05-30T20:02:00.001+02:00

Tokrat je vsega kriv Vinko. Ne vem še, kam me bodo spakirali, menda ostanem v istem nadstropju, vsekakor pa razgleda na Triglav ne bo več. Važno, da bomo s tem prišparali neverjetno velike denarje.

(Imam pa vsaj lepa nova okna.)

Ledeni možje

2012-05-15T20:18:00.000+02:00

Konec s tekmami za nekaj časa.

Trojke so bile luštne, čeprav je bil čas zaradi utrujenosti (malo preveč treninga, če se kaj takega zame sploh lahko reče) in zlasti vročine, (čisto) malo slabši kot lani. Tudi na Grad je bilo fajn, čas pa menda boljši, čeprav se tokrat nisem šlepala na rent-a-psa.

Zdaj pa počitek. Glede na prav nič inkontinentno Zofo bo poletje tekačem prijazno. Še Alešovčevo mi odpro pa sem na ~~konju~~ kolesu.

Luxuzne

2012-04-24T18:44:00.000+02:00

Na busu sem enega pravilno prepoznala kot Finca, še preden sem ga slišala govoriti.

Zdi se mi, da sem danes prvič letela z Brnika, ne da bi me kdo pospremil/oddal. Službeni kurir pač ne šteje.

Tole muhavo aprilsko vreme daje vse preveč priročnih izgovorov za netek. Hm, za jutri zjutraj kaže manj plohasto, moja pregovorna hotelska nespečnost bi pa lahko kdaj tudi koristila.

Spet slasten sempič na LuxAiru.

Trojček

2012-04-17T19:43:00.001+02:00

Menda ima Blogger nek nov videz in sem prišla pošpijonirat. Not impressed.

Drugače sejm ould.

Imam pa čedno novo kopalnico, ki je stala pol manj, kot sem pričakovala. Zato pa tečem skoraj minimalno, ampak bo že bolje; na srečo se kar uspešno šlepam na zelo dobro jesen in del zime.

Nova službena stavba je super, pisarna še bolj, lokacija pa švoh (trenutno se s kolesom niti ne prebijem, če nimam samomorilskih nagnjenj). V zraku ves čas visi izselitev.

Naslednji teden Luxi.

In tako smo pokrili troje selitev.

4537 km

Ho-ruk

2011-12-23T17:24:00.005+01:00

Letos sem pretekla največ kilometrov doslej, a le komaj kaj več kot lani. Temu primeren je bil rezultat na polmaratonu.

Vseeno pa sem konkretno popravila svoj golovški rekord: na 1:02. Polhograjski krog, manj kot dva kilometra daljši, a čisto hribovski, je zdaj (no, lani ga sploh še ni bilo) na 2:05, v obratni smeri pa danes napol v snegu in brez ambicij 2:21.

Prvič (in drugič) sem tekla v tujini (če seveda izvzamemo Prekmurje, kar niti ni tako zelo samoumevno). Še tretjič ali več se mi pa ni dalo.

V službi sem napredovala, ampak ne zares. Približno tako kot v teku.

Službeno sem spisala 12 takšnih in drugačnih novic in komentarjev k miljavžent tabelam, torej nekaj več kot leta 2010, in neprimerno več kot tukajle. Menda tudi z več "bralci".

Ko sem zadnjič brskala med fotkami na telefonu, sem ugotovila, da so se letos zelo konkretno razrasle tudi moje službene rože. Pridne.

Pogruntala sem nekaj novih receptur, a med njimi nobene za slatkiše. Fascinantno.

V 2012 bodo selitve. Na vsaj tri načine. Pa še par drugih ciljev.

4210 km

Golovški polmaraton

2011-12-06T21:03:00.005+01:00

Dodaš dobre pol ure, zradiraš slab kilometer in pol, primešaš še konkreten drn in strn in musklfibra ni sploh. Res nisem za na cesto.

4103 km

Dvatrinajstinnekajdrobiža

2011-10-26T17:54:00.004+02:00

Izboljšala lanski rezultat, taktično (yeah, right) sem si pustila še dovolj room for improvement.

Pravzaprav sem se švercala samo na dobre pomladanske treninge, pomanjkanje dolgih jesenskih tekov pa je občutilo predvsem levo koleno in posledično desna meča (ha, meča so lahko množinska ali je meča ženska) in kolk. Vseeno sem pa res čudno hodila samo v ponedeljek.

3958 km