My So-Called Blog

Dveštirinajstinnekajdrobiža

2012-11-02T18:34:00.000+01:00

Torej malo slabše kot lani in malo bolje kot predlani. Glede na treninge, prehlad in poškodbo v zadnjem mesecu in vreme med dirko še kar spodobno.

Žetdo

2012-10-16T20:53:00.003+02:00

1. Še nikoli mi ni let v Zürich minil tako hitro kot danes, pa čeprav se je moj sosed pravzaprav prelival na moj sedež.

2. Ženevski tekači so hecni: tri kaplje jako drobnega dežja, pa so že vsi v nekih anorakih. No, mogoče so vedno v anorakih. Na svetlobo pa ne dajo prav veliko; mislim, da jih je moja naglavna lučka čisto zmedla v tistem neosvetljenem parčiču.

3. Tole bo par prav primernih tekov za bildanje predmaratonske samozavesti: tukaj sem gladko najhitrejša ženska.

4. Vaga v hotelski sobi? A ni point, da bi šel na drago večerjo, ki jo nudijo, ne pa da se goniš gor in dol ob jezeru in potem zobaš neko sočivje?

Spet selitev

2012-05-30T20:02:00.001+02:00

Tokrat je vsega kriv Vinko. Ne vem še, kam me bodo spakirali, menda ostanem v istem nadstropju, vsekakor pa razgleda na Triglav ne bo več. Važno, da bomo s tem prišparali neverjetno velike denarje.

(Imam pa vsaj lepa nova okna.)

Ledeni možje

2012-05-15T20:18:00.000+02:00

Konec s tekmami za nekaj časa.

Trojke so bile luštne, čeprav je bil čas zaradi utrujenosti (malo preveč treninga, če se kaj takega zame sploh lahko reče) in zlasti vročine, (čisto) malo slabši kot lani. Tudi na Grad je bilo fajn, čas pa menda boljši, čeprav se tokrat nisem šlepala na rent-a-psa.

Zdaj pa počitek. Glede na prav nič inkontinentno Zofo bo poletje tekačem prijazno. Še Alešovčevo mi odpro pa sem na ~~konju~~ kolesu.

Luxuzne

2012-04-24T18:44:00.000+02:00

Na busu sem enega pravilno prepoznala kot Finca, še preden sem ga slišala govoriti.

Zdi se mi, da sem danes prvič letela z Brnika, ne da bi me kdo pospremil/oddal. Službeni kurir pač ne šteje.

Tole muhavo aprilsko vreme daje vse preveč priročnih izgovorov za netek. Hm, za jutri zjutraj kaže manj plohasto, moja pregovorna hotelska nespečnost bi pa lahko kdaj tudi koristila.

Spet slasten sempič na LuxAiru.

Trojček

2012-04-17T19:43:00.001+02:00

Menda ima Blogger nek nov videz in sem prišla pošpijonirat. Not impressed.

Drugače sejm ould.

Imam pa čedno novo kopalnico, ki je stala pol manj, kot sem pričakovala. Zato pa tečem skoraj minimalno, ampak bo že bolje; na srečo se kar uspešno šlepam na zelo dobro jesen in del zime.

Nova službena stavba je super, pisarna še bolj, lokacija pa švoh (trenutno se s kolesom niti ne prebijem, če nimam samomorilskih nagnjenj). V zraku ves čas visi izselitev.

Naslednji teden Luxi.

In tako smo pokrili troje selitev.

4537 km

Ho-ruk

2011-12-23T17:24:00.005+01:00

Letos sem pretekla največ kilometrov doslej, a le komaj kaj več kot lani. Temu primeren je bil rezultat na polmaratonu.

Vseeno pa sem konkretno popravila svoj golovški rekord: na 1:02. Polhograjski krog, manj kot dva kilometra daljši, a čisto hribovski, je zdaj (no, lani ga sploh še ni bilo) na 2:05, v obratni smeri pa danes napol v snegu in brez ambicij 2:21.

Prvič (in drugič) sem tekla v tujini (če seveda izvzamemo Prekmurje, kar niti ni tako zelo samoumevno). Še tretjič ali več se mi pa ni dalo.

V službi sem napredovala, ampak ne zares. Približno tako kot v teku.

Službeno sem spisala 12 takšnih in drugačnih novic in komentarjev k miljavžent tabelam, torej nekaj več kot leta 2010, in neprimerno več kot tukajle. Menda tudi z več "bralci".

Ko sem zadnjič brskala med fotkami na telefonu, sem ugotovila, da so se letos zelo konkretno razrasle tudi moje službene rože. Pridne.

Pogruntala sem nekaj novih receptur, a med njimi nobene za slatkiše. Fascinantno.

V 2012 bodo selitve. Na vsaj tri načine. Pa še par drugih ciljev.

4210 km

Golovški polmaraton

2011-12-06T21:03:00.005+01:00

Dodaš dobre pol ure, zradiraš slab kilometer in pol, primešaš še konkreten drn in strn in musklfibra ni sploh. Res nisem za na cesto.

4103 km

Dvatrinajstinnekajdrobiža

2011-10-26T17:54:00.004+02:00

Izboljšala lanski rezultat, taktično (yeah, right) sem si pustila še dovolj room for improvement.

Pravzaprav sem se švercala samo na dobre pomladanske treninge, pomanjkanje dolgih jesenskih tekov pa je občutilo predvsem levo koleno in posledično desna meča (ha, meča so lahko množinska ali je meča ženska) in kolk. Vseeno sem pa res čudno hodila samo v ponedeljek.

3958 km

Smaragdi pa to

2011-08-21T10:10:00.003+02:00

1. Prva nova država po 6 letih. In spet sem vanjo prišla z vlakom. :) (In danes odhajam z letalom.)

2. Dublin je drag, sploh v primerjavi z Belfastom. Za 65 funtov v Belfastu dobiš tole, za slabih 72 evrov, torej skoraj isto ceno, pa v Dublinu tole. V Belfastu je še zastonj wifi, v Dublinu ga plačaš in še potem dela ali pa ne. (Aja, pa konferenca v Belfastu je bila veliko bolj zanimiva od te v Dublinu.)

3. Ta teden sem imela tudi tekaško pavzo, ki naj bi mi menda dobro dela. Mi je kar malo žal, da nisem izkoristila svežih juter, sploh glede na vročino v Sloveniji.

Itak

2011-08-17T09:48:00.002+02:00

Če Slovenec pol sveta obteče, povsod rojake sreča.* Tudi v majhnem poceni (vendar award-winning) hotelčiču v južnem Belfastu.

Ampak zajtrk je bil pa vrhunski in lahko konkurira Gianniju v Luksemburgu: količinsko sicer ni neomejen, je pa zato toliko bolj pestra izbira.

*Prosto po Pavlihovi pratiki.

Frčfrč

2011-08-16T20:12:00.002+02:00

1. Dejansko se je mogoče faliti na Brniku z nekom, ki naj bi letel samo pol ure za tabo.

2. Pariško letališče (CDG) mi je blazno všeč. No, vsaj terminal 2E.

3. V čem točno je štos, da se avion pelje do štarta piste cik cak sto let oz. kakšnih 5 km? Pa okej, razumem v enem Parizu, ampak Exeter? Na Brniku gre vedno prilično direkt. No, saj menda razumem, bi bilo pa vseeno enkrat imeti en voden ogled takih reči.

3723 km

Jutranji LUXuz

2011-05-24T21:02:00.003+02:00

Tekaška scena v Luksiju je precej drugačna od ljubljanske. Okej, izven mesta se nisem spravila, moj doseg je pač malo razširjen center.

Do približno 6.45 so bili poleg mene na cesti samo cestarji, smetarji, drekpumperji, policaji in postopači. Potem sem naletela na nekaj presenetljivo počasnih tekačev v oblačilih, ki verjetno niso bila v kompletu iz najnovejše kolekcije. Z ljubljanskimi šminkerji je bila edina skupna točka le velika pestrost glede dolžine in debeline oprave. Tekavši sem srečala še nekega latinskega turista v trenirki, ki je bil verjetno edini hitrejši od mene (torej je imel brzino polž 2). Ob koncu moje ture so ravno prišle sobarice na šiht.

Je pa to jutranja scena. Večerna je na prvi pogled veliko bolj živahna. Razlika je podobna kot med rudniškim in koseškim delom PST-ja.

V samem centru ni neasfaltirane podlage. Se pa dokaj hitro po vpadnici pride do kakšne malo manj prometne potke. Za hribomrzce je tudi kar težko nabrati kilometre, ne da bi delal kroge, za nas, ki smo bolj šunkastega prepričanja (za brzino neprimerna stegenca, za klanec pa še kar), pa niti ni težav.

Nagradno vprašanje: kaj bo z islandskim pepelom do petka?

3383 km

Poškodba pri delu

2010-11-10T19:10:00.002+01:00

Vse, kar imam od 15,5-urne (od doma do doma) službene poti v Rim, je paper cut. No, nekaj bo še dnevnica in kilometrina. Vsebine baš ni bilo.

Dvapetnajstinnekajdrobiža

2010-10-25T20:40:00.004+02:00

Moj prvi polmaraton, v šusu, nič hoje, koleni zgledno sodelovali, musklfiber danes konkreten, a znosen. Čas v najbolj optimističnem delu spektra realnih pričakovanj. Mihepi.

2618 km

Kje se kupi vodne balončke?

2010-08-01T09:18:00.003+02:00

Zunanji vzroki prebujanja to noč:

2:00
Elektronska glasba na ves glas z Eipprove, mogoče pa iz KUD-a (med bloki te reči odmevajo).

4:00
Ogromna skupina obiskovalcev Trnfesta (sklepam, glede na to, da se le-te tako množično pojavljajo samo avgusta) v različnih stanjih treznosti se poka proti mestu. Pri tem se pa v glavnem dere. Nasploh je vsako noč takih glasnih skupin(ic) med drugo in četrto veliko.

6:00
Vrane in cerkev. Te kdaj celo prespim. Vranja pesem je neverjetno melodična proti pijanim hordam.

Odkar se je začel Trnfest, torej slab teden, sem brez večjih hrupnih motenj spala samo enkrat. Saj za vikend lahko še čez dan kaj noter prinesem, kaj pa med tednom? Bi se dalo dobiti polovično bolniško? Sovražim Trnfest. In kdaj se je podaljšal na 34 dni? Kam pošljem vlogo za vračilo 40 ur življenja letno?

Vprašanje v naslovu pa je čisto resno. V Müllerju v centru imajo samo balone, z njimi se pa težko cilja.

2293 km

Korenita šestnajstica

2010-07-21T08:14:00.004+02:00

1. Kar ne morem se odločiti, če mi je poletni delovni čas všeč. Ko sem se v najhujši vročini prebujala ob petih, tega nisem izkoristila za tek, ampak sem bila raje par minut čez šesto na šihtu. V dneh veliko znosnejših temperatur pa tako ali tako spim do budilke, tako da ni neke pridobitve. No, tistih deset minut prej mi pa le šteje.

2. Ta mesec se mi obeta rekordno kratka kilometraža za letos. Marec bom najbrž še dohitela, januar je vprašljiv, maj in junij pa povsem nedosegljiva. Vročina in lenoba naredita svoje. No, sem pa skoraj že na lanski celoletni kilometraži.

3. Po devetletni pavzi se dobra ura metanja na koš konča z musklfibrom.

4. Še vedno se išče Ill-Advised.

2252 km

Kriplmajor

2010-04-18T03:42:00.002+02:00

Kuhanje musklfibra onemogoča spanje.

Hja, dolga je bila. Letos sem bila ves čas na prizorišču, po progi pa sem tekla dve uri, hitro pešakala pa potem še tri. Pretekla nekaj čez 17, prehodila nadaljnih dobrih 21 km. Glava in stegna in meča bi še tekla, ampak je levo koleno reklo, da se bo odselilo, če ne neham (naj bi potem spodnjo polovico noge tovorila v torbici?), na koncu tudi s hojo ni bilo preveč zadovoljno. Nič kaj resnega, niti ne poškodba. Samo nevajenost teči več kot kakšnih 12 km. Jutri (danes?) bo že v redu.

Najina ekipa je letos naredila 19 km več kot lani. Če bi bile kakšne nagrade za dvočlanske ekipe, bi spet zmagala. No, tudi prav.

(Roka je že blizu 100 %, pač pa mi je zdaj crknil desni knof na miški. Skoraj enako sitno.)

1883 km

Tipkanje na eno roko je hudič

2010-04-09T20:28:00.002+02:00

Pred kakšnimi petimi urami sem za očividce verjetno prav spektakularno zletela čez balanco roditeljevega kolesa (na roditeljičinem, ki si ga običajno izposojam za razne izlete, je bila pač lastnica). Na na srečo precej gladkem asfaltu sem se ustavila s pomočjo z obeh dlani in levega komolca. Najbolj pa jo je skupilo levo zapestje. Glede na odsotnost omembe vredne otekline in dejstvo, da sem po svojem poskusu zanikanja gravitacije vseeno še prilezla čez Golovec in do doma, sumim na izvin in zdravim z ledom in počitkom.

Še dobro, da je jutri sobota. Ta pridni zbolimo (in se poškodujemo) za vikende in počitnice.

1844 km

Kdo bi si mislil

2010-03-15T19:24:00.004+01:00

Na deset kilometrov s hribom vmes dandanašnji rečem keks, dan po prvi rundi badmintona po kakšnih treh letih pa sem komaj sposobna ~~za delo~~ poti na delo. Še dobro, da sem tako doma kot na šihtu v prvem nadstropju, vmes je pa kolo.

Sicer pa me res boli čisto nebadmintonsko - zelo izrazito samo desno meče, pri čemer je moja odrivna noga leva - zato sklepam, da ni kriv samo badminton in je morda kaj prispeval tudi Golovec, pa vendar.

Pobiram stave, ali bom sposobna jutri teči. Še posebej veliko časti in slave pa bo deležen tisti, ki napove razdaljo, ki jo bom (če bom) zmogla. O času ne bi.

1763 km

Adrenalinsko

2010-02-22T19:38:00.005+01:00

Po precej neuspešnem lovu na nekoliko bolj terenske superge (odgovor Intersporta na moje prijazno pisemce je bil, a ne posebej obetaven) sem napela vse sile. No, Odjemalecčokoladnetorte aka Vzhodnonemškitrener aka Amaterskitrgovecsšportnoopremo je bil tisti, ki je zadeve malček raziskal. Našel je Brooks Cascadia 4 za 75 EUR, ki bi med drugim celo pasali k moji zimski tekaški opravi (vem, za crknit). Ko sem končno priklicala štacuno (menda kakšen 5 poskus v dveh dneh), sem izvedela, da ženskega modela v moji številki (odskretapokrov) nimajo, bi pa bil moški. Kar je okej, nimam baš posebej ozke noge in to ne bi bile moje prve moške superge. Grem torej probat.

Moj svetovalec za nakupe me pobere pred službo in odpeketava v Savlje. Če lokacija ne bi bila označena z vsaj dvema tablama, je ne bi našla. Pripeljala sva na tesno skladiščno dvorišče, do same trgovine pa sva potem skoraj plavala. Potem sva malo iskala, kje bi bil vhod, potem sva čakala prodajalca, nato pa končno pristala v skladišču. Cascadia 4 ni zame. Gleženj mi zvrača navznoter. Hm. A za to sem potovala do Savelj? Pa prodajalec/skladiščnik predlaga Brooks Adrenaline ASR 5 po isti ceni, kot je Cascadia. Točno to so, kar iščem - da po asfaltu/PST-ju brez zvitih gležnjev pritečem do Rožnika/Golovca, tam pa potem kot z zimskimi gumami razturam. Jiha! Evo to grdobijo (ki se prav lepo tepe z mojo zimsko opravo):

Torej, outlet trgovino Masel, priporočam. Predvsem tistim, ki vedo, kaj potrebujejo (resno, tukaj ni testiranj stopal in teka in prodajalcev, ki razlagajo, kako kušion v temintem copatu naredi tointo) in se jim ne zdi dajati za superge 100 evrov in več. Ima seveda trgovina svoje minuse (nekaj sem jih že omenila), ki pa so pravzaprav primerljivi z minusi velikih trgovcev. Razen delovnega časa - še dobro, da grem lahko ob treh iz službe.

Test materiala (prosto po Jocotu, ampak brez video dokazov) pade jutri.

1703 km

V stari formi

2010-02-15T20:13:00.002+01:00

Ravnokar sem si olajšala dušo in napisala eno prijazno pisemce Intersportu, ki zadnje pare tekaških copat prodaja po enaki ceni kot modele nove sezone. Samo da so na policah z zadnjimi pari.

(Rabim terenske superge. *pogled v vremensko napoved* Okej, mogoče bo dež konec tedna kaj rešil glede snega in ledu.)

1679 km

Ill-Advised, javi se!

2010-01-26T17:49:00.003+01:00

Dragi blogerski kolega,

na moji nočni omarici že tri leta počiva ena od tvojih knjig. Ker po mailu nisi dosegljiv (email.si pa v franžah), se priporočam za tvoj poštni naslov, da se knjiga spet nariše pri tebi.

1606,5 km

Bilo je leto

2010-01-01T09:45:00.000+01:00

Nekaj na to temo sem napisala že v začetku tedna, potem pa se je Sven (moja draga Tošibica) odločil, da me ima poln kufer in nehal dihati. Na intenzivni negi sem uspela skopirati, kar je vrednega, zdaj je pa dečko bolj kot ne samo še na aparaturah, ki jih bom pa tudi vsak hip izklopila. Sledila bo še operacija, da se pobere, kar je od organov mogoče uporabnega, potem pa konec. Sven se je držal dobra štiri leta, zadnje leto je bil sicer že nekoliko artritičen in siten, ampak bil je moj. Tole pišem na Svenu II., prav tako Tošibici.,

Torej, mineva leto. Prvo leto, ko sem bila celo leto v službi. Dobila sem pogodbo za nedoločen čas in to na istem mestu (no, delo je isto, naziv je drug), kjer sem začela, čeprav je nekaj časa kazalo, da ne bo šlo. In kljub nekaterim mogoče zoprnim spremembam grem v glavnem še vedno rada na šiht.

Blazno veliko sem se naučila, skupaj spravila menda osem spletnih objav, tudi dve čisto samostojni tiskani, in sodelovala pri še nekaj skupinskih. Skozi sem spravila eno konkretno zahtevno reč, še veliko večja pa prihaja v naslednjem letu. Aja, pa pripravništvo sem zaključila z menda kick-ass pripravniško nalogo.

Pretekla sem več kot 750 km, kar sicer ni veliko v primerjavi z resnimi rekreativci, je pa ogromno, glede na to, da sem leto začela skoraj z nule, ko sem bila po petnajstih počasnih minutah še cel dan utrujena. Dandanašnji je ob pravem razpoloženju tudi več kot deset kilometrov mala malca. Drugače pa sem tekmovala na treh dirkah (ha!) in nikoli nisem bila zadnja. Na istih treh dirkah ter še na dodatnih štirih (in eni zelo mimogrede) sem špilala tudi tekaško spremljevalko, kar je pogosto veliko napornejše, kot se mogoče zdi. PST je padel šestkrat ali sedemkrat, Golovec pa je bil vsakič nižji in krajši.

Izletov v Prekmurje je bilo pet (okej, eden se je začel še lani), eden je bil celo delno služben (pa še državi sem prišparala nekaj cekinov).

Kaj dosti drugega se pa pravzaprav ni zgodilo.

1518,5 km

A že?

2009-12-23T19:42:00.002+01:00

Konec decembra sem tekala v tričetrt hlačah. Zabavno in jako lahkotno.

Sicer pa čas leti. Preživela sem že drugi letni pogovor letos (lanski je padel v januar). Darile so v glavnem nabavljene. Komaj čakam, da se odpre prehod čez železnico na Peruzzijevi (danes?) in da pade kakšen Golovec, mogoče s podaljškom. Čas bi bil za kakšno petnajstko. :)

1496 km