Matic je bil drugi otrok v družini. Njegovi mamici Mateji se je zdelo, da bodo tudi njegova otroška leta potekala brezskrbno kot pri sestrici Nini. Pogosto so se igrali skupaj, Nina je vzpodbujala Matica, da je z drobnimi ročicami lovil kocke in z nerodnimi glasovi poskušal povedati, da mu je všeč. Tekli so tedni, meseci, minilo je prvo leto. Mamica Mateja je bila z Maticem na igrišču, kjer se je razlegal razposajeni vrišč otrok. Pri srcu ji je bilo toplo, ko je gledala male nagajivčke, ki so poskušali v sončnem jutru pokazati vso svojo zgovornost in gibčnost. Naenkrat pa se je na nebu pojavil majhen črn oblaček. Ali se ji je to samo zdelo? Njen Matic je bil bolj tih kot drugi otroci, tudi njegovi gibi so bili bolj počasni. Prsi srcu jo je stisnilo. Potem je pomislila:
»Ne, saj to ne more biti res, da bi bilo z njim kaj narobe. Tako ljubek otrok je in doma se z Nino lepo igrata.«
Vendar pa se je dvom naselil v njeno srce. Čez dva tedna je imel Matic reden pregled v zdravstvenem domu. Prijazna zdravnica ga je pregledala in pohvalila mamico, da Matic lepo napreduje. Kljub pohvali, pa je Mateja izdavila:
»Zdi se mi, da se premika nekoliko počasneje, tudi spi več in pri govorjenju je še zelo neroden.«
»Ne skrbite, veste eni otroci napredujejo hitreje, spet drugi pa so nekoliko počasnejši in potem vse to nadoknadijo kasneje,« jo je potolažila zdravnica.

Mateji je sicer malo odleglo, vendar pa je dvom še zmeraj ostal. In potem so bile tu še občasne driske, ki si jih ni znala razlagati. Dnevi so tekli, Mateja pa je bila vsak dan v večji stiski. Matic je zmeraj bolj zaostajal za svojimi vrstniki.
Svoje strahove je zaupala prijateljici Rebeki. Ta jo je nežno pomorila: »Ne boj se, bova tudi to uredili, ko sva že mnoge druge probleme.« Mateji je odleglo, čeprav ni vedela zakaj tako zaupa Rebeki. Mateja in Rebeka sta skupaj odraščali. Rebeka je bila zmeraj bolj iznajdljiva, Mateja pa je njun odnos bogatila s čustvi.
Naslednji dan je Rebeka Mateji sporočila telefonsko številko naše ambulante za bioresonanco.
Spomnim se, ko je Mateja z malim Maticem stopila skozi vrata. Bila je prestrašena in njene široke odprte oči so prosile:
»Pomagajte mi!«
Pri Maticu smo opravili test na glavne alergene. Pšenica in gluten sta bila pozitivna. Sledila je prva terapija za odpravo alergije na pšenico in gluten. Matic se je med terapijo igral z igračami in sploh ni opazil prisotnosti nežnih bioresonančnih vibracije. Po terapiji smo se poslovili. Naslednji termin je bil čez 14 dni.
V dveh tednih se je zvrstilo precej pacientov tako, da sem na Matica že kar malo pozabil. In potem sta stopila skozi vrata, Matic in njegova mamica. V njenih očeh sem videl olajšanje in veselje. Sploh ni mogla počakati, da pridemo v ambulanto. Besede so kar vrele iz nje. Povedala mi je, da je Matic sedaj dosti bolj živahen, lepše govori in tudi igra se z ostalimi otroci. Opravili smo še eno ponovitveno terapijo in potem Matica nismo več videli, ker sta terapiji bili uspešni. Včasih se pri nas oglasi kakšna pacientka, ki jo je hvaležna mamica Mateja napotila v našo ambulanto. Matic je sedaj že velik. Od svojih vrstnikov se ne razlikuje več in je zelo priden učenec… In tako leta minevajo, otroci rastejo, prihajajo Matici, Nine, Lare… in odhajajo z nasmehom na licih.

Ljubezen in upanje naj bosta vaša spremljevalca Vam želiva Ida in dr.Igor
Preberite še več o alergijah, kandidi in drugih terapijah ter o naših oddajah na Radio Goldi Savinjski val in na Velenje.com v rubriki strokovnjak odgovarja

Srečali sva se v čakalnici pri splošnem zdravnik. Čakala sem na izvide, ona je sedela nasproti. Imela je okrog trideset let, čeprav je izgledala starejša. Pod očmi je imela velike podočnjake, ki so kazali na neprespane noči. Ustnice so bile stisnjene zaradi stalne bolečine, ki jo je morala premagovati. Hitro sva se zapletli v pogovor o njenih težavah, ki so jo pestile že nekaj časa. Ime ji je bilo Vlasta in spominjala me je na sošolko iz osnovne šole s katero sva preživeli dosti zabavnih uric. Glavoboli, utrujenost, bolečine v sklepih, zatekanje kolen. In vsi izvidi so bili negativni. Ponoči so se bolečine selile po nogah, včasih so bile nad koleni in potem spet pod njimi. Tudi zapestja in roke so jo občasno bolele. Videti je bila obupana. Doma in v službi so od nje pričakovali, da bo nasmejana, polna energije, njo pa so stalno spremljale bolečine. Zdravila, ki jih je uživa so bila predvsem za blaženje bolečin, vendar je bil njihov učinek vse slabši. Bila je polna strahov, kako je možno, da izvidi nič ne pokažejo, ko vendar še komaj živi. Povedala mi je, da v nočeh, ko ji bolečine ne dajo spati včasih razmišlja celo o samomoru.
Težave, ki so jo pestile so se mi zdele znane. Podobne so bile boreliozi v 3 fazi, ko znaki okužbe zaradi pika klopa že izginejo, različne nepojasnjene zdravstvene težave pa se kar vrstijo. Hotela sem jo vprašati, če se spomni, ali je imela pred 5 ali več leti kakšen pik klopa, vendar jo je medicinska sestra že poklicala v ordinacijo.
O Vlasti sem še večkrat premišljala. Bolečina in obup mlade žene pred katero je bilo še vse življenje te prizadenejo in tudi zunanjemu opazovalcu pustijo v duši brazgotine.

In potem je nekega dne v naši ambulanti zazvonil telefon. »Moja harmonija, prosim?« sem se javila kot zmeraj. Nekaj časa je bila na drugi strani tišina, potem sem zaslišala šibek glas. »Dober dan, Vlasta B. Želela bi se naročiti na pregled in terapije.«
Takoj sem jo prepoznala. Moja Vlasta, o kateri sem pogosto razmišljala. Dala sem ji termin in čez teden dni, ko je prišla na pregled sem jo objela, čeprav sva se prej srečali samo enkrat.
Bolezen je še napredovala. Hodila je s težavo in bolezen je na njenem obrazu pustila globoke sledi.
»Hvala Bogu, da si prišla!« sem izdavila. V njenih očeh so se pojavile solze, ko me je prepoznala.
Sledil je pregled in terapije. Bila je borelioza.
Z bioresonančnimi terapijami smo uspeli, da je ponoči spet trdno zaspala, njen korak je postal zanesljivejši, v njene oči pa se je spet naselil nasmeh. Postala je mamica in danes skrbi za malega Boštjana.
Še zmeraj mi pošlje kakšen email, včasih me celo pokliče. A življenje gre dalje, v Mojo harmonijo pacienti prihajajo in odhajajo in vsak ti prinese del svojega srca in tudi odnesel del najine duše.

Ljubezen in upanje naj bosta vaša spremljevalca Vam želiva Ida in dr.Igor

Preberite še več o alergijah, kandidi in drugih terapijah ter o naših oddajah na Radio Goldi Savinjski val in na Velenje.com v rubriki strokovnjak odgovarja

Veronika je uspešna poslovna ženska. Njena kariera se stalno vzpenja. Njeni sodelavci jo obožujejo. In vendar zmeraj pogosteje začuti, da njen pogled na svet, kariero in partnerja ni več isti. Zmanjkuje ji energije. Nasmeh na njenih licih je zmeraj bolj redek in tudi, ko ima čas samo zase, ji življenje polzi skozi prste.
Kristjan prodaja cvetje na ulici. Vsako jutro ji podari šopek, ki ga Veronika zasanjano prinese v svojo pisarno. Za njen nasmeh in globok pogled oči bi ji Kristjan podaril kar ducat šopkov.
Zakaj zadnje dni Veronika ni več enaka? Kam je izginil njen šarm in energija?

Danes zjutraj se je odločil, da ji bo razkril svoja čustva.
Izročil ji je šopek iz katerega je skrivnostno kukala rožnata vizitka. Kaj je pisalo v njej?
Draga Veronika, zaupal ti bom skrivnost, ki bo spet vrnila tvoj ljubki nasmeh.
Vitalnost – moja pot do zdravja – je program Moje harmonije, ki te bo napolnil z energijo in prižgal iskrice v tvojih modrih očeh.
Ne čakajte, da vam Kristjan podari vizitko, pokličite nas že danes in nihče ne bo opazil trenutkov, ko boste utrujene.

Preberite še več o alergijah, kandidi in drugih terapijah ter o naših oddajah na Radio Goldi Savinjski val in na Velenje.com v rubriki strokovnjak odgovarja

Valerija je bila na počitnicah v Črni Gori. Na potovanju se ji je pri avtomobilu pokvaril kazalec za bencin. Ves čas je bila v strahu, da se ji bo avto ustavil. Bencin so kupovali vsakih 100 km, pa čeprav je bil rezervoar še poln. In z velikim strahom so potovali in upali, da bodo pripeljali do naslednje črpalke.
Valerijina zgodba me je spomnila na mnoge naše paciente, ki jim stalno niha energija in se bojijo, da se bodo ustavili med pomembnimi nalogami, ki so jih sprejeli.
Zato smo v Moji harmoniji pripravili program: Vitalnost – moja pot do zdravja. Program sestavljata AMSAT diagnostika in bioresonančne terapije.
Katjuši je bil naš program: Vitalnost – moja pot do zdravja zelo všeč. »Ko grem v trgovino, si zmeraj napišem listek kaj moram kupiti. Pri programu Vitalnost – moja pot do zdravja pa z AMSAT diagnostiko izdelate seznam šibkih točk našega telesa in potem sledijo ustrezne terapije. In to ne samo v Moji harmoniji, tudi doma lahko nadaljujemo z ustrezno prehrano, vajami in načinom razmišljanja. «

Marko je po naravi sistematičen. Program Vitalnost – moja pot do zdravja mu je všeč, ker ve, da bo vsak mesec enkrat prišel v Mojo harmonijo in dobil poročilo AMSAT diagnostike iz katerega bo lahko spremljal svoj napredek. S terapijami za energijo in vitalnost pa bo takoj po diagnostiki tudi izboljšal delovanje najšibkejših organov.
Komu je namenjen naš program Vitalnost – moja pot do zdravja?
Vsem, ki skrb za dobro počutje ne prepuščate naključju ampak želite, sistematično spremljati svoje zdravstveno stanje in ustrezno ukrepati v primeru odstopanj.
Kako pogoste so terapije Vitalnost – moja pot do zdravja?
Za osnovno spremljanje priporočamo mesečni obisk Moje harmonije, v primeru večjih obremenitev in zdravstvenih težav pa so v začetku priporočljivi pogostejši obiski.
Kakšna je cena terapije Vitalnost – moja pot do zdravja?
Cena enourne terapije znaša 50 € in vsebuje indikacijsko AMSAT diagnostiko s kratkim poročilom in nato ustrezne bioresonančne terapije za izboljšanje vitalnosti in oslabljenih organov.
Na prvem pregledu vam izdelamo osnovno AMSAT in Bicom diagnostiko, ki je osnova za kasnejše primerjave. Cena prvega obiska znaša 120 € s tem, da vam 50 € upoštevamo pri naslednji terapiji. V ceni prvega obiska je vključena tudi prva bioresonančna terapija.

Vaša terapevta
Ida in dr.Igor

Preberite še več o alergijah, kandidi in drugih terapijah ter o naših oddajah na Radio Goldi Savinjski val in na Velenje.com v rubriki strokovnjak odgovarja

]]>