@mihajesensek: Od aktivnih SLO politikov ste največ prisotni na Twitterju. Zakaj in kdaj ste se odločili za ta komunikacijski kanal?
@AlesZalar: Odločil sem se po nastopu funkcije, pred tem sem bil na FB. Ta način komuniciranja mi je simpatičen
@AlesZalar: Med drugim tudi zato, ker lahko klepetam ali razmišljam pozno zvečer ali celo ponoči. Čez dan žal nimam časa za to.

@mihajesensek: Zakaj ne tvitajo vsi ministri v vladi?
@AlesZalar: Ker smo ljudje različni.

@mihajesensek: Ali je uporaba novih medijev za komuniciranje odločitev politika ali njegovega PR-ja?
@AlesZalar: Odločil sem se sam. PR služba ima druge naloge.

@mihajesensek: Spet so aktualni predlogi o spremembi volilne  zakonodaje. Vaše (pravniško in politično) mnenje o e-volitvah?
@AlesZalar: E-volitve bi lahko bile izbira, ne pa prisila. So pa  povezane z vrsto zahtevnih tehničnih vprašanj.
@AlesZalar: Tudi E-volitve morajo zagotavljati poštenost in
neoporečnost volitev.

@mihajesensek: Ali v SLO po vzoru EU načrtujete pravosodne e-storitve  za državljane in podjetja na enem mestu?
@AlesZalar: Načrtuje se izvedba projekta e-pravosodje. To pomeni, da pravosod[ni] organi poslujejo 24ur/dan, ker so dodstopni za
@AlesZalar: pravila o krajevni pristojnosti sodišč. Najbolj to pride v poštev za sod[ni] register in zemljiško knjigo.

@mihajesensek: Vrhovno sodišče uspešno uporablja odprtokodne rešitve.  Kaj se iz tega lahko naučita vlada in javna uprava?
@AlesZalar: Pojma nimam, ker nisem strokovnjak za to področje.

@MihaJesensek: Gospod Zalar, hvala za odgovore. Prispevek bo objavljen na www.e-demokracija.si
@AlesZalar: Ni problema, le bolj počasi je šlo. Hvala tudi vam. #tvitervju

Objavljen na portalu e-demokracija.si, 8. 12. 2009.

Lahko pa ste zgolj opazovalec in v debati ne sodelujete. Medij komunikacije je zanimiv, ker odgovore omejuje z največjim številom znakov, kar pomeni, da se balast pogovora zmanjša na minimum. V najboljšem primeru tako ostane zgolj čisti argument/sporočilo. Mnogi svojo komunikacijo v družbeno-spletni sferi iz blogov in neskončnih komentarjev zato selijo na Twitter.

Z univerzitetnim profesorjem in bivšim ministrom, dr. Žigo Turkom (@ZZturk), sva se v kratkem tvitervjuju pogovarjala o njegovih izkušnjah z družbenimi mediji in političnim komuniciranjem v družbenih omrežjih. Pogovor je bil mediju primerno omejen z naslednjim ključem: vprašanje – 1 tvit (140 znakov), odgovor – 2 tvita (280 znakov).

Dogovorila sva se za sedem vprašanj.

@ZZturk Kaj šteje na Twitterju – vsebina (kakovost) ali frekvenca objave?
@mihajesensek Vsekakor je najbolj moteče, če je veliko objav, ki niso zanimive.

@ZZturk Tvitate v dveh jezikih na ločenih računih. Slovenska publika ni dovolj?
@mihajesensek Skromno: Svetovna publika mi ni bila dovolj, zato sem odprl še račun v slovenščini.

@ZZturk Zakaj in kdaj ste prvič šli na Twitter? Koliko ur na dan mu posvetite?
@mihajesensek http://digs.by/vXg Posvetim mu minute med enim in drugim opravkom, delom. Je kot požirek pijače med jedjo.
@mihajesensek Zakaj? Ker je bilo nekaj novega in se je zdelo zanimivo. Zanimivi tudi drugi tviterati.

@ZZturk Nedavno je @AlesZalar nov. konf. speljal preko Twitterja; sredi noči javnost obveščal tudi o bombnem napadu. Primer dobre prakse?
@mihajesensek Neposredno, iskreno in pogosto tvitanje politika lahko poveča zaupanje med njim in javnostjo. Dobra ampak redka praksa.

@ZZturk Zakaj (ne)bodo družbeni mediji v prihodnosti igrali pomembno vlogo v politični komunikaciji?
@mihajesensek Hitro bi se našel kak moder citat, da je xx% politike komuniciranje. Torej sploh ni dvoma, da bodo družabni mediji igrali vlogo …
@mihajesensek Pomembno vlogo bodo igrala orodja, ki bodo omogočala odprtost. Škoda je (politično) pamet ljudi izkorisititi samo vsaka 4 leta.

@ZZturk Ali odgovarjate na vsako “tvit-provokacijo” oz. ali ste pripravljeni začeti debato z vsakim sogovornikom?
@mihajesensek Nihče ne tvita namesto mene. Ni važno s kom je debata, ampak o čem. Včasih res zamudim priložnost, da bi ostal tiho.

@ZZturk Koga iz sfere političnega je na Twitterju vredno spremljati in zakaj? Izpostavite eno ali dve osebi.
@mihajesensek Še nikoli nisem napisal #followfriday tvita …
@ZZturk Zdaj imate priložnost
@mihajesensek Malo naših politikov tvita. Ministre mediji spremljajo in iz tvitov obeh zvemo malo novega. Ostane Lojze Peterle. Zofija nehala.

@ZZturk Kaj pa tuja tvit-politična imena, po vašem vredna omembe?
@mihajesensek Gledam, koga imam na top listi. Samo Anders Fogh Rasmussen, David Milliband in OECD. Aja, pa Franziska Brantner. Predsednica odbora za zunanjo politiko EP.

@ZZturk Bom za konec dodal še dodatno, osmo vprasanje: Kako ocenjujete dejavnost vladnega PR-ja (@vladaRS) na Twitterju?
@mihajesensek Za silo. Brez presežkov in domišljije. OECD je zgled, kako naj tvita (politična) organizacija.

Objavljeno na portalu e-demokracija.si, 30. 10. 2009.

S podobnimi težavami se soočamo na spletu. Kako izmeriti spletne strani, storitve, omrežja? Da ni vse v številkah, je jasno po pregledu najbolj obiskanih slovenskih portalov. 24ur.com kraljuje na lestvicah obiskanosti, novinarska stroka pa mu ne podeljuje nagrad za najboljše novinarstvo v državi. Razgledi.net ponujajo bistveno kvalitetnejše vsebine, pa dosežejo le slab odstotek bralcev. Je morda trik v dizajnu? NUK-ova digitalna knjižnica je celo po besedah nekaterih Netkarjev “podn”, pa se je kljub temu uvrstila v finale tega tekmovanja za najboljšo spletno stran.

Kdo je zmagal? Med medijskimi in informativnimi stranmi kar dobri stari RTV sporedi v novomedijski podobi. V ostalih kategorijah so prva mesta pobrali večinoma izvajalci, ki so, prosto po žiriji, kompleksnost spremenili v preprostost. Kako so merili Netkarji? Ne vemo. Je bila pomembna vsebina? Če ja, kako so merili njeno kakovost? So bile pomembne uporabe novih tehnologij? Če ja, katerih in kako so določili uspešnost njihove implementacije? Koda strani? Kdaj so rekli, da je le-ta dobra? Struktura strani? SEO? Uporabniška izkušnja? Iskalni mehanizmi? Preglednost? Všečnost? Družbeni potencial strani?

Ne zanimajo me nagrajenci in ne bom komentiral izbora. Zmagovalci so tu, čestitam. Resnično me zanima le, na podlagi česa se je odločala žirija. Ne, da bi kritiziral njeno delo, temveč zato, da bi z njeno pomočjo tudi ostali dobili referenčno metodološko točko za merjenje in analizo spletnih strani. Bojim pa se, da tak aparat ne obstaja. To ni zgolj problem Netka, temveč celotnega (slovenskega?) spletnega prostora.

Nujno potrebujemo orodje, ki bo upoštevalo kvalitativne in kvantitativne vidike in podalo smernice za raziskave in merjenja spletnih okolij. Naj bo orodje jasno, pregledno in vsem dostopno. Naj bo strokovno podkovano, ne oglaševalsko ali politično motivirano. Potrebujemo orodje, katerega strokovna uporaba bo podala celostno sliko o kakovosti spletnega mesta z vidika računalniško-informacijske, medijsko-komunikacijske, sociološke in še kakšne stroke. Ne potrebujemo orodja, ki se bo v ihti po znanstveni strokovnosti postavilo izven konteksta dogajanja. Novomedijska sfera se razvija zaradi zanimivega in uporabnega prepleta tehnologije in ljudi. Splet so ljudje in ljudje so splet. Proučevanje tega sociotehnološkega fenomena iz zunanje pozicije Resnice ni možno.

Poleg poslovne in tehnične sekcije so organizatorji letos pripravili tudi sklop predavanj na temo Javna uprava, kjer so sodelovali predstavniki ministrstev in javne uprave ter nekateri zunanji kritični ocenjevalci državnih IT projektov. Izpostaviti velja predstavitev Pavla Reberca iz Vrhovnega sodišča, ki je nazorno opisal konkretne primere uporabe odprte kode v ustroju sodišča. Pod vodstvom njegovega sodelavca, Bojana Muršca, je sodišče pred tremi leti uspešno prešlo na uporabo OpenOffice.org pisarniškega paketa, ki so ga prilagodili svojim potrebam in danes predstavlja osrednjo delavno platformo za vse zaposlene.

Pri prehodu iz Microsoftovih rešitev ni bilo večjih težav, saj so sredstva, ki bi jih sicer porabili za licence namenili za izobraževanje zaposlenih. “Sedaj se dogaja, da prihajajo ljudje k nam po nasvete, kako zadevo namestiti in uporabiti tudi na domačem računalniku,” razlaga Reberc. Večji del strežniškega sistema in aplikacij na sodišču prav tako teče na odprti kodi, med tem ko je pri javnih naročilih novih IT rešitev odprta koda postala obvezni sestavni del vsakega projekta. Še več, zunanji izvajalci morajo že v času razvoja aplikacije tedensko nalagati izvorno kodo na strežnike sodišča, uporaba oz. klicanje lastniških knjižic pa je prepovedana.

Na tak način so, tako Reberc, postali neodvisni od razvijalcev in lastnikov sicer zaprtokodnih rešitev, koda je bolj čista in transparentna, občutno pa so znižali tudi stroške. Ključ do uspeha pa je seveda v naročniku, ki ve, kaj potrebuje; ve, kako mora biti rešitev implementirana; določi, katerim strokovnim standardom mora biti koda podrejena; in ki svoje zahteve jasno komunicira izvajalcu. Organizacija in delovanje IT podpore sodišču je zagotovo eden večjih in boljših primerov dobre prakse v Sloveniji, upamo le, da nas bo sodišče kmalu razveselilo tudi z uporabnikom bolj prijaznim in modernim spletnim mestom.

Zanimiv je tudi projekt, ki so se ga lotili na Uradu vlade za komuniciranje. Gre za nadgradnjo estonskega projekta TID+, spletnega orodja, ki bo po besedah Blaža Palirja prebivalcem Slovenije dalo možnost posredovanja mnenj, pobud in predlogov za ureditev družbenih vprašanj. Spletni servis bo deloval po sistemu Predlagaj uradniku/ministru/državi – državljani bodo pisali predloge za izboljšanje situacije, ki jih pesti. O predlogih se bo razpravljalo in glasovalo, najbolj aktualne pa bo Urad posredoval pristojnemu državnemu organu, ki bo moral nanj odgovoriti v mesecu dni.

Komunikacija bo javna in vsem dostopna na spletu, tako da bo zares zanimivo spremljati, kakšen bo odziv med uporabniki na eni, in uradniki na drugi strani. Spletno orodje bo online naslednji mesec, na Uradu vlade za komuniciranje pa želijo z njim doseči večjo participacijo posameznikov in civilne družbe pri oblikovanju vladnih politik ter okrepiti dialog med civilno družbo in državo.

Med tujimi predavatelji je obilo zanimanja poleg Maddoga požel tudi CEO špansko-francoske podjetne naveze BonitaSoft Miguel Valdes Faura, ki je predstavil odprtokodno rešitev za razvoj in podporo spletnim aplikacijam. Mlado startup podjetje je pred dvema tednoma pridobilo kapitalsko injekcijo težko kar tri milijone evrov, kar pomeni, da so tudi investitorji mnenja, da se vložek v odprtokodne projekte splača. Ali, kot je dejal Maddog, “It is not the cost, but the value.”

Objavljeno na portalu e-demokracija.si, 30. 9. 2009.

Pripravili so dokument Ameriški manifest za e-volitve (celotna različica v angleščini). Verjamem, da bi kaj takega veljalo pripraviti tudi v Sloveniji, kjer se je dosedaj še vsaka vlada z e-volitvami spogledovala, konkretnega rezultata pa (žal) ni bilo nikoli. Morda tudi zato, ker nam manjkajo jasno napisane strokovne podlage.

Američani menijo, da obstaja sedem principov, ki so predpogoj za izvedbo verodostojnih in zaupanja vrednih volitev.

1. Razumljivost: Mehanizmi volitev morajo biti takšni, da jih bodo volivci brez težav razumeli.
2. Namen: Tehnologija za izvedbo e-volitev se mora uporabiti zgolj za poenostavitev (avtomatiziranje) dela volilnega procesa, ki se že izvaja in ki ga ljudje poznajo.
3. Specifičnost: Vsak sestavni del sistema za e-volitve mora biti del specifične naprave za izvajanje e-volitev, ki je razvita za specifičen namen v okviru obstoječega volilnega sistema.
4. Združljivost: Naprave morajo biti združljive z obstoječimi postopki in ne smejo vključevati tehnoloških sprememb, ki bi oslabile razumljivost sistema in zaupanja vanj.
5. Jamstvo: Naprave morajo izvajati vsa (in samo ta) zahtevana opravila. To morajo početi z visoko stopnjo neoporečnosti in odpornosti do namernih sprememb, ponaredb in prevar.
6. Overitev: Naprave morajo biti podvržene neodvisnemu procesu overitve. Nanj ne smejo vplivati razvijalci, prodajalci in upravljalci.
7. Transparentnost: Vsaka naprava se mora uporabljati na transparenten način. Potek in rezultati volitev morajo biti transparentni, revidirani, ponovljivi in javno dosegljivi.

Avtorji manifesta menijo, da je glavni vzrok šibkosti obstoječega sistema za e-volitve v tem, da so rešitve osnovane na popularnih in razširjenih računalniških sistemih in programski opremi, na podlagi katerih so zgrajeni zaprtokodni volilni sistemi. Taki e-volilni sistemi so so težko dostopni, a so hkrati odprti za kritike “čez palec”.

Več o problemih in rešitvah na področju e-volitev pa v manifestu v originalu.

Objavljeno na portalu e-demokracija.si, 18. 9. 2009.

Še živo se spomnim konca poletja 2004, ko je bil Kažin še kažin, torej en kup težav brez imena. Ko smo se prerekali o primernem formatu (ali naj bo za v žep ali za pod pazduho – kot vidite, je zmagala vmesna mera), o vsebinah, organizaciji … Sestankovali smo podnevi in ponoči. Bilo je mnogo idej, še več pa navdušenja in trdne volje, da nam uspe. In nam je. Tretjega oktobra – ravno na dan državnozborskih volitev – smo pozno v noč pakirali tri tisoč svežih izvodov prvega Kažina, ki so ga naslednji dan dobili v roke študenti.

Kažin še danes, pa čeprav ga že nekaj časa aktivno ne soustvarjam (če odmislim teh nekaj vrstic, ki jih prispevam vsak mesec), z veseljem vzamem v roke. Ko sem v tujini, me spomni na Slovenijo; ko sem doma, pa na Primorsko in študentska leta, ki sem jih užival na Obali. Navdušen sem, ko vidim, da je Kažin zrasel v dober študentski medij, da je kot projekt obstal tudi v razburkanih medijskih časih, da se je okoli njega zbrala četica mladih in ustvarjalnih ljudi, ki se ob ustvarjanju časopisa učijo novinarskega, fotoreporterskega, oblikovalskega in organizacijskega posla, in se imajo pri tem fino. To je več, kot smo si ob njegovi ustanovitvi upali in želeli. Kažin je danes pravi medijski študentski inkubator.

Mitja je na tej poti odigral pomembno vlogo. Urednikovanje je prevzel v času, ko časopis še ni bil tako trdno zasidran v svojem okolju. Danes je. Ni študenta na Obali, ki še ne bi slišal za Kažin. Poznajo ga tudi po drugih slovenskih univerzah, prav Mitja pa je poskrbel, da ga berejo tudi v tujini. Mnogi so se muzali, češ, kaj pa nam je treba zamejca, da nam bo urejal Kažin, ki nastaja v univerzitetnem prostoru Univerze na Primorskem. Vidite, da so se ušteli! Pogled od zunaj in neobremenjenost z lokalnim okoljem sta Kažinu dobro dela. Mitjo sem takrat ujel tik pred odhodom na potovanje po Skandinaviji. Nisva se uspela srečati v živo, zato sva o urednikovanju tipkala elektronsko. Tudi sam je bil sprva skeptičen in je želel še nekaj časa za razmislek. Sam pa sem že vedel, da je naš. Ustvarjati časopis in pisati za ljudi je odgovorno delo. Je pa tudi zanimivo in marsikoga zasvoji. Postane, kot je rekel moj prvi novinarski mentor, način življenja.

Naj se zato naslednji urednik Kažina pazi, če primorski študentski univerzitetni časopis ne bo zasedel velik del njegovega vsakdana! Naj se zaveda, da je njegova odgovornost dvojna. Prvič, odgovoren je svojim bralcem, ki bodo vsak mesec upravičeno zahtevali kakovostne novinarske vsebine. Drugič, odgovornost nosi tudi do vseh svojih predhodnikov, ki so časopis postavili na noge in ga ustvarjali vse do danes. Ti ne pričakujejo, da jih bo posnemal, temveč, da bo boljši od njih. Predvsem pa si naj upa biti to, kar je: urednik Kažina.

Objavljeno v Kažinu, junija 2009

V zadnje dvomim. Že pri študijah in konkretni izvedbi e-volitev se je recimo pokazalo, da nov kanal občutno ne vpliva na višanje volilne udeležbe. Predstavlja le novo možnost, ki pa je med volivci razumljena zgolj kot ena izmed možnosti oddaje glasu (volišče-papir, volišče-elektronsko, pošta, splet …). Zgolj tehnologija ljudi ne prepriča, da bi sodelovali na volitvah. Prav tako tehnične rešitve same po sebi ne zagotavljajo bolj pravičnih volitev, širše in bolj kvalitetne predvolilne debate, bolj poglobljene in vsebinsko orientirane komunikacije, večje participacije … Tehnologija sama po sebi je zgolj ena stran medalje. Potrebno ji je dati vsebino, jo nadgraditi z idejami in predvsem, potrebno jo je povezati z ljudmi in njihovim vsakdanjikom.

Šolski primer: volilna kampanja Baracka Obame. Aktualni ameriški predsednik je povezal in sebi v prid uporabil vse večje spletne servise druge generacije (YouTube, Facebook, Twitter, Flickr, MySpace). Na spletu je mobiliziral kar miljon in pol prostovoljcev, ki so nato postali del njegove zgodbe. Trije milijoni ljudi so mu zaupali številke svojih mobilcev, v zameno pa prvi dobivali press release. Številke tistih, ki spremljali njegovo spletno prisotnost pa so šle v nebo. To je social media v pravem pomenu besede. Tehnologija, vsebina, povezovanje, participacija, akcija. In vendarle, kot je zapisala Rahaf Harfoush, ena izmed mnogih, ki so sodelovali v zmagovalni ekipi, ki je skrbela za novomedijsko volilno kampanjo: “Bistvo je bilo v tem, da so novi mediji dobili priložnost, da postanejo pomemben del komunikacijskega procesa volilne kampanje”. Po domače, Barack je imel jajca. Pa idejo. Vanjo je investiral in jo je razvil v zgodbo o uspehu.

“Seveda v Evropi ne bo tako kot pri Obami,” meni evroposlanec Dan Jørgensen. Vseeno pa nadaljuje: “Vendar si bomo s spletno kampanjo na nov način pridobili nove volivce, kar bo opaziti že na junijskih evropskih volitvah.” Evropa ni ZDA, tega se zavedajo tudi tisti politiki, ki so na spletu prisotni; se pa “strinjajo, da se bo v prihodnosti volilna tekma pomembno odvijala tudi na internetu.”

Žalostno je, da velike ideje postajajo realnost v ZDA, v EU pa za njimi capljamo, jih posnemamo. Kako je v Sloveniji? Politiki se spravljajo na splet, njihovi PR-ovci poskušajo novo komunikacijsko realnost razumeti in jo implementirati v svoje projekte. Nekaj smo videli že lani jeseni. Svoje kliente so sforsirali na Facebooke (ker se spodobi), jim odprli bloge (ker je moderno), nekateri so gradili celo lastne spletne skupnosti (ker se tako dela v tujini). Ne bom navajal imen, a vsaj za eno ali dve stranki bi lahko rekel, da jim je za slovenske razmere uspelo. V posnemanju seveda, saj kakšne pretirane originalnosti ni bilo zaslediti. Vsi so se soočali s podobnimi težavami: Slovencev je (absolutno gledano) malo, na internetu še manj, spletne skupnosti pa ljubijo milijonske številke. Malo je tudi naših strokovnjakov, ki bi znali nove medije uspešno povezati v politično komunikacijo. Še manj pa je političnih liderjev, ki bi tako volilno kampanjo naročili in finančno podprli.

Objavljeno na E-demokraciji, maja 2009

Nismo brez načrta!
Slavko Vizovišek, pomočnik namestnika direktorja in odgovornega urednika medijev na Večeru ter urednik notranjepolitične redakcije je ta čas razlaga: “Vsako jutro, ko pridemo uredniki in novinarji v službo, nas čaka 48 praznih strani časopisa za naslednji dan. Približno pet ali šest jih napolnijo oglaševalci, vsebino za ostale strani pa je do poznega večera treba pripraviti. Čisto brez načrta nismo, časopis je razdeljen na posamezne rubrike, vsi uredniki vedo, koliko strani jih čaka. Imajo na voljo novinarje, zunanje sodelavce, uporabijo pa tudi vsebine časopisnih agencij, na katere je Večer naročen.” Nina je med tem že dobila svojo današnjo zadolžitev, pripraviti mora prispevek o Mariboru kot evropski kulturni prestolnici. Z Aljošo se dogovarjata o podrobnostih. “Fino bi bilo, če dobiš Gogota v Narodnem domu, pa koga iz občine,” ji razlaga. “Ne vem, če bom dobila župana, danes je v Ljubljani,” skrbi Nino. “Pokliči ga vsaj po telefonu. Rabimo pa še kakšne sogovornike iz kulture pa univerze.” Ambroževa se brž spomni na Partljiča, ki je bil skeptičen do kandidature, zagotovo bo znal zgodbo osvetliti z druge strani. Urednik se strinja, naloži ji še dolžino teksta, največ pet tisoč znakov, ter pokliče fotoslužbo ter najavi fotografiranje na terenu. Nina nekaj minut kasneje v pisarni že vrti telefon. Z Vladimirjem Rukavino Gogom, direktorjem Narodnega doma, je dogovorjena že čez pol ure; kliče župana, a ga ne dobi; Tone Partljič pa se v Maribor vrača šele popoldan. Vseeno se dogovori za pogovor v Gledališki kavarni. Ninino novinarsko delo smo spremljali s kamero, utrinke si oglejte na www.vecer.com/posebnoporocilo.

Slavko Vizovišek je med tem že sredi uredniške seje, kjer se vsako jutro zberejo uredniki vseh uredništev, da predebatirajo današnjo izdajo Večera in določijo glavne teme nastajajoče izdaje (glede na predvideni potek dogodkov ta dan). Sejo vodi namestnik odgovornega urednika in direktorja, Tomaž Ranc. Po seji pove: “Večer je odprt, pluralen in časnik z največ lokalnimi informacijami v državi. To je tisto, po čemer smo najbolj drugačni od drugih. Tisti, ki bo obvladal mikro prostor, bo sprejet pri bralcih in bo lahko rasel in širil svoje območje vpliva. Seveda poudarjeno vztrajamo tudi pri železnem repertoarju - novicah in komentarjih iz sveta politike, gospodarstva, športa, kulture, črne kronike.” Direktor ter glavni in odgovorni urednik medijev na Večeru, Uroš Skuhala se zaveda. da lahko Večer bralca prepriča zgolj s kvalitetnimi, nevtralnimi in tudi kritičnimi zgodbami in informacijami. “Hvalimo dobro in grajamo slabo in tako na Večeru delamo več kot tristo dni v letu. Ponosni smo, da kot resen časnik po nacionalni raziskavi branosti zasedamo visoko drugo mesto, to pomeni, da vsak dan Večer prebira 153 tisoč bralcev in na to smo še posebej ponosni. Visoko mesto želimo ohraniti, z dodatno ponudbo novih, predvsem elektronskih kanalov, pa želimo kvalitetne informacije bralcem ponujati tudi v prihodnje.”

Pripravljamo verodostojne vsebine
Večina Večerovih novinarjev je v Mariboru, kjer je tudi sedež podjeta, a to ne pomeni, da bralci ne dobijo informacij iz prve roke tudi iz drugih delov Slovenije in iz sveta. Novice iz sveta prispevajo sodelavci po svetu in agenciji Reuters in DPA, po Sloveniji pa je prav tako razpredeno veliko novinarjev ter dopisništev. Na dopisništvu v Ljubjani je ob pol desetih že delovno. Matija Stepišnik, novinar in komentator razlaga: “Tukaj je srce notranjepolitične redakcije Večera. Ob pomoči kolegov, ki delajo v redakciji v Mariboru, pripravimo glavnina poročil, interpretacij, komentarjev, ozadij, intervjujev, ki jih objavljamo na prvih straneh časopisa. V Ljubljani imamo svoje strokovnjake za zunanjo politiko, gospodarstvo pa za črno kroniko in šport. V redakcijo hodijo tudi naši mladi kolegi, bodoči novinarji, ki se kalijo za novinarsko delo na različnih področjih”. Matija je ponosen, da dela z mlado, prodorno in perspektivno ekipo v Ljubljani. “Vsak dan se trudimo, da pripravimo najbolj objektivne, poštene, in novinarsko verodostojne vsebine, ter da so naše teme tudi ekskluzivne. Pomembne dogodke v Ljubljani obdelamo iz različnih zornih kotov, vključimo sogovornike, ki predstavijo tudi druge plati zgodb. Tako bralcem Večera ponudimo celostno, objektivno in verodostojno informacijo o dogajanju v Ljubljani.” Videoprispevek iz dopisništva v Ljubljani najdete na www.vecer.com/posebnoporocilo.

V Mariboru je novinarka Nina opravila delo na terenu, kjer jo je spremljal tudi fotograf, in se v hišo vrnila z zbranimi informacijami. Sede za računalnik in začne na videz zmedene zabeležke in izjave urejati v zaključen članek. Vizovišek komentira: “Ko novinarji napišejo in oddajo tekst, ga pregledata urednik in lektor. Uredniki preverijo in dopolnijo morebitne nedoslednosti ter naredijo okviren načrt posamične strani, izberejo ustrezne fotografije, ki so jih v fotoslužbi ustrezno obdelali, izberejo in postavijo naslove in podnaslove. Tehnični uredniki pa z računalniškimi programi postavijo grafično obliko Večerove strani”. Sledi zadnja korektura in strani se nato v obliki PDF-datoteke preko interneta pošljejo v tiskarno Leykam v Hoče. V tiskarni opravijo elektronsko montažo in rasteriziranje: posamezno stran Večera razdelijo po štiribarvnem (CMYK) barvnem modelu. Stran osvetlijo in za vsako barvo izdelajo tiskarsko ploščo, ki je osnova za tisk. Tiskarji v tiskarski stroj napeljejo role papirja, vstavijo tiskarske plošče, nastavijo barve in začnejo tiskanje. Sveže natisnjene izvode časnika prevzamejo delavci v ekspeditu, kjer poskrbijo za za zlaganje, vlaganje, pakiranje in naslavljanje Večera. Končajo okoli polnoči in šoferji s kombiji nato razvozijo pakete sveže natisnjenih Večerov na pošte in ostala dostavna mesta. Raznašalci v zgodnjih jutranjih urah na dogovorjenih mestih dvignejo pakete Večera, posamezne izvode pa razdelijo po nabiralnikih naročnikov. Videozapis tiska, zlaganja in raznosa Večera si oglejte na www.vecer.com/posebnoporocilo.

Izbor prave informacije
Kljub temu, da so nekatere strani že v tiskarni, to še ne pomeni, da je ob petih ali šestih popoldan delo na Večeru zaključeno. V tiskarno se pošiljajo zgolj posamezne strani, čaka pa se z pomembnimi in aktualnimi novicami iz popoldanskih in večernih dogodkov. Večer tudi izhaja v več izdajah. Vizovišek pojasni: “Kdor ga bere v Mariboru in okolici, ve, da zjutraj v Večeru najde tudi novice, ki so se zgodile pozno zvečer. Izvode časnika, ki gredo k bralcem, ki niso iz Štajerske, moramo začeti tiskati prej, saj je pot do prodajnih mest dolga. Ker tiskamo večer v Mariboru in ker je tukaj čas dostave krajši, pa lahko nato lahko tisk prekinemo in izdajo dopolnimo še s svežimi večernimi novicami”.

Zato je pozno popoldan in zvečer najbolj živahno v desku Večera, kjer so v eni veliki pisarni zbrani uredniki ključnih področij. “Tako lahko sproti izmenjujemo informacije in usklajujemo dogodke in angažiranje novinarjev,” pove Vizovišek. V desku so zadolženi tudi za tekoče spremljanje dogodkov tiskovnih agencij, po internetu, elektronski pošti in telefonu. “Bralci mnogokrat kličejo in nas opozorijo na probleme oziroma nas obvestijo o dogodkih v njihovem okolju,” pove Vizovišek in zaključi: “Vsebino časnika oblikujemo tako, da upoštevamo informativne potrebe in želje bralcev na matičnem področju, kjer prodamo največ časopisa - v severovzhodni Sloveniji. Gradiva, ki ga imamo uredniki Večera vsak dan na voljo za objavo je bistevno več, kot je prostora v časopisu. Zato poskušamo vse informacije selekcionirati tako, da bodo prilagojene potrebam ljudi, ki Večer berejo vsak dan.” Vizovišek upa, da ustvarjalcem Večera s svojim pisanjem uspe razjasniti dileme navadnih državljanov, ki se pojavljajo, ko le-ti spremljajo medije, gospodarsko, politično, športno, kulturno in ostalo dogajanje. Večer informacije podaja in interpretira.

Objavljeno kot del Posebnega poročila (Večer od a do ž) na vecer.com, aprila 2009.

Zadnjih deset let ste skrbeli za Večerov naraščaj mladih novinarjev. Ste, tako kot v novinarskem delu, uživali tudi v prenašanju znanja na mlade?
Z vsemi generacijami, ki so prišle na Večer, sem se prijetno ujel. Vesel sem, da danes v hišo prihajajo študenti, ki novinarstvo študirajo, pa jim je kljub temu dragoceno, da posel spoznajo iz prve roke, v praksi. Tega ni nikoli dovolj. Praktikantom sem rad govoril, da je pomembno, da si bralcu kredibilen, da ga s svojim ravnanjem in sporočanjem prepričaš, da ti lahko verjame. Mislim, da je v poplavi raznih medijev pomembno, da ti bralec zaupa in da ti verjame. Da to dosežeš, se moraš usposobiti v teoriji in praksi; le tako se približaš resnici, ki je vedno zavita v različno embalažo.

Ko ste začeli vi, fakultete za novinarstvo ni bilo.
Moj prvi učitelj dobre novinarske prakse je bil Mirko Čepič. Tedaj ko sem kot gimnazijec med počitnicami prihajal na Večer, je bil urednik mariborske kronike. Njegova prva zapoved je bila: ne sedi v pisarni, pojdi med ljudi in poglej, kaj je v mestu novega. Uredniki nas novinarskih zelencev niso smeli videti v pisarni. Šli smo po Mariboru in zbirali novice. Kolega Čepič je nam mladcem v mariborski redakciji, tedaj sta bila tam tudi Darko Marin in Stane Pučko, oba pozneje znani televizijski imeni, za vedno vcepil v glavo kar nekaj zapovedi in odlik, ki jih mora spoštovati novinar kronike: ne pozabi, da so tvoji najpogostejši in najboljši viri informacij policisti, gasilci, zdravniki, sorodniki in prijatelji. In: vsak dan spoznaj vsaj tri nove ljudi. Pa še: ne pozabi, da mora imeti novinar, ki piše kroniko, srce in glavo!

Ste tudi eden od redkih, ki so celotno poklicno kariero delali pri Večeru. Zakaj ste 40 let ostali zvesti enemu časopisu?
Večerova ekipa je bila - in vem, da je tako še danes - imenitna. Bili smo večerovci v pravem pomenu besede in odhodi drugam so bili izjema. Pomembno se mi tudi zdi, da so Večerovi šefi zelo zgodaj ugotovili, da je nujno vzgajati naraščaj in odpirati možnosti mladim. Nekega dne so mi zaupali delo v jutranji redakciji. Bil sem menda najmlajši redaktor tega uredništva. Delo se je pričelo ob petih zjutraj. Tanjugove vesti od doma in iz tujine pa je bruhal teleprinter na dolgi papirnati plahti. Novice so prilete kot po tekočem traku in samo dve uri časa si imel, da si naredil izbor pomembnih za objavo. Po izboru pa jih je bilo treba še prevesti iz srbohrvaščine. Ko smo v roku končali jutranjo redakcijo, sem nato o bistvenih jutranjih redaktorskih odločitvah poročal na jutranjem sestanku uredniškega odbora pri tedanjem glavnem uredniku Večera, spoštovanem Milanu Filipčiču. Ob obujanju spomina na tisti čas se vedno spomnim človeške in poklicne vznemirjenosti, ko sem imel v rokah Tanjugovo vest o atentatu na ameriškega predsednika Kennedyja. S kolegom Otmarjem Klipšteterjem sva se najprej počutila presneto osamljena s tistim kosom Tanjugovega lista, saj zunanjepolitičnega urednika še ni bilo v službi.

Se spomnite še kakšne zanimive zgodbe iz vaših dni na Večeru?
Ko se je pri nas pričela širiti epidemija finančnih piramid, je okužila prodajalce, arhitekte, mehanike, doktorje, delavce, vse. Tudi v naši hiši so se takšni denarni piramidi nekateri pridružili. V sistem so vložili devizni prihranek, pridobivali nove igralce in čakali na veliki izplen. Sedež piramidnega sistema je bil v Münchnu, predstavnik za naše kraje pa je bil neki koroški Slovenec Haderlap, ki je v Lipnici izplačeval premije in delal reklamo za to veliko priložnost, kako z malo truda priti do velike vsote denarja. Skupina znancev me je tako nekega dne povabila na srečanje s piramidnim čudodelnikom in njegovo čedno asistentko, ki je pomagala šefu zapeljevati nove igralce tudi s svojim nastopom. Mene nista prepričala in znanci so bili razočarani, ker nisem postal njihov soigralec. A s prijateljem Srečkom Niedorferjem sva se dogovorila, da igro raziščeva. Na sedežu sistema v Münchnu sva našla poštni nabiralnik z napisom firme piramidne igre, poslovni prostor pa je bil kar najeto stanovanje. Piramidna grofa sta naju prijazno sprejela, pili smo šampanjec in brez vstopne premije sta nama ponudila, naj se preiskusiva še midva, kako finančna piramida dobro deluje. Ko pa sva vztrajala in pritiskala, naj vendar razložijo, kako je mogoče, da v njihovi piramidi vsi obogatijo, tudi tisti, ki bodo vstopili v sistem kot zadnji, je eden od direktorjev dejal: “Ste že videli osla, ki mu ne bi dajali krme, izpod repa pa bi mu kar naprej leteli zlatniki?” O najinem raziskovalnem obisku v Münchnu sva v Večeru objavila celostransko reportažo s končnim sporočilom: Ne nasedajte! Marsikaterega bralca sva želela obvarovati pred neizogibnim razočaranjem, pa ni kaj prida pomagalo. Ko je zadeva ‘mrknila’, je jokal tudi tisti večerovec, ki si je sposodil tri tisoč mark in jih vložil v piramidni sistem, prepričan, da bo obogatel.

Je danes premalo direktnega stika med novinarjem in virom informacije, je preveč posrednikov, ki informacije lepšajo, obračajo?
… in tudi deformirajo. Najslabše pa je, če novinar ni temeljit. V svoji radovednosti, znanju, izkušnjah in poznavanju teme. Takšen novinar je zgolj posrednik nepopolne in zavajajoče vsebine. Mladim novinarjem vedno rečem, naj stopijo do vira informacij, naj se izognejo posrednikom. Naj bodo na licu mesta, naj poslušajo, gledajo, opazujejo in sprašujejo. Šele ko stik z virom ustvariš, je bližnjica do informacije telefon, elektronska pošta. Seveda tak odnos ne sme temeljiti na brezpogojnem zaupanju viru, saj je danes mnogo priložnosti, da zaradi kapitalskih, osebnih in drugih interesov kaj lahko postaneš žrtev manipulacij.

Kako razumete t. i. instant novinarstvo, masovno produkcijo šibkih novinarskih vsebin, ki je vse pogostejša?
Redno gledam tudi poročila na nemškem ZDF, kjer z izbiro in vsebino informacij prepričajo, da jim gre verjeti. To je primer antipoda tistim medijem, ki so neodgovorni, če so samo nosilec tendenciozne funkcije. Vidim pa tudi precep, v katerem so se znašli resni mediji, ki se soočajo s konkurenco tistih medijev, pri katerih se bralci in poslušalci zadovoljijo že s površno informacijo, ki skuša s provokativnimi naslovi in poudarki samo priklicati bralca. Dnevno časopisje je ob vsem svojem resnem namenu žal postalo že tudi nekoliko rumenkasto.

Kljub temu pa jim naklade ne naraščajo?
Pri Večeru sem začel, ko je izhajal v nakladi 30 tisoč izvodov. Uprava je izračunala, da je prag rentabilnosti dosežen po vsakih pet tisoč novih izvodih. V najboljših časih smo prišli pri Večeru z naklado čez 60 tisoč izvodov. Zanimivo je, da je imel Večer vseskozi redne naročnike in se je dostavljal na dom tako kot svoj čas mleko. Bojim se, da bo začel izgubljati tudi te.

Šestdeseta so bila najlepša leta Večera, pravijo mnogi starejši večerovci. Se strinjate s tem?
Se. Pa tudi leta po osamosvojitvi. Naklade časopisov so rasle. Ljudje so imeli dovolj denarja, niso odpovedovali naročnine. Spomnim se tudi, ko sva z urednikom Milanom Predanom po osamosvojitvi odšla v Nemčijo gledat novo računalniško tehnologijo. V uredništvu ulmskega dnevnika sva srečala urednike, ki so sami, brez tehničnega urednika, uvrščali prispevke na strani nove izdaje časopisa. Spoznala sva nemške kolege, dvoživke, bili so uredniki in tehnični urednik v enem. Utegnejo priti časi, ko bo novinar moral početi ob povsem novinarskem delu še kaj drugega, ker bo hotel lastnik imeti večji dobiček. Takšna racionalizacija ni pametna, saj bo novinarju zmanjkalo časa in volje za svojo osnovno dejavnost - (i)zbiranje in preverjanje informacij ter kvalitetno pisanje.

Zanimivo je bilo tudi obdobje, ko je Večer začel s prvimi samostojnimi edicijami. Konec šestdesetih je začel izhajati Naš dom, še prej pa 7D, ki ste ga tudi sami urejali.
Za 7D, ki je bil priloga Večera, je vodstvo uredništva ocenilo, da velja poskusiti, ali bi ga tržišče sprejelo tudi kot samostojni tednik. Takrat sva z Otmarjem Klipšteterjem dobila zaupanje in nalogo, da se projekta lotiva. Celotna ekipa se je zelo emocionalnoin zagrizeno vrgla v pripravo revije. Šefi so nam dali priložnost, mi pa smo se hoteli dokazati. In smo se dokazali, saj je imel 7D 44 tisoč izvodov naklade. Prva številka tednika 7D je izšla šestega januarja 1972. Tedanji snovalci najmlajšega slovenskega tednika smo imeli predvsem srečno roko, ko smo se odločili za zelo širok krog sodelavcev. Na 48 straneh tednika je na primer sodelovalo kar 10 do 15 avtorjev. Tudi zelo uglednih slovenskih novinarjev in karikaturistov. Med njimi so bili Bine Roglej, Igor Gruden, Silvo Matelič mlajši, Andrej Nova pa Manca Košir, Albert Papler in drugi. Naš tedniški korak čez Trojane je vzbudil veliko zanimanje. Včasih pa tudi proteste, na primer tiste, ki so se zvrstili zavoljo nagic. V tedniku 7D so bile od prve številke naprej na predzadnji strani objavljene lepe nagice s humornim pripisom. Čez čas smo morali s tem nehati, ker je bilo protestov zaskrbljenih bralk preveč.

Zadnja leta ste na Večeru vodili tudi redakcijo mariborske kronike.
Z veseljem, saj verjamem, da je kronika kraljica dobrega žurnalizma, kot medicinci radi porečejo, da je kraljica medicine interna medicina.”

Zakaj?
Novinar, ki je bil dober kronist, ima dobro popotnico za razvoj novinarske kariere. Kot kronist se je vedno vrtel sredi življenja. Kot so me uredniki pošiljali na tržnico, sem tudi jaz svoje praktikante najprej poslal na tržnico. Tržnica je odsev življenja, dobiš sporočila, kako ljudem gre, zveš marsikatero novico, tudi prenekateri zdrav ljudski notranjepolitični komentar. Spremljanje in poročanje o dogajanju v mestu te izklesa v dobrega novinarja.

Katere so stvari, ki so vas držale pri novinarskem poklicu?
Ko sem v Radvanju, kjer smo imeli kulturno-umetniško društvo, nastopal kot gimnazijec v neki francoski komediji, je režiser rekel, pa ti napiši, kako smo odigrali Dva ducata rdečih vrtnic. Zapis je bil res objavljen v Večeru. Pod vestičko je bila napisana moja kratica, niti ne polno ime, in bil sem prepričan, da ves svet ve, da smo igrali in da sem jaz poročal. Potem sem začel pisati in poročati iz Radvanja in sem bil vedno vesel, če je urednik kaj objavil. Saj vsega ni. Med počitnicami me je večkrat poklical na prakso. Novinarstvo me je pritegnilo in me ni izpustilo do danes. Me je potegnilo vase, bi dejal.

Na nek način gre za fetiš?
Ja, po svoje postaneš Nekdo. A počasi se zavedaš predvsem odgovornosti, ki jo s svojim podpisom pod člankom nosiš. Takrat si seveda že zasvojen. Predvsem pa te mora novinarsko delo veseliti. Mogoče je mene podzavestno veselila medicina, zato sem rade volje poročal o zdravstvu. Menda sem tudi zaradi mojega službenega druženja z medicinci poročen z medicinsko sestro. Brez dvoma pa drži, da je novinarstvo tudi način življenja. Dekleta, ki so prišla k meni na prakso, sem med drugim najprej vprašal, ali imajo resne ‘pubece’. Čudno so me pogledala, pa sem jim hitro razložil, čemu takšno intimno vprašanje in zakaj morajo iz svojih partnerjev narediti tudi gospodinjce. Če je v hiši novinar, lahko na delovnik od osmih do štirih in skupna nedeljska kosila kar pozabijo. Torej si je treba v takšni družini porazdeliti gospodinjske dolžnosti.

Objavljeno kot del Posebnega poročila (Večer od a do ž) na vecer.com, aprila 2009.

Dejstvo je, da naklade časopisom padajo in da se predvsem dnevno spremljanje novic seli na splet. Tam je tudi slika iz TV-ekranov. Sam listam po spletnem Večeru, Delu, Dnevniku, Mladini pa Economistu, Guardianu in New York Timesu. Preprosto je hitreje (ni treba čakati na naslednje jutro ali celo večdnevno dostavo) in ceneje (papirnati izvod stane, pri spletnem pa si v zameno za nično naročnino raje ogledam še kakšno dodatno reklamo, ki mi jo servirajo). Nekateri omenjajo tudi skrb za okolje, češ da prišparamo s papirjem, a ta je bosa – že večkrat je bilo dokazano, da spletni časopis s svojimi strežniškimi kapacitetami naredi prav toliko škode okolju kot papirnata različica. Toda iskanje zelenih virov energije za napajanje strežniških grozdov je eno, kakovostna medijska produkcija pa drugo. Prav tako moramo ločiti sam fizičen medij (papir, splet) od vsebin, ki se prek teh medijev prenašajo. Tukaj je jasno: klasične medijske hiše še vedno producirajo več in predvsem kakovostnejšo vsebino od neorganiziranih posameznikov brez ustreznih novinarskih znanj, veščin in kapitala. Da bi zgodbo kakovostno raziskali in predstavili, potrebujete ogromna sredstva, ki jih povprečen bloger nima. Potrebujete strokovno izobražen kader, čas za zbiranje informacij, za raziskave na terenu … in vse to stane. Dober novinarski prispevek je produkt, v katerega je najprej predvsem treba vlagati.

Blogerji so dobri kronisti, to drži. Mnogokrat neobremenjeno poročajo o dogodkih, ki bi sicer za mainstream medije ostali neopaženi, prikazujejo alternativne zorne kote in so že v smislu zdrave konkurence na trgu novic zaželena alternativa poklicnim novinarjem. Z relativno poceni in uporabniku prijazno tehnologijo (snemalniki, fotoaparati, kamere, programi za obdelavo in objavo na spletu) lahko takšna mnenja danes postanejo dostopna vsakemu, ne da bi zato morala skozi uredniške filtre. Pogosto pa jim zmanjka časa, znanja in denarja za poglobljene analize, raziskave in kakovostne predstavitve.

Mogoče bo papirju nekoč res odklenkalo (in ga bo nadomestil digitalni papir, ki pa bo prej moral postati bolj neodvisen od električnega omrežja, baterij, programske opreme, ki ga poganja …). Načini spremljanja novic se spreminjajo in se bodo zagotovo še v prihodnje. Tudi internetu bo sledilo kaj novega. Vprašanje pa je, ali bo izumrl klasični novinarski koncept, ki producira preverjene in kakovostne zgodbe. Ne verjamem, da ga bodo izpodrinili blogerji in državljanski novinarji.

Objavljeno v Kažinu, aprila 2009

Poslanca Jurija sem prosil za komentar. Pravi, da “odgovor vlade izraža nerazumevanje tega vprašanja, najbolj pa preseneča dejstvo, da je protisloven. Kako bi namreč razumeli trditev, da že sedaj država svoje strežnike, ki so najbolj pomemben del informacijskega omrežja, upravlja v OS Linux, hkrati pa v nadaljevanju odgovora ugotavlja, da je OS Linux potencialno manj varen od OS Windows?”

Za razliko od vlade oz. ministrstva za javno upravo, ki je odgovor pripravilo, pa imajo Socialni demokrati “izrazito pozitiven odnos do samega pojma odprte kode, saj izraža predvsem delo skupnosti, izraža javno (splošno) intelektualno lastnino kot perspektivnejšo od zasebne, (zaprte) javne lastnine.”

Poslanec meni, da je bolje, da javna finančna sredstva usmerimo v domače znanje, kot pa da podpiramo ameriške lastnike licenc. Juri je predvčerajšnjim ministrico Pavlinič-Krebsovo spraševal tudi po stroških, ki jih država plačuje za licence in stroške lastnine. Odgovor je dejansko skrb vzbujajoč.

Ministrico citiram po poslančevem zapisu. “Vsaka resna država ima strategijo razvoja na področju elektronskega poslovanja. Ta trenutek je v Republiki Sloveniji v smeri, o kateri ste nas pisno povpraševali, nimamo. In žal vam moram sporočiti, da vam tudi ne znam odgovoriti na vaše vprašanje. Torej, na vprašanje koliko je Republika Slovenija v preteklih desetih letih ali v preteklem letu, še predpreteklem letu, plačala za licenčne programske opreme na vseh računalnikih.”

Je pa vsaj ministričin odgovor glede odprtokodne prihodnosti prijeten ušesu. “V mesecu maju načrtujemo nadaljnje pogovore z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj in z ministrstvom za javno upravo glede priprave nacionalnega načrta za uvedbo odprtokodnih rešitev. Vkolikor pa vlada tu ne bo imela posluha bomo tega poiskali v državnem zboru,” pravi Pavlinič-Krebsova.

Čez palec bi rekel, da sta razlagi situacije dve. (1) Nekomu je ugodneje plačevati licence, kot pa se lotiti sprememb, ki bi sadove obrodile šele čez nekaj časa. Temu se je nekoč reklo linija najmanjšega odpora. Ali, kot je znal povedati moj kolega - za MS so “domači pirati” najboljša stvar, ki se jim je zgodila. Doma mulce navadijo na programsko opremo, ki jo bodo kasneje kupovali v firmah in državnih ustanovah, ker bo edina, ki jo bodo poznali in znali uporabljati. (2) Nekdo močno lobira (= na stežaj odpira okna) za Okna.

Objavljeno na E-demokraciji, 31. 3. 2009

Gre za enega izmed paradnih konjev MJU-ja in na portal so zelo ponosni, saj je požel že več priznanj; nazadnje ga je Evropska komisija izpostavila kot primer dobre prakse.

Ustanavljate d.o.o. ali s.p.? Brez težav iz naslonjača! Želite speljati nekatere druge postopke ob ustanovitvi (prijava davkarije, zavarovanja ipd.)? E-VEM je pravi naslov! Od nedavnega vas pričaka tudi posodobljena grafična zasnova, ki je nadomestila staro, predpotopno, in uporabniku neprijazno izvedbo. Ministrstvo je poskrbelo, da je danes Slovenija druga država v EU, ki za odprtje podjetja ne zaračunava administrativnih stroškov, še več, pri nas lahko to storite kar od doma.

Toliko o teoriji. V praksi odpadejo vsi, ki ne uporabljajo Microsoftovega Internet Explorerja. Le ta je namreč podprt. Vloge si lahko ogledujete tudi na drugih brskalnikih in/ali operacijskih sistemih (sam lahko recimo potrdim, da na Ubuntuju s Firefoxom ogled dela), vendar jih elektronsko ne morete podpisati in oddati (podpisovanje se namreč izvaja s pomočjo ActiveX gradnika), kar pomeni, da je storitev neuporabna. Rešitev za druge brskalnike bojda razvijajo, a ta “razvoj” traja že odkar pomnim.

Zakaj je podpora državnega portala zgolj enemu brskalniku problematična? Prvič, ker storitev na ta način ni brezplačna (kot jo oglašujejo). IE je resda zastonj, Windowsi pa niso. Argument morda ni kaj prida, nenazadnje potrebujemo tudi strojno opremo in elektriko, ki jo plačujemo. Zato pa je toliko bolj tehten naslednji: vlada je nekoč v dokumentu sama vzpodbudila uporabo odprtokodnih rešitev. Tole sem citiral že ničkolikokrat, pa je še vedno aktualno: “Posebej v primerih, kjer je zaupanje uporabnikov pomembno za uporabo posamezne storitve (npr. obdelava in izmenjava osebnih podatkov, volitve, …) moramo odprtokodne rešitve jemati kot zaželeno obliko načina izvedbe projekta,” so napisali. Zakaj se tega pri e-VEM-u niso držali? Če že njihov strežniški del ni odprtokodni, zakaj ne podprejo vsaj uporabe z odprtokodnimi brskalniki?

Nič ni narobe s tem, da razvijajo komponente za IE, napačno je, da jih razvijajo izključno za dotični brskalnik zasebnega proizvajalca programske opreme. Zakaj sem pikolovski? Nisem, gre za osnovno e-kulturo, ki je vlada (žal) nima. Ne gre za zasebni projekt, ki svojo upravičenost (ne)potrjuje na trgu, temveč za državni portal, ki mora upoštevati tako lastne zaveze o uporabi in podpori odprti kodi kot tudi dejstvo, da nezanemarljiv del davkoplačevalcev ne uporablja državi ljubega brskalnika. Karikiram: podpira zgolj IE-ju je primerljiva s tem, da bi vas ob ustanovitvi podjetja na okencu uradnik odslovil, ker imate oblečene kavbojke. “Gospod, vlogo si lahko ogledate, oddate pa jo lahko samo v kravati!”

Kje se zatika, ne vem. A za državne e-projekte je zelo značilno, da idejno izgledajo dobro in napredno, povozi pa jih implementacija. Kdo je odgovoren? Podizvajalci, ki dobijo programske posle in forsirajo “svojo resnico”? MJU, ki ne zagotovi ustrezno izobraženih ljudi s pregledom nad IT, kreativno in uporabniško sfero? Te tri komponente so namreč ključne pri uvajanju uspešne e-uprave. Dokler jih na ministrstvu ne bodo povezali, bodo njihovi portali in e-storitve vse prej kot primeri dobre prakse.

Primer ni osamljen. Še vedno čakamo na razplet zgodbe, ki se je začela z letošnjo uvedbo e-oddaje obračuna davka od prihodkov pravnih oseb preko sistema eDavki (vsaj s podporo brskalnikom tukaj ni večjih težav!). Kot da bi naši uradniki prvič slišali za PR ali pa uporabniško izkušnjo. Sprememba ni bila minorna, s papirja je v spletno obliko prešel ogromen ustroj, kar je navdušujoča novica. Postopek izpeljave prehoda pa je bil - in s tem ne pretiravam - katastrofalen. Lažje, enostavneje, hitreje? Zgodba si resnično zasluži oznako Se nadaljuje …

Objavljeno na e-demokraciji, marca 2009

Američani o Kitajcih
Upoštevanje človekovih pravic [na Kitajskem] je ostalo na nizki ravni in se je na nekaterih področjih celo poslabšalo. Vlada je povečala ostro kulturno in versko represijo nad etničnimi manjšinami v Tibetu in avtonomni regiji Xinjiang Uighur. Povečala je število priporov in mučenj disidentov in predlagateljev peticij, nadaljevala pa je tudi s striktnim nadzorom svobode govora na internetu. Zlorab človekovih pravic je bilo veliko v času pomembnih dogodkov, na primer Olimpijskih iger in uporov v Tibetu. Kot v prejšnjih letih tudi lani državljani niso mogli zamenjati vlade [na demokratičnih volitvah]. Lokalne in mednarodne nevladne organizacije se še vedno srečujejo z natančnimi in pikolovskim nadzorom in omejitvami. Druge resne kršitve človekovih pravic so: izvensodne usmrtitve, mučenje in prisiljena priznanja zapornikov ter uporaba prisilnega dela, vključno z zaporniškim delom. Delavci ne morejo izbrati neodvisnih sindikatov, ki bi jih zastopali na delovnem mestu, zakon pa ne varuje delavčeve pravice do stavke.
Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike, Poročilo o človekovih pravicah za leto 2008: Kitajska, 25. februar 2009

Podrobnosti in konkretni primeri iz posameznih poglavij tukaj.

Kitajci o Američanih
Razširjeno nasilje in kriminal resno ogrožata življenja, lastnino in varnost državljanov ZDA … Število primerov omejevanja državljanskih pravic narašča … Ekonomske, socialne in kulturne pravice Američanov niso ustrezno zavarovane …  Družbeno življenje v ZDA je prežeto z rasno diskriminacijo. Črnci in predstavniki drugih manjšin so še vedno žrtve neenakih obravnav in diskriminacije … Življenjski pogoji ženski in otrok v ZDA so skrb vzbujajoči. ZDA že dolgo časa tepta suverenost drugih držav in krši človekove pravice zunaj svojih meja … Zato vladi ZDA svetujemo, da začne znova, se pogumno sooči z lastnimi kršitvami človekovih pravic in končna napačno prakso uporabe dvojnih meril pri obravnavi človekovih pravic.
Informacijski urad Državnega sveta Ljudske republike Kitajske, Poročilo o človekovih pravicah v ZDA za leto 2008, 26. februar 2009

Podrobnosti in konkretni primeri iz posameznih poglavij tukaj.

Objavljeno v Kažinu, marca 2009

Nova ministrica za javno upravo z idejo nadaljuje. Na ministrstvu se ponovno spogledujejo z e-volitvami. Javnost pa je, kot vedno, razdeljena.

Mnogo jih je proti. Češ, da e-volitve niso varne, transparentne in anonimne. Da so v igri računalniki, pa programje, in kjer je slednje, so tudi hekerji. Pravijo tudi, da bo z uvedbo e-volitev konec demokracije. Nekateri se sprašujejo, zakaj nam je tega sploh treba? Kaj bomo z e-volitvami pridobili?

Sam sem na drugem koncu zgodbe, med tistimi, ki e-volitve (tako v obliki elektronskih naprav na voliščih, kot v smislu oddaljenega e-glasovanje iz domačega naslonjača) zagovarjajo. Seveda ne za vsako ceno, temveč pod določenimi pogoji, ki so lepo strnjeni recimo tule.

Dokazljivo je, da so e-volitve lahko varne in transparentne - varne pred vsiljivimi hekerji na eni, in pred partnerji, šefi, in sorodniki s svojimi političnimi agendami na drugi strani. Za takšno tehnološko izvedbo obstajajo preizkušene rešitve. Tu so odprta koda, pa dvotočkovni sistem preverjanja istovetnosti in varni prenos podatkov, možnost ponovne oddaje glasu po sistemu zadnji glas velja ipd. Če uporabimo ustrezne rešitve, so e-volitve lahko celo bolj varne kot klasične, papirnate.

Pred letom in pol je na Interdisciplinarni strokovni razpravi o uvedbi elektronskega glasovanja v Sloveniji Slavko Gaber nejevernim Tomažem to karikirano ponazoril z naslednjimi besedami (povzemam po spominu): “Po volilnih komisijah si člani zatikajo minice za nohte, da bi spremenili glasovnice, vi pa me prepričujete, da bodo v petih minutah po začetku e-volitev hekerji vdrli v strežnik in drastično zasukali volilni rezultat.” Popoln sistem ne obstaja, tega se je potrebno zavedati. A tako, kot so klasične volitve dosegle zadovoljivo stopnjo varnosti in preglednosti, lahko brez težav enako trdimo za e-različico. Na državni ravni videno tudi v praksi: primer Estonija. Za hec pa še ta primer: preko interneta so pred več kot desetimi leti volili tudi iz vesoljske postaje Mir.

Problem, kot ga vidim sam, torej ni zgolj v tehniki/tehnologiji. Težavo morajo reševati tudi družboslovci. E-volitve so sociotehnološko vprašanje, saj gre za implementacijo novih tehnologij v okolje, kjer jih bodo uporabljali ljudje, ki jih ne razumejo in/ali se z njimi srečujejo prvič. Pomembna je dvosmerna komunikacija, nujne so razlage, primeri in osveščanje. Pomembno je, da so novosti predstavljene pravočasno in jasno. Priprava predloga izvedbe in zakonodaje mora potekati v najširšem krogu; (proti)argumente naj javno soočijo strokovnjaki, politiki in javnost. Ne potrebujemo populizma in nabiranja političnih točk, temveč konsenz, ki bo kot rezultat ponudil dobro, uporabno in varno e-volilno platformo. Priložnost je na dlani: naj bodo e-volitve v Sloveniji odprtokodne - tako programsko kot tudi družbeno.

Predvsem pa je pomembno, da e-volitev ne razumemo kot nebodigatreba, temveč le kot dodaten volilni kanal, ki bo v prihodnosti volivcem, ki so zanj dovzetni, omogočal e-izražanje svoje politične volje. Lističi bodo še vedno ostali, naj se njih ukinitve ne boji nihče.

Objavljeno na www.e-demokracija.si, 4. 2. 2009

Pri javni upravi je podobno. Vlada je pred šestimi leti sprejela dokument, ki določa politiko pri razvijanju, uvajanju in uporabi programske opreme ter rešitev, ki temeljijo na odprti kodi. »Vlada RS bo v prihodnje, v največji možni meri načrtovala, gradila in kupovala take informacijske rešitve, ki bodo temeljile na odprtih standardih in protokolih,« so zapisali. Praksa je pokazala, da gre zgolj za leporečje. Da bi v sistemu eVem elektronsko podpisali dokument, potrebujete MS-ov Internet Explorer, ker ostali brskalniki niso podprti, eDavke so nekako še rešili, a splošen vtis je slab. Namesto da bi javna uprava kot zgled (tudi varčevanja, kar je zadnje čase moderno) prešla na odprto kodo in s tem povečala varnost, stroške pa znižala, raje podpisuje pogodbe s softverskimi giganti.

Nekateri opozarjajo, da odprta koda prinese s sabo več sitnosti kot koristi. Mnogi so to prebrali ali slišali kdo ve kje, ne da bi se potrudili in preživeli teden ali dva s svojim prenosnikom in neWindowsi. Naj sežejo po kateri izmed Linux distribucij ali pa, če imajo kakšen evro v žepu, po OS X-u. Če je celoten sistem prevelik korak, naj poskusijo vsaj kakšen program. Drži, pri uvajanju novosti sta vedno pomembna oba pola: tehnološki in uporabniški. Zadeva mora delovati, hkrati pa mora biti tudi uporabniku prijazna. Obstajajo odprtokodne rešitve, ki združujejo oboje, vzemimo na primer OpenOffice.org ali Ubuntu. A zdi se, da to ni dovolj. Rešitve so tu, volje, da bi jih uporabili, vsaj tako kaže, še ni.

Objavljeno v Kažinu, januarja 2009

Multikulturno šolsko okolje
V učilnici so poleg Čače in Xun še trije Kitajci, Čačin brat Ming Hao ter brat in sestra Yi Yi Liu in Yi Hua Liu, dve učiteljici in pedagoginja ter Čača, ki suvereno preklaplja med slovenščino in kitajščino. Pedagoginja Ksenija Popošek jo pohvali, da ji jeziki gredo zelo dobro in da je vzorna učenka. Čača pove, da se bo vpisala v gimnazijo in da želi postati prevajalka. Brat Ming Hao je dober telovadec, logik in matematik. Yi Hua bo odšla na gostinsko šolo, njenega brata pa zanima računovodstvo. Zadovoljna je tudi ravnateljica Sonja Filipič. “Kitajski otroci so krasni, uspešni, lepo vključeni. Načeloma jih starši angažirajo v svojih poklicnih dejavnostih, kot so trgovina in gostinstvo; še posebno vesela pa sem, da bo Čača nadaljevala šolanje na gimnaziji in kasneje študij na fakulteti. Družina jo podpira, ta pot je pri njej zelo realna in verjamem, da ji bo uspelo. Zdi se mi, da je to največ, kar lahko kitajskemu otroku v našemu okolju želimo.”

Skupaj s Xuninimi sošolci iz 5. a razreda si na prenosnem računalniku ogledujemo videoposnetke, ki jih je Marija Črnčič posnela med individualnim poukom z mlado kitajsko učenko, s katero sta šele na začetku študijske poti, po kateri uspešno hodi Čača. Črnčičeva razlaga, da slovensko-kitajskih učbenikov ni, prav tako ni sistemske rešitve, kako delati z mladimi migranti. Na OŠ Janka Padežnika so se zato znašli po svoje. Izkušnje imajo z Romi pa z Moldavci in uspešno jih uporabljajo tudi pri vključevanju mladih Kitajcev v pouk. Nekaj sredstev dobijo od ministrstva, a premalo. Manj kot dve dodatni uri na teden za slovenski jezik ne zadoščata, učiteljice opravljajo tudi nadure. “Uporabljam kitajski slovar na spletu, tudi na šoli smo letos kupili dodatno literaturo. Pripravljam delovne liste in z otroki delam individualno,” pove Petra Lebar, ki na šoli skrbi za učno pomoč učencem Kitajcem. Doda, da je težko, a je trud poplačan, ko vidi, da lahko njeni učenci berejo slovenske učbenike in sledijo pouku. Črnčičeva pa ugotavlja, da je lažje tistim tujcem, ki v Slovenijo pridejo že zelo mladi, ko jim gre jezik hitro v uho.

Pri Xun je težje, saj bi morala pri desetih letih slediti pouku slovenščine v petem razredu, pa komaj razume in pove nekaj slovenskih stavkov. A njena razredničarka verjame, da ji bo uspelo. “Začeli sva s številkami, saj so bile sprva arabske številke edina vez med slovenskim in kitajskim jezikom, ki sva jo obe znali napisati na papir,” razlaga, “v matematiki pa je Xun zelo dobra in prekaša mnoge sošolce.” Xun posluša, in ko jo učiteljica vpraša, naj našteje dele telesa, zavzeto sodeluje. Vidno je vznemirjena, saj mora “recitirati” pred občinstvom, a ji vendarle uspe. Tudi računsko nalogo množenja reši brez težav. Učiteljica jo pohvali in doda: “Čeprav je naporno, rada delam z njo. Včasih morda od deklice pričakujem preveč in takrat se skušam vživeti v njen položaj. Le kako bi bilo, če bi morala jaz odgovarjati v kitajščini? Včasih pa me Xun preseneti prav v trenutku, ko so moja pričakovanja zelo nizka. Učila sem v prvem razredu in te izkušnje s pridom izkoristim pri Xun, čeprav je petošolka. Postopek opismenjevanja je podoben, ne glede na leta.” Xun medtem iz torbice potegne knjigo z Andersenovimi pravljicami. Doma jih je prebrala v kitajščini, v šoli berejo slovensko verzijo. “Spoznala je slovensko abecedo, zna po nareku pisati povedi,” jo pohvali Črnčičeva.

Tutorski sistem že v osnovni šoli
Pristopi desetletna Tinkara Ketiš, Xunina sošolka in tutorka, ki s Xun sedi v klopi, pomaga pa ji tudi med odmori, po pouku, in razlaga, kako je bilo, ko sta se spoznali: “Nič se nisva razumeli, malo sva mahali z rokami in podobno, a na koncu sva se vse zmenili.” V šoli so ponosni na projekt tutorstva, ki ga vodi pedagoginja Ksenija Popošek in preko katerega slovenske učence povezujejo z migranti. Ugotovili so, da je v nekaterih primerih otrokom lažje, če jim pri učenju in pri drugih opravilih pomaga vrstnik, ne pa učitelj. Tako so razvili tudi svoj model dela z otroki migranti: kitajskim šolarjem pri učenju in vključevanju v družbo pomagajo sošolci in učitelji. Če sodelujejo, je lažje prebroditi kulturne in jezikovne razlike. In čeprav se na prvi pogled zdi, da se našim šolarjem in učiteljem s tem nalaga dodatno delo, je jasno, da v stiku in delu s sošolci iz drugih kultur in jezikovnih prostorov pridobijo veliko tudi sami. OŠ Janka Padežnika je multikulturna, učenci se že kot malčki naučijo strpnega sobivanja v okoljih in situacijah, ki bodo kasneje del njihovega študija in življenja v Sloveniji ali v tujini.
Učiteljice posebno pozornost posvečajo tudi sodelovanju s starši kitajskih otrok. Hodijo na njihove domove, da se o podrobnostih učnega procesa pogovorijo z njihovimi starši. S tistimi, ki so prišli iz Avstrije, so se sprva sporazumevali nemško, zdaj pa tudi starši že rečejo kakšno po naše. Pomagajo tudi otroci, kakršna je Čača, ki prevajajo iz slovenščine v kitajščino in nasprotno. “Na začetku je bil to velik izziv za šolo,” pravi ravnateljica Filipičeva, “zato nam je dragoceno, da imamo danes v naši šoli kitajske otroke, ki že znajo slovensko in lahko s prevodi pomagajo svojim kolegom in staršem, ki se jezika še učijo. Tisti, ki znajo oba jezika, so resnično pomemben vezni del v sporazumevanju.” Zadovoljni so tudi starši. Yanli Qiu je mama dveh šolarjev in je zelo zadovoljna z okoljem in s šolo. “Svoje otroke sem vpisala sem, ker imajo v tej šoli dobre učitelje, ki se šolarjem še posebno posvetijo. Vesela sem, da se poleg slovenščine lahko učijo tudi drugih tujih jezikov, predvsem pa, da so bili moji otroci lepo sprejeti in imajo v šoli mnogo prijateljev,” je povedala gospa Qiu, ki jo mnogi Mariborčani, ljubitelji kitajske hrane, že poznajo. Družina Qiu se v mestu ob Dravi namreč ukvarja z gostinstvom.

Objavljeno v tedniku 7 dni (ČZP Večer, Maribor), 7. 1. 2009

V tujini ni nič drugače: časopisne hiše na spletu objavljajo video prispevke. Economist je sicer močnejši z avdio zapisi, a ponuja tudi video. Guardian prav tako. Financial Times rad objavlja multimedijske preplete fotografij, skic in videa, New York Times ima močno video sekcijo. Na spletu so s svojo primarno video produkcijo tudi (R)TV hiše, kot sta CNN in BBC, v Sloveniji pa dominirata RTV-jev MMC in Pro Plusov portal 24ur.

Blogi in ostali grassroots portali so prav tako polni videa. Sploh ker lahko danes vsak z minimalni stroški in znanjem ustvari dober ali celo nadstandarden video izdelek, ki se lahko kosa s produkcijami medijskih hiš, ki snemajo z več (deset)tisoč evrov vredno opremo in si lahko privoščijo še številčno terensko ekipo ter profesionalno montažo. Video je v času, ko so se povezali poceni in mobilna video oprema, domača računalniška montaža in splet, postal dostopen masam.

YouTube mu je dodal le še zadnji, a odločilen spin. Po YouTubu splet, še manj pa video, nista več takšna, kot sta bila. To skrbi tudi klasične medijske hiše, sploh po letošnjem 22. in 23. novembru. Iz kalifornijskega San Francisca in japonskega Tokia je YouTube prvič oddajal v živo. Kar pravzaprav ni nikakršna novost, saj mnogi že leta oddajajo v živo tudi prek spleta. A tokrat je live šel gigant, spletno družbeno omrežje, ki mreže med ljudmi ustvarja z videi, ki jih snemajo uporabniki sami. Samo januarja letos si je v tridesetih dneh 79 milijonov uporabnikov ogledalo več kot tri milijarde videov. Že lansko leto pa je zgolj YouTube ustvaril toliko spletnega prometa kot celoten (!) svetovni internet v letu 2000.

Ko te številke vidijo zaposleni v oddelkih za marketing, se jim zasvetijo oči, takoj ko uporabniško maso preračunajo v oglaševalske potenciale in prihodke. Povejte jim še, da lahko oglašujejo ciljno, saj imajo od vsakega uporabnika podatke o geografski lokaciji, od večine pa še o starosti, spolu, hobijih in drugih potrošniško-družbeno-političnih osebnostnih vzorcih. Ali kot je rekel Jonas: »To je velik dnar.«

YouTube je do zdaj uspeval, rasel in gradil svojo velikansko maso uporabnikov zgolj s tem, da je razvil in brezplačno ponudil najboljšo video platformo. Zdaj dodaja še video v živo, ki ga organizira in producira po zakonitostih spleta in ne TV-ja, kot so to do zdaj počele medijske hiše. Make no mistake (ali, kot zna frazo uporabiti naš PM, naj ne bo nobenega dvoma), zvezda je rojena.

Objavljeno v Kažinu, decembra 2008

Včeraj sem se pogovarjal s kolegom iz Pekinga. Nasmehnil se je in dejal: »Kitajska Partija je premočna, da bi zaradi olimpijskih iger prišlo do večjih sprememb.« V enem stavku je zajel bistvo. Kitajska je velika in močna, njena moč pa je skoncentrirana v rokah organizacije, ki z državo upravlja, kot smo znali citirati, »bez ogranićenja trajanja mandata«.

Prvič, olimpijske igre so bile za Kitajsko res »sitnica«. Atene so v organizacijo vpele celotno gospodarstvo države; v mnogih prejšnjih gostiteljicah se je država zaradi Olimpijade močno zakreditirala. Toda investicije v Pekingu so v primerjavi z investicijami, ki se mesečno dogajajo zadnjih trideset let na ravni cele Kitajske, zanemarljive. Več kot milijarda in pol ljudi postavi tudi največje globalne športne dogodke v drugačen kontekst, kot smo ga navajeni v evropskem prostoru.

Drugič, olimpijske igre so vendarle zgolj športni dogodek in kot take ne morejo in ne smejo bistveno vplivati na gospodarske, politične in podobne dogodke ter interese suverene države. Športniki so na to dejstvo sami opozarjali, ko so agitirali za izstop politike iz iger.

Tretjič, Kitajska se je organizacije lotila z začrtanim ciljem: da svetu pokaže, da je postaja velesila ter da je nanjo treba računati. Nikjer v agendi ni bilo določeno, da se bo to storilo na račun popuščanja Zahodu. Kitajska je pokazala, da lahko stvari uspešno izvede po svoje, po sistemu, ki ni nujno kompatibilen z našimi družbenopolitičnimi, gospodarskimi in drugimi pogledi.

Četrtič, Vlada = Partija = Kitajska. Ali, poenostavljeno, kot se odloči državni vrh, tako diha država. Nič ni pomagalo, da se je svet obregnil ob kršenje človekovih pravic, da so evropske in ameriške medijske hiše opozarjale na cenzuro svojih kolegov na Kitajskem, da je civilna družba organizirala proteste v podporo svobodnemu Tibetu in da so se mnogi netizeni zgražali nad filtriranjem spletnega prometa. Kitajci so nam mirno postavili ogledalo in s konkretnimi primeri pokazali, da onkraj kitajskega zidu nismo nič boljši. Iz perspektive se zdi, da s svojimi kritikami pravzaprav nihče ni mislil resno. Da je šlo zgolj za manjše upore zaradi upora samega in zaradi statistične zabeležke.

Američani vedo, kako zelo so zadolženi na Kitajskem. Če ne bi bilo v igri denarja, Kitajcem zagotovo ne bi dopustili, da na globalnem odru triumfalno demonstrirajo svojo moč: da organizirajo najdražje olimpijske igre doslej, da pošljejo človeka v vesolje, in nenazadnje, če karikiram, da izpeljejo še tekmovanje za Miss sveta in osvojijo prvo mesto. Vse v zgolj enem letu.

Objavljeno v Kažinu, novembra 2008

Zadnja leta se veliko govori o informacijski revoluciji, o spremenjeni medijski sceni kot posledici uvedbe novih spletnih družbeno-informacijskih tehnologij. Tekstovna, glasovna, slikovna in video komunikacija še nikoli niso bile tako dosegljive kot danes. Zakaj se je to zgodilo?
Obstaja več razlogov. Razvoj tehnologije, pocenitev strojne in programske opreme, razvoj informacijske družbe, razvoj zavedanja, da obstaja potreba po informacijski pismenosti… Pomembna je tudi svoboda, ki jo nove vrste komunikacije omogočajo posamezniku. Ta ni več zgolj potrošnik informacij, temveč tudi njihov ustvarjalec - poglejte samo bloge.

Za nove medije je značilen t. i. grassroots pristop, ki omogoča tistim brez institucionalnih, ekonomskih ali tehnoloških ozadij, da svoja mnenja posredujejo občinstvom. Koliko se je klasična medijska scena zaradi tega spremenila?
Vsekakor se je spremenila. Hkrati pa se mi zdi, da klasični mediji postajajo vse bolj dovzetni za take spremembe. Velike medijske hiše odpirajo platforme, kjer lahko bralci soustvarjajo medijske vsebine. Začeli so forsirati državljansko novinarstvo in podobne vrste vključevanja ljudi v nastajanje novinarskih zapisov. Državljane pozivajo, naj pošljejo svoje materiale, tekste, fotografije. Bralce, ki so na kraju dogodka, spodbujajo, da pošljejo svoja videnja. Zato se mi zdi, da prihaja do institucionalizacije komunikacijske prakse, čeprav je bila sprva ideja novih medijev, da se ta deinstitucionalizira. Medijske hiše so tehnologijo, ki so jo sprva uporabljali navadni ljudje, neprofesionalni novinarji, vključile v svoje spletne prezentacije in jo sedaj promovirajo kot del svojih storitev. Med raziskovanjem beograjske virtualne scene sem ugotovila, da ljudje ne uporabljajo toliko alternativne kanale spremljanja informacij, ampak raje spremljajo velike medijske hiše, ki so prisotne tudi na spletu. Zaradi tega se zmanjšuje kapacitete tistega, kar bi lahko bila originalna sprememba v medijski sferi kot posledica prihoda novih medijev.

Torej trdite, da so se medijske hiše pravočasno odzvale na spremembe in jih obrnile sebi v prid?
Odvisno kje. Splošno gledano pa menim, da so relativno pravočasno prepoznale pomembnost sprememb, ki jih novi mediji prinašajo.

Osebno več novic spremljate preko klasičnih ali novih medijev?
V glavnem preko spletnih servisov večjih medijskih hiš. Ko preberem novico, me zanima, kaj o njej menijo bralci. Ni nujno, da gre za striktno politično vprašanje. Lani ob Evroviziji je bila na BBC-jevi spletni strani velika debata o tem, zakaj zmagujejo predstavniki vzhodne Evrope. Zdi se mi zanimivo, če lahko preberem, kaj si o tem mislijo bralci iz Velike Britanije, ki lahko na spletni strani BBC-ja v obliki komentarjev k člankom podajo svoje mnenje.

Ali lahko ta mnenja prodrejo v politiko, v družbeno sfero? Kakšen vpliv imajo spletne diskusije na javno mnenje?
Vpliv je velik. Mislim, da je to ena izmed večjih sprememb, ki so jih novi mediji prinesli. Prihaja do neke vrste individualizacije zgodb, saj lahko spremljate, kaj želijo o obravnavani temi povedati posamezniki iz različnih geografskih sredin in kulturnih kontekstov.”

V ZDA se letos prvič jasno vidi, da lahko novi mediji odigrajo pomembno vlogo v politični kampanji.
Drži, v ZDA je vpliv interneta v političnih kampanjah izjemno velik. Barack Obama je recimo odprl svoje središče tudi v Second Lifu. Strokovnjaki napovedujejo, da se bodo prihajajoče politično delovanje in medijske predstavitve dogajale predvsem v virtualnih svetovih.

Na internetu lahko vsak objavi karkoli. Ali to ne vodi v kvantiteto namesto kvaliteto informacij?
To je argument, ki se pojavlja, a se sama z njim ne strinjam. Drži, ni centralne kontrole kvalitete, toda moč avtentične izkušnje je bolj pomembna od medijskih filtrov.

Kako se ljudje v takem nemoderiranem svetu informacij znajdejo? V šolah jih tega načeloma nihče ne uči.
Seveda je določena stopnja cyber pismenosti potrebna. A kot povsod lahko usmerjeno izobraževanje ukaluplja mišljenje ljudi. Mislim, da imamo dovolj znanja, da nove medije uporabljamo, a tega znanja nismo pridobili po formalnih, institucionaliziranih poteh. To je dobro, ker se znanje ideološko še ne usmerja.

Zgodnje študije, ki so se ukvarjale s spletnimi skupnostmi, so dosledno ločevale virtualni svet od realnega. Danes med raziskovalci prevladuje mnenje, da trdna ločnica ne obstaja. Ali sami ločujete med online in offline svetovi?
Ne, ne da se jih ločevati. Zagovarjam tezo, da je virtualni svet ogledalo realnemu svetu. Do enakega zaključka prihajam s svojimi raziskovalnimi kolegi, ki se ukvarjajo z družbenimi vidiki informacijskih tehnologij in družbenih medijev. Ko gledaš v virtualno ogledalo, lažje razumeš našo realnost.

Ukvarjali ste se tudi s spletnim dogajanjem med Natovim bombardiranjem Beograda. Kdo so bili ljudje, ki so takrat namesto v zakloniščih sedeli pred računalniki?
Predvsem mladi, izobraženi. Natančnega podatka o njihovem številu nimam, ocenjujem pa, da je bilo takšnih okoli deset odstotkov.

Ne nazadnje takrat internet ni bil razširjen kot danes.
Drži. Omrežje na klic je bilo omejeno le na dve šolski uri dostopa. A pomembno je bilo, da so se ti ljudje zaradi interneta počutili bolj varno. Niso se mogli družiti v živo, lahko pa so se srečali na spletu. Na tak način so bili v stiku z ljudmi in so svobodno izražali svoje politične misli.

Oblast spleta ni nadzirala in cenzurirala?
Kolikor vem, ne.

Informacije, ki so jih dobivali iz tujine, so se razlikovale od tistih v lokalnih medijih. Kakšen je bil odziv Beograjčanov?
Ni skrivnost, da so med vojno nastajale velike razlike v poročanju. Ljudje, s katerimi sem delala raziskavo, so se tega zavedali in so bili kritično naravnani proti RTV Srbija in lokalnim medijem. Vedeli so, da so novice domačih medijev pristranske. V njihovi glavi glede tega ni bilo konflikta. Je pa zanimivo, da populacija, ki je lahko v času bombardiranja po spletu spremljala CNN in druge medijske hiše, ni zahajala na albanske spletne medije, čeprav je šlo za konflikt s Kosovom.

Zakaj jih albanski mediji niso zanimali?
Mislim, da zaradi splošne atmosfere v družbi pa tudi zaradi forsiranja lokalnih medijev. Zdelo se je, da gre za problem med Srbijo in Natom in da Albanci v tem kontekstu sploh niso relevantni.

Danes se intenzivno ukvarjate s Second Lifom. Zakaj tak preskok?
Spletna komunikacija, ki smo jo poznali doslej, je temeljila na besedilu. S prihodom Second Lifa in nekaterih drugih 3D-skupnosti pa se je po virtualnem svetu mogoče gibati in komunicirati v novih, neverbalnih dimenzijah. Zanimivo se mi zdi raziskovati, kakšne so spremembe zaradi tega. Ukvarjam se recimo s tem, kakšen vpliv ima na spletne družbe virtualno telo. To so začetki raziskav virtualnih komunikacij, ki upoštevajo tekstovni in tudi neverbalni diskurz. Z vstopom neverbalne komunikacije v virtualni prostor se odpirajo nova polja raziskovanja, treba pa je šele razviti metodološki aparat.

Ne gre več za klasično terensko delo, pri katerem raziskovalec fizično nekam odide, da bi preučeval neraziskano kulturo.
Seveda, terensko delo je drugačno, čeprav temelji na osnovnih konceptih, ki jih je razvila etnografija. Te koncepte je treba prilagoditi virtualni situaciji.

Kako pa izvajate terensko delo?
Najprej vzpostavim svoje virtualno telo, svoj avatar. Pazim, da ima vedno isti izgled, da se v eni skupnosti ne pojavljam, karikiram, kot zmaj, v drugi kot plavolaska z izstopajočimi oblinami, v tretjem kot stroj. Vedno imam stabilno reprezentacijo. Sicer pa uporabljam prijeme, kot so intervjuji, opazovanje z udeležbo in podobno.

Se predstavite kot raziskovalka?
Ne, v zadnji raziskavi se nisem predstavila kot raziskovalka. Zanimala me je naravna komunikacija in nisem želela, da bi moja prisotnost vplivala na ostale. Seveda pa kasneje nisem uporabljala oznak, po katerih bi konkretnega človeka lahko identificirali. Zanimajo me predvsem virtualne identitete. Čeprav ste mlad moški, lahko v Second Lifu živite kot ženska v svojem 68. letu. V tem primeru bi me zanimali kot slednja.

Kako obravnavate problem spreminjajočih se identitet iste realne osebe?
Da je menjava možna, je dejstvo, ki se ga morate zavedati, ko vstopite na tak teren. Temu prilagodite svojo raziskavo. Sama nikoli ne govorim o uporabniku, ampak o avatarju. Lahko je ženska, lahko moški, a ostaja avatar. Nikoli ne veste, kdo za avatarjem stoji, in pristop, ki bi temeljil na taki distinkciji, je napačen.

Ali bi se najina komunikacija, če jo preseliva v virtualni prostor, razlikovala glede na to, ali bi lahko uporabljala samo “klasičen”, tekstovni ali nov, neverbalni model?
Neprisotnost neverbalne spletne komunikacije je bila v študijah novih medijev dolgo aktualna. Mnogi raziskovalci so se ukvarjali z vprašanjem, kako dejstvo, da je medij komunikacije na spletu zgolj tekstoven, da se ljudje ne vidijo, vpliva na medsebojno interakcijo. Pojavljal se je t. i. flaming, situacija v kateri komunikacija postane groba in nekonstruktivna, nastajali so nesporazumi, oteženo je bilo izražanje čustev. Kako bi recimo določili intonacijo mojega govora, kako ugotovili, ali je izrečeno mišljeno ironično, če bi pogovor potekalv tekstovnem načinu? S posebnimi znaki, emotikoni, se to lahko označi, a le kot približek dejanskemu stanju. Če pa imate svoje virtualno telo, se lahko izražate na različne načine. Enostavno imate na voljo več možnosti, poleg tekstovnega še en komunikacijski kanal, ki ga lahko uporabite.

Ali se v raziskovalnih institucijah srečujete z negativnim odzivom kolegov sociologov in antropologov, ki se ukvarjajo s klasičnimi skupnostmi in tereni in se jim zdi virtualna etnografija novodobni bavbav?
V svetu te težave ni. Ne vem, kako je v Sloveniji, v Beogradu pa sem občutila rahel negativni odziv, češ da to ni legitimna disciplina v antropoloških krogih. Na Zahodu je situacija seveda drugačna. Virtualna etnografija je sprejeta kot polnopravna znanstvena disciplina.

Kakšno prihodnost napovedujete Second Lifu?
Second Life ima že danes relativno veliko uporabnikov. Veliko univerz je že prisotnih in nekatere svoje aktivnosti premikajo v virtualna okolja. Potem ni več vprašanje, ali želite stvar uporabljati ali ne. Harvard nudi nekatere predmete v Second Lifu in kot študent si odsotnosti enostavno ne morete privoščiti. Mnogo podjetij je v virtualnem svetu odprlo predstavništva. Nasa je prav tako tam… Želim reči, da je veliko odvisno od promocije in pa prisotnosti ljudi in ustanov, s katerimi stopate v stik. V prihodnosti boste lahko velik del teh stikov opravili v Second Lifu.

Je problematično, ker za projektom stoji zasebni kapital?
Da. Second Life je ogromen stroj za ustvarjanje denarja. Lastniki to seveda izkoriščajo. Toda Second Life je postal bolj popularen kot podobna virtualna okolja, ker je bil marketing lastnikov zelo močen. Mislim pa, da projekt ni bil ustvarjen za nadzor nad ljudmi. Prvi in jasen namen Second Lifa je ustvarjanje profita.

Objavljeno v Sobotni prilogi Večera, 20. 9. 2008

Naše predstave o Kitajski

Predstave Zahoda o Kitajski imajo svojo zgodovino. Ko se je v 16. stoletju cerkev sistematično lotila pokristjanjevanja tudi na Kitajskem in dokler je bila ideja živa, je bila evropska podoba te azijske velikanke pozitivna. A jezuiti so kmalu spoznali, da popolna konverzija ni mogoča in Kitajska je za Evropejce postala “barbarska”. V istem obdobju so se v kitajska obmorska mesta preselili mnogi zahodni trgovci, saj je trgovina cvetela. Značilno, Kitajsko so obravnavali kot nerazvito deželo, ki jo je potrebno civilizirati in urediti v skladu z zahodnimi standardi. Industrijska revolucija in hiter tehnološki razvoj so opogumile zahodnjaško miselnost o svoji superiornosti nad Kitajsko. Po izgubljenih opijskih vojnah in notranji krizi, kot posledici stika kitajskega tradicionalnega režima z zahodnim sistemom vrednot, je civilizacija, ki je temeljila na večtisočletni tradiciji in izumih, kot so tisk, papir, kompas in smodnik, v 20. stoletje zakorakala kot poraženka. In zahodne predstave o njej so postale ponovno pozitivne, pa ne za dolgo. Po revoluciji leta 1949 je Kitajska postala tisti del povojnega bipolarnega sveta, ki so ga ZDA kot voditelj označile za nedemokratičen, grd, nazadnjaški, komunistični blok. A že predsednik Nixon se je odločil za obnovitev povezav, saj je njegovi administraciji to politično ugajalo.

Takšnih cik-cak igric je bilo mnogo, njihov skupni imenovalec pa predvsem dejstvo, da je bil Zahod tisti, ki je določal, kaj bo zanj Kitajska - prijatelj ali sovražnik, podrejeni ali partner. Ali, kot bi dejal Said, če bi pisal o Kitajski in ne Orientu: zahodne predstave o Kitajski so zaznamovane s pozicije moči in superiornosti Zahoda in ne kitajske realnosti. Kitajska kot opozicija Zahodu, kot ne-Zahod, je umetno ustvarjena; Kitajska je vedno zgolj tisto, kar Zahod ni in odnos med njima je vedno zaznamovan s hegemonsko relacijo moči in dominacije.

Moderna Kitajska

Pristop je problematičen. Moderna Kitajska ni “izgubljena” ne v 19. stoletju, ko je umrl kitajski imperij, in ne v komunističnih ideologijah, ki so sledile letu 1949, ko je Mao Kitajsko obarval rdeče. Moderna Kitajska je danes druga največja svetovna ekonomska velesila z dvoštevilčno gospodarsko rastjo. To je posledica odločitev o reformah, ki jih je pred tridesetimi leti (in ne zaradi olimpijskih iger) sprejela sama, in bila dovolj disciplinirana, da jih je tudi izpeljala. Osnova je bila ekonomija, a skupaj s postopnim prehodom iz reguliranega v tržno gospodarstvo se je močno spremenila tudi družba. Potrošništvo v 90-tih in dostop do novih načinov komuniciranja, ki je sledil (sploh s prihodom mobilnih tehnologij in interneta je Kitajska po številu uporabnikov spleta prehitela celo ZDA), pa vstop tujega kapitala in idej, so zabrisali rigidne strukture, ki so zaznamovale urbano življenje v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih. Kvaliteta življenja ljudi se je drastično izboljšala. Domačin ali tujec lahko danes v Pekingu živi prav tako kot v New Yorku, Londonu ali Parizu, seveda s posebnostmi, ki jih vsako mesto svojim prebivalcem ponuja. Stanuje lahko v luksuznem stanovanju, opremljenim z najnovejšimi tehnološkimi gadgeti in komunikacijskimi napravami, nakupuje v trgovinah priznanih svetovnih znamk, se zabava v najmodernejših klubih in zabaviščnih parkih in mnogi si to lahko privoščijo. V istem mestu, tako kot povsod po svetu, ljudje iz dneva v dan živijo v razpadajočih kolibah. Na Kitajskem ni več socializma, kjer ima vsak vse in vsi nič: družba je razslojena in v ekonomski ter privatizacijski tranziciji je nekaterim uspelo, drugim ne. Trgi so odprti in tudi danes nekaterim uspeva, drugim (žal) ne. Kitajska pa se ni reformirala samo navznoter, temveč se kot globalna velesila želi utrditi tudi na mednarodnem parketu. Zavarovala je svoje interese v Afriki, vidno investira tudi drugod po svetu, v vesolje je poslala svojega državljana, in nenazadnje, uspelo ji je z organizacijo največjega športnega dogodka - olimpijade.

OI, kritika režima in dvojna merila

To seveda ne pomeni, da težav ni, kvečjemu nasprotno, a pomembno je, da jih vidimo v kontekstu reform, ki so zaznamovale Kitajsko med letoma 1978 in 2008 ter v kontekstu globalnega dogajanja. Tisti, ki želijo olimpijske igre izrabiti za kritiko režima, morajo razumeti, da je Kitajska država s skoraj milijardo in pol prebivalci na poti, ki si jo je začrtala že davno pred olimpijado, in da je s svojimi načrti relativno uspešna. Hkrati ne smejo imeti dvojnih meril in je ocenjevati s pozicije lastne popolnosti. Da ima Kitajska težave z manjšinami, je jasno. Malokdo ve, da ne zgolj s Tibetanci, ki so v zahodnih medijih kot idealni prototip mučenikov še posebno priljubljeni. Kitajska je multietnična država, v kateri živi 55 uradno priznanih manjšin in mnoge se od večinskega Han prebivalstva močno razlikujejo tako po kulturi, veri in jeziku, ki ga uporabljajo. Ali to pomeni, da lahko po vzoru Tibeta pričakujemo 55 novih držav? Kitajska vlada nadzoruje internet in poleg Tibeta so svetovni mediji tej temi posvetili veliko časa. Ko splet filtrirajo ZDA in evropske države, ista dejavnost ni več kršenje človekovih pravic, temveč legitimni boj proti terorizmu. Cenzura je problematična na Kitajskem, korporativni žurnalizem na Zahodu ne. Vpliv Partije nad mediji se problematizira, manj pa dejstvo, da globalni medijski mogotci, kot je Rupert Murdoch, upravljajo z vodilnimi medijskimi hišami in jih izrabljajo za politično propagando. Ko Kitajska ščiti svoje interese v Afriki, je obtožena, da podpira diktatorske režime. Isti kritiki smatrajo zunanjo politiko ZDA za legitimno.

Težav na Kitajskem ni potrebno zanikati, saj jih ima prav toliko kot vsaka druga država. Vprašanje pa je, ali so bojkoti in protesti na olimpijadi, ki je predvsem športni in šele nato ekonomski, v zadnji vrsti pa politični dogodek, prava pot. Zdi se, da so le krik v sili tistih, ki nočejo ali ne želijo spoznati, da je Kitajska, čeprav ni sledila Zahodnemu modelu razvoja, postala globalna velesila, ki jo je potrebno obravnavati kot enakovrednega partnerja in ne kot podrejenega otroka, ki ga bo Zahod naučil živeti. Le v partnerskih odnosih se težave na obeh straneh lahko zaznajo, priznajo in skozi dialog in sodelovanje tudi rešijo.

Objavljeno v Večeru, 9. avgusta 2008

Milijarde dolarjev vredne olimpijske investicije

Olimpijske igre bodo minile, Kitajska bo ostala. Resda se je ekonomija v zadnjem obdobju osredotočila na olimpijado in v večini gostiteljic se je rastoča krivulja po končanih igrah obrnila navzdol. A ekonomske projekcije za Kitajsko so drugačne, saj je situacija specifična. Peking kot gostiteljsko mesto in prostor, v katerega se je zlilo največ investicijskega denarja, predstavlja zgolj dober odstotek populacije države (v primeru Grčije in Aten kar 40 odstotkov) in zgolj 3-odstotni GDP. Vpliv na celotno državno gospodarstvo je v tem kontekstu zanemarljiv. Letna ekonomska rast se giblje okoli desetih odstotkov in temelji na projektih, ki se raztezajo čez daljše časovno obdobje in geografsko niso vezani zgolj na prestolnico. Privatni sektor raste, prav tako povpraševanje prebivalstva po storitvah, premičninah in nepremičninah, kar omogoča rast domačih trgov. In nenazadnje, da bo Kitajska zadovoljila visoke ekološke standarde in standarde kvalitete, bo morala modernizirati svojo industrijo in tehnologijo, kar bo prav tako zagotovilo ekonomsko rast v prihodnosti. Prav tako se ni bati, da bi infrastruktura zgrajena za potrebe olimpijade v Pekingu samevala. Mesto se razvija z enormno hitrostjo in potrebuje novo zgrajeno letališče, razširjeno podzemno železnico in nastanitvene kapacitete. Neizkoriščeni utegnejo ostati le ogromni športni objekti. Za Slovenijo bi bil to polom, na Kitajskem je nekaj stadionov le kaplja v morju.

Objavljeno v Večeru, 9. avgusta 2008