To seveda ni prav in čas je, da se vprašamo ali res potrebujemo tri zdravstvene zavarovalnice, ki se ukvarjajo z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem?

Dobiček Vzajemne naprimer je bil v obdobju od januarja do avgusta letos SEDEM MILJONOV EVROV (vir: Finance). Kakšen bo skupen dobiček vseh treh zdravstvenih zavarovalnic ob koncu leta?

Če bi država sprejela zakon, ki bi te dobičke vzel zavarovalnicam in razporedil za reševanje krize v zdravstvu, bi veliko pacientov lahko dobilo potrebovano pomoč.

Kovanje dobičkov je v zdravstvu čisto protislovno!

Poleg tega zdravstvene zavarovalnice porabljajo ogromno denarja za oglaševanje. V spominu mi je ostal članek iz Financ, ko so navajali koliko denarja, ki bi lahko šel za operacije pacientov in druge zdravstvene storitve, porabijo zdravstvene zavarovalnice za oglaševalske spopade za ohranitev tržnih deležev: Drag oglaševalski spopad zdravstvenih zavarovalnic. V drugem članku Finance govorijo o 400 miljonih tolarjev, ki pa niso stroški oglaševanja zdravstvenih zavarovalnic za celo leto – ti so bili verjetno še višji (vir: Le Vzajemna še skriva ceno oglaševalske kampanje).

Posledica tako neracionalne porabe denarja je, da ZZZS v kriznih časih nima privarčevanega denarja s katerim bi lahko pokrival izgube. Po drugi strani pa Vzajemna, Triglav in Adriatic kujejo dobičke.

“Predstavnike sindikatov pa skrbi to, da bo zdravstvena blagajna plačevanje nenujnih reševalnih prevozov, zdraviliškega zdravljenja prevalila na zavarovalnice dopolnilnega zavarovanja, torej Vzajemno, Triglav, Adriatic.” (vir: Še dodatno zategovanje pasu v zdravstvu). Tako je zapisala novinarka na strani strani 24ur.com. Kako jih lahko skrbi, saj je v interesu zavarovancev, da se denar namenjen za zdravljenje pacientov porablja v njihovem interesu! Zanimivo pa je, da ni navedeno katere sindikate točno to skrbi.
V istem članku pa nadaljuje v klasičnem stilu, ko primerja delo zdravnika z delom nekvalificiranega delavca. O takšnem poročanju pa sem že pisal v članku januarja letos: Oči, zakaj pa oni ne pridejo to delat, če je tako dobro plačano?”.

Zgube v zdravstvu bodo prisotne vse dokler se bomo zdravniki upirali ekonomistom in zdravili svoje paciente po najboljših zmožnostih.

Nadalnje branje: Doc. dr. Zlatko Fras, dr. med., za Sobotno prilogo Dela: »Ubogi bolniki, če bo prevladala ekonomija«.

29 predmetnih izpitov, 11 predmetnih kolokvijev, kolokviji in seminarske naloge v okviru pouka posameznega predmeta… skupaj vsaj toliko ur učenja kot predavanja in vaje skupaj.

Veliko zabave, spoznavanje dobrih prijateljev in litri prepite kave ter neprespane oči…

10.000 ur pozneje postaneš doktor medicine…

Spoznavanje prave medicine pa se šele začenja s pripravništvom, ki mu sledi strokovni izpit, iskanje specializacije…

pot se je šele začela…

Pa uspešno brskanje!

Medical and surgical Oxford handbooks are available – and searchable – on Google Books

Medical and surgical Oxford handbooks are available – and searchable – on Google Books http://bit.ly/mWmju
Oxford handbook of clinical medicine (mini edition) on Google Books http://bit.ly/bQokn – try the search:

Vir: Clinical Cases and Images – Blog: Medical and surgical Oxford handbooks are available – and searchable – on Google Books – The blog of ClinicalCases.org: medicine and social media

To watch over your fellow human beings’ health is a tremendous responsibility, especially on the front lines of Primary Care. Every bellyache is a possible appendicitis, every headache a possible brain tumor, every case of indigestion a fatal heart attack, and every mole a potential melanoma. We have the technology to correctly diagnose these conditions, but can we use all of it in every situation? Does every bellyache require an exposure to the high doses of radiation of a CT scan or the risks involved in an exploratory laparotomy? Does every headache justify an MRI, and does every case of indigestion warrant an admission to the cardiac intensive care unit to rule out a myocardial infarction?

Is it humanly possible to never ever be wrong? And if we punish mistakes by barring doctors from practicing medicine, will there be enough doctors left to treat us? Is it possible to learn and gain experience without ever making a mistake in judgement? I have 63 small “birth marks” on my upper body. They all look harmless, but think of all the spots on all the people out there.

Vir in nadaljevanje članka: One strike, you’re out!

Več na >> 24ur.com

Pa si poglejmo kakšno pa je plačilo za uro dela!

Odgovor si lahko vsakdo pridobi iz članka dr. Ahčana “Osemnajst ožigosanih” iz katerega sem si sposodil tudi naslov “Oči, zakaj pa oni ne pridejo to delat, če je tako dobro plačano?”.

Seveda ne pričakujem od ekonomistov in laične javnosti, da bodo razumeli kaj počnejo zdravniki in čemu vse se je potrebno odrečti že med študijem na medicinski fakulteti (ravno prejšnji teden sva s punco dobila komentar od cimer, da “nisva normalna”, ker se učiva cele dneve – števila ur raje ne napišem, da ne bi vzel poguma nadobudnim bodočim študentom medicine).

Pričakujem pa, da bodo ekonomisti in novinarji korektno objavljali podatke o izplačilu plač – neto izplačilo in število delovnih ur! Garantiram, da bo tako marsikateri prispevek zgubil svojo pompoznost!

Za izračun sem si sposodil številke iz zgoraj omenjenega članka:
5800€ / 453,5ur = 12,8 €/uro

V izračunu sem vzel neto zaslužek in upošteval samo delovne ure, ker neaktivna pripravljenost ni delo (čuti kdo cinizem?).

Slabih trinajst evrov na uro je zaslužek človeka, ki je šest let študiral na medicinski fakulteti, opravil specializacijo, ki prav tako traja šest let in zraven še podiplomski študij, ki traja triaja tri leta.

To bodi dovolj. Nestrpno pričakujem vaše komentarje!

If you want to excel in life, self motivation is essential. You must know how to motivate yourself. You must be able to keep your spirit high no matter how discouraging a situation is. Thats the only way to get the power you need to overcome difficulties. Those who are discouraged in difficult times are certain to lose even before the battle is over.

Nadaljevanje: Self Motivation: How to Motivate Yourself

Image via Flickr

Sedaj boste vedeli kaj je RSS in kaj z njim početi!

Google Reader and Bloglines are probably the best web-based RSS readers. If you do not already use one, the videos below will show you how you can start and, most importantly, why you should be using a RSS reader.

Vsaka organizacijska enota MF bo sama, brez posrednikov objavljala obvestila za študente na spletni strani po načelu – kar gre na oglasno desko mora biti objavljenot tudi na spletni strani!

Upam, da to pomeni konec tekanja študentov od oglasne deske do oglasne deske!

Napredne funkcije kot je RSS pa bodo še dodatno olajšale sledenje obvestilom.