Jesenski bikepacking odklop: Preko Krasa do Tržaškega zaliva

Matjaz Corel — Mon, 14 Sep 2026 16:10:56 +0000

Za nami je verjetno zadnji letošnji bikepacking izlet in tokrat smo se, kot se spodobi, zbrali v polni postavi. Če smo za prvomajske praznike zavili na Dugi otok, v avgustu pa sem sam raziskoval Posočje, z Jakom prekolesaril krog okoli Kamniško-Savinjskih Alp, smo tokrat vsi trije skupaj odpedalirali na Kras in v tržaški del Italije. Ti konci so res lepi in tja smo že večkrat zavili na enodnevne izlete. Ker pa smo imeli čas le za eno nočitev, smo si za tokratno ležerno turo izbrali naslednje kraje.

Start in cilj celotne etape sta bila v Kozini. Najprej nas je pot vodila do Lipice, kjer smo imeli srečo in ujeli ravno odhod lipicancev na pašo. Nato smo jo mahnili mimo Sežane skoraj do Griž ter se po slikoviti dolini reke Raše spustili vse do Štanjela. Iz Štanjela smo mimo Kobjeglave kolesarili do Komna, kjer je bil čas za zasluženo kosilo in odlično pinso (najdete jo v Pizzeriji na Plazu). Po krajšem poležavanju v senci nekje v okolici Volčjega Grada je sledila pot do Brja pri Komnu. Tam nas je čakala krajša učna ura zgodovine iz prve svetovne vojne. Ob obisku avstro-ogrskega vojaškega pokopališča, kjer počiva približno 3500 vojakov, človek nehote pomisli, da bi moralo takšne kraje v današnjih časih obiskati več ljudi – predvsem tistih vročekrvnežev, ki hitro pozabijo, zakaj je v vojni ugasnilo toliko mladih življenj. Popoldne smo prečili mejo z Italijo, se peljali skozi vasici Šempolaj in Slivno ter prispeli do Sesljana, kjer je sledila zaslužena osvežitev v morju. Prvi dan smo zaključili v bližnjem kampu, kjer smo preživeli večer.

Naslednje jutro smo že navsezgodaj po znameniti Napoleonovi poti pribrcali nad Trst, od koder so se odpirali čudoviti razgledi. V mestu je hitro padla obvezna kava, medtem ko sta preostala člana ekipe zavila na po njunih besedah “najboljši mangov ledeni čaj ever” (Home – Sapore di Casa). Po krajšem ogledu mesta in “sightseeingu” je bil čas za vrnitev proti domu. Po trasi nekdanje železnice Parenzane smo počasi odpedalirali nazaj navzgor do Kozine, kjer smo uspešno zaključili še en nepozaben kolesarski odklop. V dveh dneh smo nabrali približno 170 km in okoli 2000 višinskih metrov – popoln zaključek kolesarske sezone!

The post Jesenski bikepacking odklop: Preko Krasa do Tržaškega zaliva appeared first on .

Lençóis Maranhenses: Kjer se masovni turizem konča, Brazilija

Matjaz Corel — Mon, 07 Sep 2026 17:40:10 +0000

Če je mesto São Luís vstopna točka za odkrivanje zvezne države Maranhão, pa je mesto Barreirinhas glavno središče za raziskovanje naravnih čudes narodnega parka Lençóis Maranhenses. Kot tako Barreirinhas ponuja praktično vse, kar ponujajo podobni turistični centri po svetu – od pestre izbire prenočišč različnih cenovnih razredov do odličnih restavracij. Kot izhodiščni točki za obisk parka se ponujata tudi vasici Santo Amaro in Atins; slednji je res kul in smo ga obiskali spotoma, tik pred začetkom našega trekinga.

V našem primeru smo v mestu Barreirinhas prespali tako noč pred 4-dnevnim trekingom kot tudi noč po njem. Razdalje v Braziliji so ogromne in niti pomisliti nismo hoteli, da bi se po štirih dneh bosonogega trekinga še isti dan odpeljali naprej.

Večina obiskovalcev si svetovno znane peščene sipine z modrimi lagunami ogleda v sklopu enodnevnega izleta. Ti izleti vas zapeljejo do natančno določenega območja, ki je dostopno s terenskimi vozili (4×4). Na nekaterih delih je turistov res ogromno, a se ob izbiri dobre agencije in uporabi terenca vedno najdejo tudi manj obljudeni kraji.

Ker pa vemo, da se je treba za najlepše stvari potruditi, smo se odločili za 4-dnevni pohod. Ta je bil popolnoma organiziran s strani lokalne agencije, ki je poskrbela za vodnika, prenočišča, vso hrano in vse transporte.

Vse skupaj se je začelo zjutraj, ko smo se skupaj z drugimi enodnevnimi turisti podali na poldnevni izlet po reki Preguiças, ki ponuja idilično uverturo v odkrivanje tega dela Brazilije. Medtem ko se na eni strani reke bohoti tropski gozd, poln življenja, se na drugi dvigajo fantastične sipine, ki jih občasno popestrijo le tradicionalne kolibe lokalnih ribičev. Na postajah ob reki je mrgolelo ljudi, a vsi so se držali tistih nekaj zaplat peska ob čolnih. Le nekaj deset metrov stran pa si imel čudovito pokrajino praktično povsem zase. Včasih res težko razumem logiko množičnega turizma.

Po zadnji postaji v lokalni restavraciji, kjer nas je čakala prava pojedina, pa se je šele začela naša unikatna avantura. Enodnevne turiste smo pustili za seboj in se s čolnom odpeljali do vasice Atins. Tam nas je že čakal terenec, s katerim smo se dobro uro vozili do samega začetka trekinga.

O tem, kako je potekal sam pohod in kako izgleda življenje med sipinami, pa več v naslednji objavi!

The post Lençóis Maranhenses: Kjer se masovni turizem konča, Brazilija appeared first on .

Zadnja postaja, Indija: Od odštekanih festivalov do tropskega raja v Kerali

Matjaz Corel — Wed, 02 Sep 2026 17:30:46 +0000

Še zadnja objava o zadnjem potovanju po jugu Indije. Otok Munroe na jugu Kerale je bil res popolna lokacija za zaključek še enega fenomenalnega potepanja po ekstremno raznoliki Indiji.

Po odličnem ribolovu v Goi, nezemeljskem Theyyamu, idiličnih plažah Kannurja, totalno odštekanem festivalu Machad Mamangam, kolonialnem Kochiju in tropski Alappuzhi smo se na koncu znašli v res lepem homestayu »Munroe Island Backwater Homestay«, kjer smo z lastniki uživali tako v raziskovanju vodnih poti kot tudi v kulinaričnih dobrotah tega dela Kerale.

Priznam, da me je pred odhodom na pot kar malo zvijalo, ali ne bo Kerala preturistična za naš okus potovanj. No, hitro se je izkazalo, da je turistov sicer nekajkrat več kot na primer v severovzhodnem delu Indije, a vse te običajno najdeš na tistih par glavnih turističnih atrakcijah, ki jih promovirajo vse spletne strani. Ob malo bolj konkretni pripravi Kerala ponuja še kar nekaj skritih kotičkov, ki so prava paša za oči. Zmaga pa definitivno pri festivalih – tako Theyyam kot tudi Machad Mamangam sta bila namreč fenomenalna.

The post Zadnja postaja, Indija: Od odštekanih festivalov do tropskega raja v Kerali appeared first on .

Najina sobotna idila pod Travnikom (ko imaš cel greben zase)

Matjaz Corel — Mon, 31 Aug 2026 13:58:19 +0000

Ker je bil Jaka čisto izmučen po tridnevni pohodniški odpravi MEPI po Prekmurju, sva z Ano v soboto sama zavila na zame čarobni greben Smrekovca.

Prav smešno je, kako so nekatere lokacije kljub svoji izjemni lepoti skoraj popolnoma prazne. No, še sreča! Greben Smrekovca je res idiličen, in to v vseh letnih časih. Poleg smrekovega gozda, ki se lahko kadarkoli kosá z bolj priljubljeno Pokljuko, je greben znan tudi po odličnih terenih za nabiranje borovnic in seveda gob. Borovnice sva tokrat zamudila, o gobah pa ni bilo ne duha ne sluha.

Najlepša je tura, ki zajame celotni greben od Smrekovca pa vse do Travnika in nazaj, a tokrat sva »zabušavala« le na delu okoli Travnika.

The post Najina sobotna idila pod Travnikom (ko imaš cel greben zase) appeared first on .

Bikepacking avantura: Najlepši krog okoli Kamniško-Savinjskih Alp

Matjaz Corel — Fri, 28 Aug 2026 15:55:02 +0000

Prav kul mi je, da lahko s skoraj 17-letnim mulcem še vedno počnem stvari, kot sva jih počela dober teden dni nazaj. Ker je prvi bikepacking trip zaradi bolezni zamudil, je bilo treba – takoj ko je vsaj malo prišel k sebi – spet na kolo. Tokrat sva posnemala turo tujih bikepackerjev. Njuna razburljiva pot je bila sicer malo daljša in podaljšana še do grebena Košute, midva pa sva jo na tej točki pičila nazaj proti domu.

Med tednom sva popoldne štartala od doma in na hitro švignila do gondole na Veliko planino. Ideja je bila, da delni sončni mrk gledava tam zgoraj, a sva hitro ugotovila, da nama razgled tisti večer malce kvari sosednji Krvavec. A kljub temu je bil začetek odličen!

Naslednji dan je sledil spust do Luč, nato pa mimo Solčave najprej lepo do Logarske doline, od tam pa strmo navkreber na Solčavsko panoramsko pot. Večer sva zaključila pri super prijaznih lastnikih Planinskega doma Majerhold, kjer so naju navdušili z odličnimi štruklji.

Zadnji dan naju je čakal zgodnji vzpon na Pavličevo sedlo, sledil je spust v Avstrijo in nato še en vzpon na prelaz Jezersko sedlo. Logarska je bila ob najinem ponovnem prihodu že polna kolesarjev, midva pa sva po konkretnem zajtrku počasi odpedalirala proti domu.

V hudi pripeki, ko sva se vozila mimo neskončnih polj, je zmagala Jakova izjava: “Oči, tale ljubljanska kotlina je pa čist mimo. Sama koruza, ravnina in nič pametnega za vidt.” Po vsem, kar sva videla prejšnje dni, je bila ta ravnina za najine oči res prava »revščina«.

Najina statistika: Skupaj sva v dveh dneh prevozila približno 150 km in premagala okoli 2500 višinskih metrov. Neprecenljivo!

The post Bikepacking avantura: Najlepši krog okoli Kamniško-Savinjskih Alp appeared first on .

18. popotniški festivala DiaFEST – vabljeni

Matjaz Corel — Mon, 24 Aug 2026 16:19:21 +0000

Ta četrtek, 27.8.2026 ob 20:00 uri, gostujem na 18. popotniškem festivalu DiaFEST Shappa – Lepa Žoga na Celovški ulici v Ljubljani.

Organizatorji so si zaželeli, da povem kaj več na temo, zakaj hudiča nas non stop vleče nazaj v Indonezijo. Torej, naslov tokrat – Trije otoki, tisoč obrazov: Sumba, Sulavezi, Sumatra.

Drugače bo pa zanimivo tudi prej in potem. Spodaj program. Vabljeni. Vstop prost. Fajn bo.

Sreda, 26.8., Švicarija, Hala Tivoli

19h30 Shappa fotke in multivizije
20h Moja Afrika – Sebastjan Šoba
20h45 Povabilo v Južno Korejo – Elena Kukovica
21h Grenlandija, življenje na robu ledu – Rožle Bregar
22h S kolesom na konec Novega sveta – Simon Cvenček

Četrtek, 27.8., atrij Lepe žoge

19h30 Shappa fotke in multivizije
20h Trije otoki, tisoč obrazov: Sumba, Sulavezi, Sumatra – Matjaž Corel
21h Starodavna razbitina, ki bo morda spremenila zgodovino – Arne Hodalič in Katja Bidovec
22h Kolesarska odisejada – Bernarda Jurič

Petek, 28.8., atrij Lepe žoge

19h30 Shappa fotke in multivizije
20h Saudova Arabija, avantura – Rok Kofol
21h Potujem, da fotografiram – Tomaž Velechovsky
22h Madeira, kako smo jo prehodili v 10 dneh, film – Anže Benček

The post 18. popotniški festivala DiaFEST – vabljeni appeared first on .

São Luís: Kratko, a nepozabno srečanje z brazilsko prestolnico reggaeja

Matjaz Corel — Thu, 20 Aug 2026 17:12:33 +0000

Mesto São Luís v zvezni državi Maranhão je bilo prva postaja na našem potepanju po severovzhodnem delu Brazilije. No, težko bi mu rekel postaja, saj smo tam – če odštejem spanje v hotelu – preživeli le nekaj ur. Po pristanku v Fortalezi smo namreč takoj prestopili na let za São Luís, kamor smo prispeli praktično sredi noči.

Kljub temu, da so brazilska mesta izredno fotogenična, pa niso najbolj prijazna do razkazovanja drage fotografske opreme. Kriminala je veliko, previdnost je nujna in São Luís tukaj ni izjema.

Mesto je posebnost že zaradi svoje zgodovine. Je namreč praktično edino v Braziliji, ki so ga ustanovili Francozi, kasneje so mu vladali Nizozemci, na koncu pa je pristalo pod oblastjo Portugalcev.

São Luís ponuja ogromno zanimivosti in prav škoda mi je bilo, da smo že isti dan odpotovali naprej. Poleg zgodovinskega jedra se ponaša z dolgimi peščenimi plažami, kjer se Brazilci počutijo najbolje. Napol gola moška in ženska telesa so tu nekaj povsem običajnega. Ljudje se ne sramujejo svoje pojave in z veseljem pokažejo, na kaj so ponosni.

V mestu si lahko ogledate največjo zbirko tradicionalnih portugalskih keramičnih ploščic (azulejos) na fasadah kolonialnih zgradb. Velja tudi za reggae prestolnico Južne Amerike, junija obiskovalce privablja eden najbolj unikatnih festivalov na svetu – Bumba Meu Boi. Festival je potekal ravno v času našega obiska, a ker glavno dogajanje poteka pozno v noč, obisk z našim urnikom enostavno ni bil izvedljiv.

Za nas je bil São Luís kljub temu čudovita uvertura v brazilsko avanturo. Predstavlja namreč odlično odskočno desko za obisk naravnega čudesa Lençóis Maranhenses, kamor je vodila naša naslednja pot.

The post São Luís: Kratko, a nepozabno srečanje z brazilsko prestolnico reggaeja appeared first on .

Indija drugače: Vodni labirinti Kerale

Matjaz Corel — Mon, 17 Aug 2026 15:48:41 +0000

Če potujete v Keralo, je obvezen postanek tudi Kerala backwaters. Gre za klasično, izjemno slikovito destinacijo v Indiji, ki že desetletja privablja obiskovalce z vsega sveta. No, v bistvu že stoletja, saj so bili ti kraji izjemno pomembni že v času trgovanja z začimbami. In ker je ta postanek preprosto obvezen, smo se tja odpravili tudi mi.

V resnici gre za prepletena vodna območja s fotogeničnimi kanali, ki povezujejo mesta in vasi praktično po celotni dolžini države Kerala. Izbire, kam zaviti, je ogromno. Ker smo potovali iz Kochija proti jugu, smo se najprej ustavili na območju Alleppeyja (Alappuzha), za piko na i celotni zgodbi pa smo kasneje obiskali še čudoviti otok Munroe – o njem pa več v naslednji objavi!

Za svojo bazo smo si izbrali homestay “Greenpalm Homes”, ki je bil res lepo izhodišče za odkrivanje tega dela Kerale. Gostitelji so bili nadvse ustrežljivi, hrana pa naravnost božanska. Najboljši del raziskovanja teh kanalov je, da preprosto najamete čoln, ki vas zapelje skozi večje in manjše vodne poti. Sami smo doživeli nekaj čudovitih jutranjih in večernih izletov, a najbolj zanimiva izkušnja je bila zagotovo vožnja z lokalnimi javnimi vodnimi avtobusi. Ti namreč povezujejo najbolj oddaljene kotičke tega dela Indije.

Če se odpravljate tja, toplo priporočam, da jih preizkusite med prometno konico (“rush hour”). Takrat so čolni napolnjeni s šolarji in domačini, ki se odpravljajo na delo. Izkušnja je resnično avtentična in mi smo se neizmerno zabavali!

The post Indija drugače: Vodni labirinti Kerale appeared first on .

Vikend pobeg: Kolesarska klasika po Posočju

Matjaz Corel — Tue, 11 Aug 2026 17:15:15 +0000

Prejšnji teden sem s kolesom spet zavil na krajši bikepacking izlet po Sloveniji. No, vse skupaj je bilo bolj podobno uživaškemu kolesarjenju po Posočju kot pa divjemu nabiranju kilometrov – a tokrat razdalja sploh ni bila pomembna.

Prvotni načrt je bil, da greva z Jakom skupaj, a je žal zbolel in moral ostati doma. Tudi moja začrtana pot je bila sprva daljša. Ko pa sem na radiu slišal, da ima Vipavska dolina ponoči “prijetnih” 30 stopinj, sem tisti del raje prestavil na kdaj drugič. Tako je bila na sporedu preverjena klasika.

V petek sem po delovnih obveznostih šibal mimo Kranjske do Rabeljskega jezera, kjer sem prespal. Zjutraj pa zgodaj čez Predel v dolino, in to ravno v trenutku, ko so gasilci z vso opremo noreli navzgor proti požaru na Planjavi.

Naslednja dva dni sta bila čisto uživanje in ponovno odkrivanje koncev Slovenije, ki sem jih obiskal že stokrat, pa se jih nikoli ne naveličam. Zgodovina, konkretna doza naravnih lepot, vmes pa klepet s pravimi tujimi bikepackerji, ki so imeli za sabo neverjetne kilometre in zgodbe. Srečal sem tudi prijazne domačine, ki so me v tisti vročini reševali z vodo.

Pri Tolminu, ko je postalo že neznosno vroče, sem namesto proti jugu zavil proti Bohinju in še isti dan turo zaključil v Radovljici. Ko so mi v bližnjem kampu za nočitev postavili ceno 50 evrov na osebo, sem hitro ugotovil, da je to jasen znak, da je čas za odhod domov.

The post Vikend pobeg: Kolesarska klasika po Posočju appeared first on .

Reka Mrežnica: popoln izlet za SUP, kanu in kopanje na Hrvaškem

Matjaz Corel — Wed, 29 Jul 2026 18:55:35 +0000

Za “aklimatizacijo” na Evropo po tropski Braziliji smo izbrali reko Mrežnico na Hrvaškem, pri kateri bi lahko potegnil kar nekaj vzporednic s tropskimi rekami v Braziliji. Ambient je namreč čudovit – neverjetna kombinacija občutka, da si en trenutek na reki, že naslednji na jezeru, okrog tebe pa bujno rastje in praktično nobenih ljudi. Manjkajo le kajmani in piranje, a to so že finese.

Reko Mrežnico sem poznal že leta, a včasih potrebuješ še tisti zadnji »push«, da se zadeve končno lotiš tudi v živo. Ko me je mojstrski poznavalec teh krajev dokončno navdušil še z zadnjimi fotografijami, je bil čas za obisk.

Za bazo smo si izbrali res simpatičen robinzonski kamp Leskar v kraju Gornji Zvečaj, ki ponuja natanko to, kar bi kampi morali nuditi – idilično lokacijo, kjer enostavno uživaš v naravi. Ne spomnim se, kdaj sem bil nazadnje v kampu, kjer je med šotori prepovedana vožnja z avtomobili, kjer večina gostov šotori, kjer ob večerih ob šotorih zagorijo taborni ognji in kjer ni mešanice vseh mogočih glasbenih melodij.

Samo reko Mrežnico bi najlažje opisal kot reko Krko na steroidih. Ponuja odlično kanuiranje in SUPanje, temperatura vode pa je ravno pravšnja za vsaj blago osvežitev v vročih poletnih dneh. Naravnih kaskad je veliko, a so praktično vse prehodne. Mi smo v celotnem dnevu, v povsem uživaškem tempu, preveslali približno 15 kilometrov. Brez hitenja, z veliko postanki za kopanje in občudovanje okolice – prav takšen tempo si Mrežnica tudi zasluži.

The post Reka Mrežnica: popoln izlet za SUP, kanu in kopanje na Hrvaškem appeared first on .