V prvem članku piše, da ima direktor opere v Ljubljani dobrih štiri tisoč evrov bruto plače. Ima pa dva pomočnika, ki sta plačana vsak 6.500€ mesečno. Skupaj porabimo samo za tri uslužbence opere na meseč več kot sedemnajst tisoč evrov!

V drugem članku se avtorica članka sprašuje ali je delo kirurga s 585 urami mesečno sploh varno. Med urami se da ugotoviti, da je bil kirurg v pripravljenosti 225,5 ure, prisoten na delovnem mestu je bil je bil 360 ur. Za delo in pripravljenost je bil plačan 12.444€.

Sedaj prihaja vprašanje za miljon evrov: Koga potrebujemo bolj – dva svetovalca v operi ali srčnega kirurga?

Sicer me plačila v Ljubljanski operi sploh ne bi motila, če bi opera dobila denar za svoje delovanje na trgu. Vendar je država namenila za delovanje opere 95% sredstev ali z drugimi besedami 10 miljonov evrov. Med komentarji tega članka je še zanimiva pripomba in sicer, da država vsakega obiskovalca opere dejansko subvencionira s 115€ ali povedano drugače ob plačilu karte za opero, ki je v povprečju 3,47€ (prihodek od prodaje vstopnic deljen s številom obiskovalcev), vam bo država primaknila še 115€ na osebo ob obisku predstave.

Poglejmo še bruto plačo pomočnika v operi v primerjavi s bruto plačo družinskega zdravnika. Specialist družinske medicine je razporejen v 43 plačni razred z bruto plačo 2.427€. Povedano drugače: država ceni vrednost dela pomočnika v operi skoraj tri-krat več kot vrednost dela družinskega zdravnika!

Sicer se strinjam, da potrebujemo tudi kulturo in kulturnike v Sloveniji. Vendar se dajmo širše vprašati: kaj nam bo kultura, če ne moremo zagotavljati primernega nivoja zdravstvenih storitev in imamo nerazumno dolge čakalne dobe?

V medijih se je v preteklem času pojavljala številka 12 miljonov za zdravniška dežurstva kjer dežura 3000 zdravnikov. Tukaj berem članek o tem, da država nameni 10 miljonov za 300 ljudi.

Če smo sposobni pripeljati v državo dva kulturnika se vprašam ali ne bi bilo bolje pripeljati za ta znesek nekaj zdravnikov družinske medicine, ki bi razbremenili preobremenjene zdravnike predvsem na primarnem nivoju?

Koliko zdravnikov specialistov družinske medicine bi dobili namesto dveh pomočnikov ravnatelja?

Odgovor vas bo presenetil: PET !!!

Čez en teden bi bilo pol leta odkar sem napisal zadnji zapis na blog. Že takrat sem zapisal, da mi je nerazumljivo zakaj potrebujemo dodatno zdravstveno zavarovanje in ogromne zaslužke privatnih zavarovalnic. Ali je kateri od ministrov izjavil, da so takšni zaslužki ob stanju v slovenskem zdravstvu nesprejemljivi? Se je uredilo stanje na področju javnih naročil? Zgodilo se seveda ni nič, razen spodbujanja oz. stopnjevanja nestrpnosti proti zdravnikom in prikazovanja bruto zneskov zaslužka zdravnikov v najvišjem plačnem razredu. Za oceno zaslužka specializanta je potrebno bruto zneske prepoloviti in potem še enkrat prepoloviti zaradi davkov. Ali je 10€ na uro za delo v urgenci veliko?

Slovenska populacija se stara, starejši ljudje potrebujejo več zdravil, pregledov. Obseg dela neprestano narašča, diagnostični in terapevtski postopki se dražijo in so vedno bolj zapleteni. Ob pomankanju zdravnikov na primarnem nivoju (Nič se ne more zgoditi takoj, ker zdravnikov ta trenutek ni) je jasno, da pacient ne more biti zadovoljen z oskrbo, ki mu jo nudi osebni zdravnik, ki ima zanj na razpolago v povprečju 6,5 minute. Vendar zdravnik ne more biti odgovoren za napake politikov, ki so napačno planirali vpis na medicinsko fakulteto in število specializacij.

Ob gnečah, ki so pred urgentnimi ambulantami, se mi zdi poziv k omejitvi dežurne službe zelo neodgovorno dejanje. Utemeljevanje, da zdravnik med dežurstvom tudi spi oz. počiva in je zato prav, da je manj plačan, se mi zdi nesmisel posebne vrste! Ali zahtevamo od gasilcev, ki so dežurni na gasilski postaji za hitro posredovanje v primeru požara, da kopljejo jarke ko ni požara? Ali podobno zahtevamo od policistov? Si predstavljate utrujenega gasilca pri gašenju? Si želite utrujenega zdravnika, da vas zdravi, ko boste imeli infarkt?

Naloga urgentnih služb je pripravljenost za posredovanje in maksimalna pripravljenost za najtežavnejše posege! Seveda ministrica, ki niti enkrat ni drvela po cesti s hitrostjo 150 km/h na pomoč k nekomu, ki je akutno ogrožen, lahko razlaga na televiziji marsikaj kar v praksi ne zdrži trezne presoje. Lahko tudi razlaga, da pomeni manjše število posegov med dežurstvom kot med rednim delovnim časom manjšo obremenitev. Seveda, saj nikoli ni pregledovala prizadetega otroka ob treh zjutraj…

Čas je, da se vprašamo ali so potrebne polne pisarne uradnikov, novi tanki, letala, ladje, posredovanja v Afganistanu, dragi najemi prostorov oziroma ali lahko vlada kje drugje varčuje kot pa pri zdravnikih in zdravstvu?

Sprašujem ša se ali je mogoče ta napovedana redukcija plač dobra. Do sedaj smo bili zdravniki krivi za stanje zdravstva. Glede na stalno povečevanje obsega dela in zahtevnosti obravnav ter višanju stroškov (zdravila, materijali) je vprašanje časa kdaj bo spet potrebno varčevati oziroma iskati dežurnega krivca za nastalo stanje…

To seveda ni prav in čas je, da se vprašamo ali res potrebujemo tri zdravstvene zavarovalnice, ki se ukvarjajo z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem?

Dobiček Vzajemne naprimer je bil v obdobju od januarja do avgusta letos SEDEM MILJONOV EVROV (vir: Finance). Kakšen bo skupen dobiček vseh treh zdravstvenih zavarovalnic ob koncu leta?

Če bi država sprejela zakon, ki bi te dobičke vzel zavarovalnicam in razporedil za reševanje krize v zdravstvu, bi veliko pacientov lahko dobilo potrebovano pomoč.

Kovanje dobičkov je v zdravstvu čisto protislovno!

Poleg tega zdravstvene zavarovalnice porabljajo ogromno denarja za oglaševanje. V spominu mi je ostal članek iz Financ, ko so navajali koliko denarja, ki bi lahko šel za operacije pacientov in druge zdravstvene storitve, porabijo zdravstvene zavarovalnice za oglaševalske spopade za ohranitev tržnih deležev: Drag oglaševalski spopad zdravstvenih zavarovalnic. V drugem članku Finance govorijo o 400 miljonih tolarjev, ki pa niso stroški oglaševanja zdravstvenih zavarovalnic za celo leto – ti so bili verjetno še višji (vir: Le Vzajemna še skriva ceno oglaševalske kampanje).

Posledica tako neracionalne porabe denarja je, da ZZZS v kriznih časih nima privarčevanega denarja s katerim bi lahko pokrival izgube. Po drugi strani pa Vzajemna, Triglav in Adriatic kujejo dobičke.

“Predstavnike sindikatov pa skrbi to, da bo zdravstvena blagajna plačevanje nenujnih reševalnih prevozov, zdraviliškega zdravljenja prevalila na zavarovalnice dopolnilnega zavarovanja, torej Vzajemno, Triglav, Adriatic.” (vir: Še dodatno zategovanje pasu v zdravstvu). Tako je zapisala novinarka na strani strani 24ur.com. Kako jih lahko skrbi, saj je v interesu zavarovancev, da se denar namenjen za zdravljenje pacientov porablja v njihovem interesu! Zanimivo pa je, da ni navedeno katere sindikate točno to skrbi.
V istem članku pa nadaljuje v klasičnem stilu, ko primerja delo zdravnika z delom nekvalificiranega delavca. O takšnem poročanju pa sem že pisal v članku januarja letos: Oči, zakaj pa oni ne pridejo to delat, če je tako dobro plačano?”.

Zgube v zdravstvu bodo prisotne vse dokler se bomo zdravniki upirali ekonomistom in zdravili svoje paciente po najboljših zmožnostih.

Nadalnje branje: Doc. dr. Zlatko Fras, dr. med., za Sobotno prilogo Dela: »Ubogi bolniki, če bo prevladala ekonomija«.

29 predmetnih izpitov, 11 predmetnih kolokvijev, kolokviji in seminarske naloge v okviru pouka posameznega predmeta… skupaj vsaj toliko ur učenja kot predavanja in vaje skupaj.

Veliko zabave, spoznavanje dobrih prijateljev in litri prepite kave ter neprespane oči…

10.000 ur pozneje postaneš doktor medicine…

Spoznavanje prave medicine pa se šele začenja s pripravništvom, ki mu sledi strokovni izpit, iskanje specializacije…

pot se je šele začela…

Pa uspešno brskanje!

Medical and surgical Oxford handbooks are available – and searchable – on Google Books

Medical and surgical Oxford handbooks are available – and searchable – on Google Books http://bit.ly/mWmju
Oxford handbook of clinical medicine (mini edition) on Google Books http://bit.ly/bQokn – try the search:

Vir: Clinical Cases and Images – Blog: Medical and surgical Oxford handbooks are available – and searchable – on Google Books – The blog of ClinicalCases.org: medicine and social media

To watch over your fellow human beings’ health is a tremendous responsibility, especially on the front lines of Primary Care. Every bellyache is a possible appendicitis, every headache a possible brain tumor, every case of indigestion a fatal heart attack, and every mole a potential melanoma. We have the technology to correctly diagnose these conditions, but can we use all of it in every situation? Does every bellyache require an exposure to the high doses of radiation of a CT scan or the risks involved in an exploratory laparotomy? Does every headache justify an MRI, and does every case of indigestion warrant an admission to the cardiac intensive care unit to rule out a myocardial infarction?

Is it humanly possible to never ever be wrong? And if we punish mistakes by barring doctors from practicing medicine, will there be enough doctors left to treat us? Is it possible to learn and gain experience without ever making a mistake in judgement? I have 63 small “birth marks” on my upper body. They all look harmless, but think of all the spots on all the people out there.

Vir in nadaljevanje članka: One strike, you’re out!

Več na >> 24ur.com

Pa si poglejmo kakšno pa je plačilo za uro dela!

Odgovor si lahko vsakdo pridobi iz članka dr. Ahčana “Osemnajst ožigosanih” iz katerega sem si sposodil tudi naslov “Oči, zakaj pa oni ne pridejo to delat, če je tako dobro plačano?”.

Seveda ne pričakujem od ekonomistov in laične javnosti, da bodo razumeli kaj počnejo zdravniki in čemu vse se je potrebno odrečti že med študijem na medicinski fakulteti (ravno prejšnji teden sva s punco dobila komentar od cimer, da “nisva normalna”, ker se učiva cele dneve – števila ur raje ne napišem, da ne bi vzel poguma nadobudnim bodočim študentom medicine).

Pričakujem pa, da bodo ekonomisti in novinarji korektno objavljali podatke o izplačilu plač – neto izplačilo in število delovnih ur! Garantiram, da bo tako marsikateri prispevek zgubil svojo pompoznost!

Za izračun sem si sposodil številke iz zgoraj omenjenega članka:
5800€ / 453,5ur = 12,8 €/uro

V izračunu sem vzel neto zaslužek in upošteval samo delovne ure, ker neaktivna pripravljenost ni delo (čuti kdo cinizem?).

Slabih trinajst evrov na uro je zaslužek človeka, ki je šest let študiral na medicinski fakulteti, opravil specializacijo, ki prav tako traja šest let in zraven še podiplomski študij, ki traja triaja tri leta.

To bodi dovolj. Nestrpno pričakujem vaše komentarje!

If you want to excel in life, self motivation is essential. You must know how to motivate yourself. You must be able to keep your spirit high no matter how discouraging a situation is. Thats the only way to get the power you need to overcome difficulties. Those who are discouraged in difficult times are certain to lose even before the battle is over.

Nadaljevanje: Self Motivation: How to Motivate Yourself