Do nadaljnjega je Parkova spletna stran deaktivirana. Komentiranje člankov v tem času ni mogoče. Želimo vam prijetne dopuste!

Uredništvo revije Park

• Uroš Lubej: Dolenjska potrebuje močan množični medij
• Damir Skenderović: Župan Muhič ni kriv
• Gregor Macedoni: Kaj pomeni voditi občino. Cilj ali pot
• Intervju: Miro Škufca, predsednik KS Šmihel (Bogdan Miklič)
• Bogdan Miklič: Dolenjski Romi spet na izhodišču
• Tomaž Levičar: Novo mesto – do starejših neprijazno mesto
• Tomaž Golob: Mesto v senci nebotičnikov
• BTC: Doseči vtis regijske metropole in omogočiti razvoj območja
• Hypo Leasing o Novem trgu 6: Ni še jasno, ali bodo objekt prodali
• Črne packe: Skriti vodnjak na Glavnem trgu; Kapelica na Kandijski; Zakrita pletenka; Motorji na Krki; Zanemarjen gostinski lokal, Konzolni most
• Mitja Simič: Komentar dogajanja v občinskem svetu
• Uroš Lubej: Novomeška hobotnica – Primer Zarja
• Županske volitve 2010: Boj se je razplamtel
• Uroš Lubej: Dnevnik www.park.si
• Fotoštorija Boštjana Puclja: Kapiteljska njiva
  
• Marijan Dović: Fuzbal
• Prof. dr. Miha Japelj: Univerza v Novem mestu – svetla ali manj svetla obzorja
• Luka Blažič: Hostel Situla
• Študentska kamra s Katjo Martinčič in Petro Božič
• Intervju: Angel Igov, pisatelj (Damijan Šinigoj)
• Intervu: Jaka Berger (Maja Regina)
• Odzivi: Ivo Kuljaj, Mitja Simič
• Natalija Mikec: Manj je več
• Tina Ban: Dan mladosti in študentske demonstracije
• Damijan Šinigoj: Park extreme
• Gašper Klančar: Študentske demonstracije
• Potlač: Ekskluzivne izjave novomeške elite pred lokalnimi volitvami

V proračunu je letos že zagotovljenih 1,450,000 evrov, preostanek bodo morali zagotoviti v proračunu za leto 2011. Novomeški župan Alojzij Muhič je ob podpisu pogodbe med drugim povedal, da je osnovni cilj zagotoviti telovadnico pri Osnovni šoli Stopiče, saj gre za edino šolo v mestni občini, ki telovadnice še nima. Telovadnica Stopiče pa bo nadstandardna, saj bo novomeška občina v njej zagotovila prostor za treninge nekaterih klubov. Telovadnica bo imela dimenzije rokometnega igrišča, tako da bo poleg šoli služila predvsem ženskemu rokometnemu klubu.

Pri projektu ne bodo sodelovali zasebni partnerji, kot je župan napovedoval v preteklosti. »Želimo delovati popolnoma transparentno, da ne bo pomislekov, kot so jih imeli nekateri pri Velodromu in pri objektu v Portovalu.« V letošnjem letu s strani države za telovadnico niso dobili sredstev, je pa dejal, da ima obljubljenih 1,5 milijona evrov v naslednjem letu, ki bi jih namenili za opremo telovadnice.

O tem, zakaj je bilo potrebno čakati dvanajst let na to, da se zahteve Stopičanov in rokometašic uresničijo, je župan povedal: »Do tega mandata očitno ni bilo prave volje za ta projekt. Začeli smo iz ničle v letu 2007. Izvedli smo natečaj in pridobili kompletno dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje. Zakaj je bilo v preteklosti toliko zaostankov mi ni znano.«

Marjan Pezdirc je povedal, da so projekt pridobili na javnem razpisu. »V teh gospodarskih razmerah je tak projekt za nas pomembna pridobitev. Zadovoljni smo, da smo uspeli pripraviti kvalitetno ponudbo. Podobne športne objekte smo že izvedli, na primer v Kočevju, tako da imamo dovolj izkušenj. Dela bomo končali v roku, če bodo vse okoliščine take, kot je predvideno v pogodbi. Z deli bomo začeli takoj, pri tem pa bomo predvsem poskrbeli, da bo gradnja varna, saj smo v neposredni bližini šole.” Pezdirc je tudi čestital županu in občinski upravi, »ki je v teh zaostrenih razmerah pripravila projekt za realizacijo«.

O tem, ali bo glede na to, da naj bi šli s cenami dokaj nizko, trpela kvaliteta izvedbe, je Pezdirc dejal: »Cene gradbenih del so v tem trenutku res nenormalno nizke. To potrjujejo vsi v celotni gradbeniški verigi. Vendar tako pač je. V projekte je potrebno iti z minimalnimi zaslužki ali celo brez njih. Ne glede na okoliščine CGP korektno opravlja vse obveznosti tako do podizvajalcev tako do zaposlenih. Družba CGP ne pridobiva posle na špekulativen način, tako stvari ne bi plačevali. Nivo cen je treba sprejeti. Lažje je tistim, ki imamo nekaj zaloge in ki smo korektno poslovali v preteklem obdobju.«

Podatki o objektu

Opis arhitekturne zasnove: Objekt je sestavljen iz dveh pravokotnih volumnovi, ki ju bo povezovala poševna streha. V zgornji volumen bodo postavljene komunikacije, kabinet in dvigalni jašek ter tehnični prostori (kurilnica in prezračevanje telovadnice).

V pritličju bo glavni vhod za obiskovalce, ogrevalni prostor, garderobe, sanitarije za obiskovalce, prostor za rekvizite, prostor za spravilo orodja, lokal in trafo postaja. Nadstropje višje so predvideni klubski prostor, sodniška soba in galerija ter sanitarije. V tem nivoju bo v povezovalnem delu postavljena kurilnica.

Vhoda v telovadnico bosta dva. Vhod za gledalce je predviden ob ploščadi pri avtobusni postaji – z vhodno avlo in stopnicami na galerijo za obiskovalce. Na tribunah bo 220 prostorov za obiskovalce, predivdene so lesene klopi. Drugi vhod za tekmovalce pa naj bi uredili nadstropje višje, ob cesti, ki se dviguje proti šoli. Ta vhod bi uporabljali takrat, ko v dvorani ne bo gledalcev in bo služil kot službeni vhod.

Notranje dimenzije dvorane so 44,2 x 22,95 m. Glavna dvorana bo prilagojena velikosti igrišča za rokomet. Predvidena je možnost troprekatne predelitve. V kot male dvorane naj bi postavili plezalno steno v višini do 650 cm. Rokometno igrišče v veliki dvorani bo imelo predpisani varovalni pas (44 x 22m), v katerem – razen predpisanih – ni nobene druge zapreke, ki bi onemogočala organizacijo tekmovanj na državni ravni.

Spodnji rob strešnih nosilcev bo na koti 7,62 m, kar omogoča postavitev sklopljivih košev za košarko.

Zazdilna površina: 2268,30 m2

Bruto tlorisna površina: 2783,50 m2

Neto tlorisna površina: 2396,82 m2

Bruto prostornina: 22359,20m3

Neto prostornina: 13227,45 m3

Število etaž: P + 2

Tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem: 2138,10 m2

Tlorisna velikost projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta nazemljišče: 2293,94 m2

Absolutna višinska kota: 224,00 m

Relativna višinska kota etaž: +/- 3,70 m

Najvišja višina objekta: 11,75 m

Število parkirnih mest: 42

Izgradnjo napovedali že za leto 2007

V povolilnem programu vladajoče novomeške koalicije (spomnimo, do razpada so jih sestavljali Zveza za Dolenjsko, Slovenska demokratska stranka, Socialni demokrati, DeSUS) pa tudi večkrat v predvolilnih soočenjih je bil župan Muhič nedvoumen: »V letu 2007 bomo (tudi s pomočjo zasebnega kapitala) zgradili nadstandardno telovadnico za Osnovno šolo Stopiče.«

Leta 2007 telovadnica ni bila zgrajena. V tem letu je župan sprejel sklep o tem, da se v Stopičah ne bo gradila le standardna osnovnošolska telovadnica, ampak kar športna dvorana s 1100 m2 vadbene površine (za primerjavo naj navedemo, da jih ima grmska osnovna šola le 775 m2). Tako dvorano namreč potrebuje ženski rokometni klub.

Šele 23. novembra 2007 je občini uspelo narediti prvi konkretni korak. Objavili so javni arhitekturni natečaj za izbiro najprimernejše rešitve za telovadnico. 31. marca 2008 je natečajna komisija objavila rezultate natečaja. Prve nagrade ni podelila in si na ta način odprla manevrski prostor za pogajanja. Podžupan Rafko Križman je tedaj optimistično napovedal, da bo telovadnica po novih predvidevanjih lahko stala septembra 2009, se pravi dve leti po županovi famozni napovedi.

9. septembra 2008 je Mestna občina Novo mesto podpisala pogodbo z drugouvrščenimi natečajniki (Jereb in Budja arhitekti, d. o. o.). Medtem so na občini prišli tudi do bolj realne ocene vrednosti investicije. Namesto prvotnih 2,5 milijona EUR lahko v investicijskih dokumentih občine zasledimo, da bo gradnja stala kar 3,7 milijona EUR. Na občini pričakujejo, da bo 78 odstotkov zagotovljenih iz občinskega proračuna, 17,8 odstotka iz državnih sredstev, 4,2 odstotka pa naj bi pokrili krajevna skupnosti in donatorji.

Odlomek iz intervjuja z županom, pomlad 2009

Vprašanje: No, naslednja neuresničena obljuba je gradnja telovadnice Stopiče, ki prav gotovo ne bo končana do konca vašega mandata.

Odgovor Alojzij Muhič: Priprava projekta poteka. V začetku naslednjega šolskega leta bomo postavili temeljni kamen. Kako hitro se bo razvijala nadaljnja izgradnja, pa je tudi stvar izvajalca.

Vprašanje: Je realno, da boste začeli že letos?

Odgovor: To je realno.

Vprašanje: Toda tega ni v sprejetem proračunu, v katerem se za letos omenja samo izdelavo projektne dokumentacije.

Odgovor: Sprejeli bomo rebalans, poleg tega pa bomo poskusili gradnjo financirati tudi iz drugih virov. Proračun bo zagotavljal tisti nujni, standardni del, za tisto, kar pa bo pri telovadnici nadstandardno, moramo iskati druge vire.

Vprašanje: Menite, da bo pomagala država?

Odgovor: Država bo prispevala le en del. Drugi del pa je tudi zasebna iniciativa. Pogovarjamo se z eno izmed bank, pogovarjamo se z gasilci, pogovarjamo se s krajevno skupnostjo, ki se sicer tudi financira iz proračuna, skušali pa bomo najti tudi druge zasebne investitorje.

Od odvetnika Mateja Šporarja, ki sta ga pooblastila podjetje ID Interier Design d.o.o. in Bojan Košmerl, smo danes prejeli zahtevek za popravek članka Nova afera? Nezakonitosti pri obnovi vrtca Ciciban. V spornem članku gre sicer v celoti za povzetek navedb nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto, ki ga bo obravnaval občinski svet na septembrski seji, po mnenju prizadetih pa naj bi vseboval številne netočnosti in zavajanja. Odločili smo se tudi, da sporni članek umaknemo s spletne strani, dokler ne bodo razjasnjeni dvomi v verodostojnost poročila nadzornega odbora. Članek je namreč nastal izključno na podlagi tega vira.

Popravek v celoti objavljamo tudi v slikovnem gradivu, povzemamo pa v nadaljevanju.

Avtor članka naj bi neresnično navedel, da je MO Novo mesto projektantu potrdila prevzem celotne projektne dokumentacije vključno s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, čeprav projektant občini ni predal in slednja ni imela namena prositi za izdajo gradbenega dovoljenja. “Projektant – družba Interier Design d.o.o. je namreč izdelala in občini izročila celotno projektno dokumentacijo, potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja in se slednja tudi nahaja na občini. Šele naknadno po izdelavi projektne dokumentacije je bilo na sestanku na Upravni enoti dne 4. 1. 2006 ugotovljeno, da se ne bo posegalo v konstruktivne elemente zgradbe, da se ne bodo spreminjale zunanje mere zgradbe kot tudi ne namembnost zgradbe ter da zato gradbeno dovoljenje ni potrebno. Tudi naknadno je Upravna enota Novo mesto z dopisom dne 14.5. 2010, izdanim na zaprosilo Mestne občine Novo mesto potrdila, da je šlo le za dela, za katera v skladu s takrat veljavnimi predpisi in tudi v skladu s sedaj veljavnimi predpisi ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Naknadna odločitev MO Novo mesto, da ne bo zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja, tako nima nobene zveze s podjetjem ID Interier Design d.o.o. in Bojanom Košmerlom,” je zapisano v popravku članka.

Prav tako prizadeti pred odvetnika zavračajo trditev v članku, da je projektant izdala neverodostojen račun, “saj slednji sploh ni izdal nobega računa Mestni občini Novo mesto. “Račun je na podlagi podpisane pogodbe in aneksa izdalo podjetje ID Interier Design d.o.o. in ni na noben način “neverodostojen”, saj, kot je bilo že navedeno, temelji na predhodno sklenjeni pogodbi in aneksu k pogodbi. Poleg tega račun predstavlja le 2 % vrednosti celotne investicije, povprečna tržna vrednost za podobne projekte pa znaša 6 % vrednosti investicije, tj. v saj dvakrat več.”

Prav tako zavračajo trditve nadzornega odbora, predstavljene v spornem članku, glede kakovosti popisa del: “Neresnična je navedba v članku, da so bili popisi del narejeni slabo in da ni navedeno, kakšna oprema se bo vgrajevala. V projektni dokumentaciji, izdelani s strani ID Interier Design d.o.o. je namreč natančno navedeno, kakšna oprema se bo vgrajevala in bi avtor članka to z lahkoto preveril.”

“Navedba v članku, da je bila v popisih predvidena in vgrajena keramika visokega cenovnega razreda in navedba, da je projektant predvidel, da je skoraj vsa notranja oprema narejena po meri in zato dražja, je neresnična in zavajajoča. Dražja keramika, ki jo avtor imenuje “keramika visokega cenovnega razreda” je keramika razreda “R11″, ki je nedrsna. Ta keramika je vgrajena le v klančinah dostopnih poti pred vrtcem, ki imajo močan nagib, z namenom preprečitve zdrsev in padcev otrok ter staršev ob deževju in v zimskem času. Po meri je bila narejena le oprema, ki kot tipska na trgu ni obstajala in sicer vrata, obloge sten in vgradne omare, vsa ostala oprema pa ni narejena po meri oz. je tipska.”

“Namigovanja v spornem članku o morebitnem oškodovanju davkoplačevalskega denarja, izraženi dvomi o zanesljivosti objekta in varnosti za uporabo in o tem, ali so bili upoštevani vsi relavantni predpisi, se tako izkažejo za v celoti neutemeljene in so očitno namenjeni bližajočim se lokalnim volitvam,” zaključuje odvetnik.

16.08

Spet zamujajo. Župan sploh noče začeti, ker vidi, da še nima sklepčnosti. Sicer pa je res hecno, da se sestajajo po 15. juliju. Statut MONM govori o tem, da sej po 15. juliju praviloma ne bi smelo biti.

16.09

Kaj nas čaka danes? OPPN za grad Grm; LN Revoz, Poročilo o izvrševanju proračuna, Rebalans proračuna, neke premoženjske zadeve, Poročilo nadzornega odbora o Cicibanu, Statuti KS, Plan dela Sveta za preventivo v cestnem prometu, imenovanje novega sveta APT in Agencije za šport ter poročilo o realizaciji projekta Hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema in centralna čistilna naprava v Novem mestu ter vprašanja in pobude svetnikov.

16.12

No, pa smo začeli. Sicer pa povezava na dnevni red …
Župan ugotavlja sklepčnost. 16 prisotnih, komaj so sklepčni. Bomo videli, če bodo zdržali.

16.14

Grad Grm. Mojca Tavčar ima besedo. OPPN je v javni razgrnitvi. Dokument je začel dogajati leta 2004… gospa govori o pomembni zgodovini tega dokumenta, ki je tukaj ne bomo reproducirali.

Grad Grm je bil v lasti Igorja Laha (podjetnika). Grad je hotel nameniti hotelskim storitvam, to pa ni bilo usklajeno s dediči kulture. Lani je ministrstvo za kulturo kupilo grad. Tam bo obdržalo spomeničarje in zgodovinski arhiv.

Grad je kulturni spomenik.  Sedaj bo beseda prevzela gospa iz projektantskega biroju, ki je OPPN pripravljal.

Edini ohranjeni grajski kompleks v mestu. Iskali so takšno dejavnost, ki bo v skladu s tem. Tam morajo biti taki programi, ki bo omogočil obisk meščanov. Se pravi poleg omenjenih programov bodo notri možne tudi kulturne in rekreativne dejavnosti. Sprehajališče, vrtovi ipd.

Itd.

Ni razprave, bodo kar glasovali. 16:0

16.30

Sedaj pa k javni razgrnitvi LN Revoz. V Revozu so dopolnili pobudo. Želijo razširiti lakirnico za 15 m. V Revozu bodo delali SMART, ki se bo barvala v dveh linijah itd, rabijo očitno večji prostor zaradi tega. Nekaj bo še na južni strani.

Sedaj bo zadevo obrazložila še Katica Balažic, projektantka. No, za sladokusce več na povezavi.

Ni razprave, glasujejo.16:00, odlok je sprejet v 1. obravnavi.

16.40

Sedaj pa poročilo o izvrševanju proračuna. Govori Jože Kobe, direktor občinske uprave. Prihodki so manjši (34 % realizacija). Komunalnega prispevka je bistveno manj, kot je predvideno. Večji investorji so odstopili od projektov. Prodaje stavbnih zemljišč niso bile uspešne. Prav tako ni bilo prihodkov s strani države in eu. Predvsem se je zamaknila centralna čistilna naprav (CČN).

Tudi odhodki niso realizirani. 28 odstotkov. Tekoče stvari so se plačevale, ni pa bilo nekaterih investicij.

Neplačane obveznosti se pa kar lepo plačujejo. Lani je bilo v tem času 7,2 mio neplačanih, letos le 3,5 neplačanih obveznosti.

Razprava.

Mojca Novak: Ugotavlja, da ni drugače, kot je bilo v preteklih letih. Boljše je na stanju neplačanih dolgov. Praksa ni dobra. Razvoj bi moral zahtevati rebalans. V resnici je drugače. Projekti se zmanjšujejo in zato moramo sprejemati rebalans. Planiramo zelo optimistično, na pol leta pa zmanjšamo ključne projekte, po drugi strani pa potuhnjeno povečujemo na področjih, ki pomenijo strošek, se pravi plače in materialne stroške.Za 9 mio evrov zmanjšati protračun – to je zelo velik del proračuna. “Škarje razvoja se zmanjšujejo,” pravi poetično (bolje bi bilo reči, da škarje režejo razvoj ali pa da se škarje prihodnosti zapirajo ali pa da škarij preprosto ni več, ampak ok, nič hudega).

Sprašuje, zakaj je bil objavljen razpis na strani MONM, če ni bilo kadrovskega povečevanja.

Adolf Zupan. Moral bi biti priložen operativnega načrta, z nosilci, roki, program racionalizacije. Pravi, da pol uprave govori o tem, da je razpis, ki ga je omenila Mojca, da je ta razpis pisan na košo točno določeni osebi.

Boris Dular. Realizacija sploh ni slaba, v primerjavi z drugimi občinami. Toda drugi so realizirali visoke proračune, vsaj v prvih dveh mandatih. Do konca leta ne bo taka, kot jo bomo danes potrdili. Minus bo lahko narastel. Resno bi premislil, kaj je realno. (Hej, to je že naslednja točka. Don Kova bi takoj ustavil, če bi nekdo skakal gor in dol po dnevnem redu, Don Lojze pa ne.)

Darinka: Opozarja, da je samo 9 odstotkov investicij realiziranih. Povečujejo se tekoči odhodki. Če vse skupaj seštejemo pridemo do primankljaja. Pa spet ne vem, ali ni to že naslednja točka.

Darinka opozori tudi na to, da je MO Celja dobila 39 milijonov evrov evropskih sredstev.

Lojze: ” To ni res. Tudi mi smo dobili sredstva. Dejstvo je, da je stanje težko, da se trudimo, kako zadevo izboljšat, vemo kakšne so razmere, temu primerna je tudi realizacija.”

Glede delovnega mesta pravi župan: gre za premestitev, ker gre ena delavka v pokoj, zato smo to objavili.

Mojca: v ukrepih pravite, da ni dodatnega zaposlovanja. Poglejmo število zaposlenih – rezultati so slabi. Zato bi predlagala, da se spremeni zapis, da ni bilo zaposlovanja. Predlaga, da se sprejme sklep, s katerim se zadolži upravo, da se na občinski svet da poslovanje CERODA.(preda obrazložitev Habjaniču)

Adolf  Zupan: Prosil bi, da nas seznanite s tem, koliko je bilo realiziranih evropskih sredstev, če pravite, da Darinka nima prav. Koliko smo dobili iz evropskih sredstev in za kateri projekt.

Jože Kobe: Dobili smo iz kohezijskega sklada za 12 mio za čistilno (nismo še realizirali). Iz strukturnih sredstev 1,7 mio za Grčvje, 2,7 za kanalizacijo Birčna vas (ni še zahtevka), 800 000 za izvedbo katastra, v zadnji 5,6 let smo dobili za manjše projekte (iz države): nekaj v Brusnicah, v Stopičah, Gabrje, vodovod Jugorje, letos Stopiče.

(Hej, mimogrede, kaj če bi se preimenovali v Mestno občina Birčna vas???)

Lojze: Pozabil si na podjetniški inkubator (1,8 mio evrov). Poleg tega imamo inštitucije, ki to prijavljajo, to se ne vidi v proračunu. Poleg  tega imamo teževe na ministrstvih, ki na naše vsakodnevne zahteve ne odzivajo.

Zaključi razpravo.

Najprej glasujejo o predlogu Mojce Novak, da bi slišali nekaj o Cerodu. Je sprejeto. Se nekaj kuha na CeRODU?

Potem glasujejo še o poročilu. So tudi za.

17.11

Sedaj pa še o rebalansu. Župan spet hoče, da se danes opravi obe obravnavi. In pravi, da je to proti poslovnikom.

Adolf pravi, da ni proti poslovniku.

Lojze nič ne reče, Habjanič tudi ne, očitno je v skladu s poslovnikom.

Jože Kobe dobi besedo. Tudi on prosi, da gremo po skrajšanem postopku. Ni časa za sklic seje v enem tednu. Na to so vezani projekti: komunalni projekti. Komunala mora nakazati dobičke v proračun, projekti na Ragovski, v Prečni, Belokranjska cesta … imamo že nakazane dobičke … Naredili smo javni poziv za šole. Na dveh je to pred namestitvijo. Sončne celice v Bršljinu in Grmu. Imamo azbestne strehe. Če bomo proračun odmikali, bi izgubljali čas. Nekaj bi lahko že naredili v poletnih dneh. Prosim za skrajšni postopel.

Sedaj bodo spet glasovali o tem, da bi šli v skrajšani postopek.

Adolf  Zupan: Morda kakšen razlog res drži. Ampak to samo kaže na to, da se mora proračun planira drugače, pa do tega ne bi prišlo. Sprejeli smo pred nekaj meseci. Niste hoteli poslušati, kako se mora pristopiti k proračunu. Ni mogoče pristajati na domače razlage. Ne bo podprl tega in misli, da ni po postopku.

Boris Dular: Kako občina rešuje problema. Procedura je temelj demokracije. Če je bilo na začetku seje sprejeto, da je dvofazno, ne moremo sedaj iti po skrajšanemu. Ne moremo glsovati še enkrat, lahko pa skrajšamo faze. Predlaga obravnava v 1. fazi, potem pa je možno, da se 2. faza opravi.

Tomaž Levičar: Smešenje vseh nas, da bi sedaj spreminjali odločitve. Me skrbi, s kakšnimi argumenti se to predlaga. Lahko bi začeli že na prejšnji seji. Opozarjali smo na nereaen obseg že pri sprejemanju. Zaskrbljen sem nad takim vodenjem projekta, kot ga izraža tole gradivo o strehah. Kako to, da niste to vključili v rebalans?

Ne bodo glasovali še enkrat.

Jože Kobe spet dobi besedo. Bo predstavil rebalans. Zakaj rabimo rebalans? Nižji so prihodki. Imamo pa druge prihodke iz Komunale. Časovni zamik projektov (CČN). Novi projekti na namenskih prihodkih. Novi nepredvideni odhodki.

Predlaga zanjšanje predvidenih prihodkov za 8,6 mio evrov. Od tega 1,5 mio manj komunalnega prispevka itd . No, morda več na povezavi.

Odhodke zmanjšuje za 9,6 mio evrov. V glavnm se zmanjšujejo investicije.

Pojasni še, kaj se dogaja v Brusnicah. Občina naj bi tam morala zgraditi vso kanalizacijo in cesto Ratež – Brusnice in Brusnice – Suhadol. V obdobju od 2005 do 2010 je bilo v te projekte vloženih 5 mio evrov. Podjetje CeROD je nakazao 4,6 mio. Trenutno je CEROD malo v minusu. Bo pa reaizirano. Ni šlo za nenamensko zapravljanje  sredstev.

Darinka Smrke govori v imenu obeh odborov (gospodarsvo, finance): Posreduje vse pripombe članov odborov.Pričakujejo opredelitev uprave.

Marija Zupančič (okolje in komunale). Imajo tri sklepe: podpirajo spremembe. Sončne elektrarne na strehah šol podpirajo. Predlagajo, da se posreduje poročilo o Brusnicah.

Odpira razpravo:

Darinka Smrke: Predlaga, da se Razvojnemu centru zmanjšajo postavke in da se ta denar nameni Kulturnemu centru in da se kupi eno socialno stanovanje. Omenja sklepe odbora za gospodarstvo. V zvezi z razvojnem centru: nikoli nismo dobili poročila razvojnega centra, čeprav ga je odbor večkrat zahteval. Razvojni center je ena od institucij, ki se ukvarja s pospeševanjem malega podjetništva. Strinjam se z županom, da ni res, da nismo dobili nobenega denarja. Vendar ocene o tem nismo nikoli dobili, razen ustnih informacij. Zato smo hoteli to izvedeti. Drugič, razvojni center se je preoblikoval iz podjetniškega centra v regionalni center. Nimamo nobenih podatkov o tem, kako se RC financira. Nimamo celovitega poročila o tem. Pred dvemi meseci nam je župan posredoval neko poročilo, ki pa ni bilo skladno z našimi sklepi. To smo kritizirali. Župan ga je zato umaknil, na odboru pa smo sklenili, da mora RC poročilo pripraviti.

Moje izrecno vprašanje direktorici Mojci Špec Potočar je le-ta rekla, da je bila seznanjena s tem sklepom.

Razvojnemu centru smo od leta 2007 – 2010 je RC dobil 1,1 mio evrov. Se pravi, da je nekaj manj kot 1 % porabnik proračunskih sredstev. Ne trdim, da ni koristen. Vendar naj ima enakovreden odnos do nas. Vsi nam poročajo.

Razvojni center je dobil nekaj manj kot 500 000 evrov. Ali vemo, kaj se je ste dogajalo? Popolnoma nič ne vemo. Iz načelnih razlogov vztrajam pri predlogu, da se zmanjšajo postavke, kot je navedeno (137 000 evrov).

V poročilu naj RC navede, kdo je njihov dobavitelj za …?

Mojca Novak:

Sprašuje, zakaj se ne pove, zakaj se neke investicije zmanjšuje. Do drugega branja naj se obrazložijo vse postavke, ki se spreminjajo. Glede Brusnic: ne najde, kakšno je stanje investicij v Suhadolu, v Gabrju, itd. Župan naj umakne predlagana amandmaja v zvezi z Zarjo. Potek z zvezi z Zarjo tako, kot smo predlagali, zato naj se umakne amandma. Glede šol in streh: način se ji zdi dober. Predlaga pa, da se naredi investicijski elaborat.

Ana Bilbija:

Podpira dvofazni postopek. Razvojni center je tako pomembna zadeva, da ne moremo kar mimo.

Glede Brusnic jo zanima, ali je to usklajeno s KS Brusnice.

Adolf  Zupan

Se strinja z Mojco glede pričakovanega dobička iz Zarje. Ko bo vendar ta mukotrpna skupščina sklicana, lahko o tem govorimo.

Do naslednje seje naj se pripravi poročilo o obveznostih MONM do konca leta 2010, posebej za pogodbe, na podlagi že sprejetih obveznostih. Naj se pove, kakšne so obveznosti za leto 2011, 2012. Vključno s tistim, kar imajo naši zavodi. Npr. 3,200 000, ki naj bi jih bilo v Zarji.

Zanimajo ga “ljube obresti”. Naj se prikaže, kakšne bodo te obresti. To je šola, ki se ne sme več ponoviti.

Predlaga tudi sklep, da vodstvo ali kdor koli drug ne sme od 15. 7. podpisovati nobenega sklepa, s katerim bi se zaposlovalo nove delavce ali pa bi se delavce razporejalo na višja delovna mesta. Da ne bonekih neupravičenih zaposlitev in nagrajevanj ob koncu glasovanja.

Naj proračun spremlja program operativne izvedbe najpomembnejših nalog. To je normalno.

Igor Perhaj

Zanimajo ga odškodnine. To je iz leta 2000. Komu se imamo zahvalit za ta strošek?

Glede dodatnih sredstev javnih zavodov. Po štirih mesecih poslovanja povečujemo sredstva za materialne stroške in plače. Mislim, da je resnično zadnji čas, da javni zavodi realno planirajo in da občinska uprava realno oceni, ali je temu res tako ali ne. Kako to, da pred nekaj meseci niso vedeli, kaj se bo dogajala.

Glede mestnega jedra: zakaj prihaja do zmanjašanja. Ali pa varstvo okolja. Zakaj se zmanjšuje. Te ocene so bolj privlečene za lase.

In še investicija APT: razhajanje med projektantsko in izvajalčevo oceno. Dvomim, da se bodo stroški gradnje zmanjševali. Imam pomisleke.

Tomaž Levičar:

Predlaga, da se gradivo pripravi tako, da bo jasno, zakaj se postavke spreminjajo. Zakaj neke konte obrazlagate, nekatere pa ne. Npr. odškodnina, reprezentanca občinske uprave, materialni stroški, Ciciban, itd. Nekaj pa zmanjšujemo, kar se mi zdi sramotno: rekonstrukcija nekaterih cest. Npr. Smrečnikova, Koštialova…

Najbolj me skrbi stanje investicijskih odhodkov, ki se tako neverjetno zmanjšujejo. Ob sprejemanju se je govorilo o tem, da je proračun razvojno naravnan. Danes vidimo, da je vse prej kot razvojno naravnan. Ravno na investicijah se ne dela. Projektov se ne razvija … Se strinjam s kolegom Zupanom, da bi moral nekdo posebej poročat o realizaciji posameznih investicij, ki so predvidene s proračunom.

Imamo slabo pripravljeno gradivo in nekaj zaskrbljujočih podatkov o občini.

Župan predlaga glasovanje o prvi obravnavi s tem, da se pisno odgovori na te pripombe.

Adolf Zupan ima pripombo. To ni dobra komunikacija. Ta papirnat odnos ni dober. Ni se izoblikoval drug nivo sprejemanja in izvajanja proračuna.  Prosi, če vendarle kdo kaj odgovori. Če je kdo kaj zapisal, razen Darkota.

Jože Kobe:

Najprej glede razvojenega centra. Gre za projekte. Ne gre za direktno financiranje RC. Vse pogodbe so podpisane, obligatorne za občino. Amandmaja ne moremo sprejeti. Podpira pobudo o konkretnem poročilu RC.

Vse postavke bomo obrazložili, kot so bili predlogi.

Glede Brusnic: letos je predvideno še 820 000 realiziranega. Upamo, da bo do jeseni zaključeno. Na marsikaj nismo vplivali zaradi lastniških problemov. Skozi naselje Ratež potekajo odkupi. Ponekod bi lahko že začeli. Ponekod moramo končati nekater odseke kanalizacije (Suhadol, Ratež). Nekateri projekti bodo končani drugo leto. Skozi Ratež je predviden začetek v 2011 in 2012. Tudi križišče. (….)

Amandma okoli Zarje: umikamo ta amandma. Do odločitve občinskega sveta.

Gospa Bilbija je vprašala, ali je dinamika usklajena s KS Brusnice. Aneks smo jim poslali. Ni toliko problem dinamika. KS hoče od občine, da se občina zaveže plačati penale KS, v primeru, da občina ne realizira.To ni možno. KS zahteva, da se v nadzorni odbor Ceroda, imenuje svojega predstavnika. Tudi to ni možno. Tretja stvar: dvomijo o namenskosti porabe teh sredstev. Vendar smo že prikazali, da ni tako.

O sklepih g. Zupana se bo opredelil župan.

Glede odškodnine: Gre za Avtoservis Slak. To samo jim prodali, potem pa so se denacionalizacijski upravičenci pritožili in vrhovno sodišče je tako odločilo.

Glede materialnih stroškov: delno je kriva huda zima in visoki stroški ogrevanja. Delno pa se strnija s Perhajem.

(…) Glede APT: veseli smo, da bo investicija nižja, kot je bilo ocenjena. Vezani smo na črpanje evropskega denarja. Dinamika je prilagojena temu.

Glede Koštialove: delno je zmanjšana. Vendar, začeli bomo letos.

Alojz Muhič: Ostalo dobite v pisni obliki. Želimo prikazati stanje, kakršno je. Predlaga, da glasujejo.

Glasujejo: 18:0. Sklep je sprejet.

18.19

Premoženjske zadeve.  Ni razprave. Glasujejo in sprejmejo.

18.21

Sedaj pa Vrtec Cicban. predstavnik a nadzornega odbora sta se opravičila. Zato bodo zadevo preložili. Glasujejo: Točko so preložili.

18.23

Spreminjajo še statute KS. Kot kaže se bodo spreminjale volilne enote v krajevnih skupnostih. Zmanjšali bodo njihovo število.

18. 27

Tle se bo kmalu končalo. Sprejemajo ostale zadeve.

Kadrovske zadeve. Imenovali bodo svet v APT. Predlaga se, da se v svet imenuje Matjaža Engla, Boruta Škerlja, Francija Keka.

Tomaž Levičar: Predlaga, da se akt o svetu zavoda APT prilagodi temu, da ne bi kar kdor koli postal član sveta.

Alojz Muhiča: pravi, da je svet petčlanski. Predlgal je Zvezdano Bajc. Kadrovska skupina je tak predlog predlagala na podlagi svetniških skupin.

Alojz Turk: Do sedaj je bil on notri. Pravi, da je v ustanovitvenem aktu to že zapisano.

Rafko Križman: Predlogi so prišli, kakršni so prišli. Eni zadostujejo predlogom. Borut Škerlj pokriva pravno področje. Zvezdana Bajc pokriva ekonomijo in sodelovanje s Krko.

Tomaž Levičar: Kandidatov ne poznam dobro. Poznam Klavdijo Kotar, ki je bila kandidatka, pa ni notri. Pa je nekako v tem spektru. Predlaga spremembo, da se njo uvrsti v ta svet.

Rafko Križman: Misli, da ni to možno.Odloča se v celoti.

Glasujejo: Očitno so vendarle 10 je za, 7 jih je proti. Predlog so izglasovali.

18.34

Sedaj še agencija za šport. Predlagajo Francija Bačarja, Loreno Lapajne, Borisa Okleščna, Braneta Kastelca, Jožeta Zupančiča. Sprejemejo.

18.35

Sedaj pa o hidravličnih izboljšavah. 2007 smo začeli projekt in pridobili gradbeno dovoljenje.  Septembra 2008 smo dobili odločbo za 18 mio evrov kohezijskih sredstev. Novembra smo izdelali razpisno dokumentacijo. Šele čez pol leta so ministrstva odgovorila. Takoj smo objavili razpis. Nekdo je hotel, da se podaljša rok. To smo zavrnili. Zadnji dan za oddajo razpisne dokumentacije je sledila revizija. Prispelo je šest ponudb. SCT in Strabah sta zahtevala revizijo. Sklicevali so se na prekratek rok. Ko smo ponudbe odprli, da SCT izpolnjuje pogoje. Strabah je zamudil rok za nekaj minut, zato je sploh nismo odprli. Revizijo smo zavrnili. Če smo dobili pet ponudb, potem je bil rok očitno to izvedljivo.

Državna revizijska komisija je odobrilila revizijo. Postopek smo prekinili. Spet je bila pritožba.

Sledil je nov postopek. Vnešeni so bili popravki. Sledila je ponovna objava. Drugi razpis je bil objavljen januarja letos. Razpisni rok smo podaljšali na 62 dni. Spet smo v teku razpisa dobili predloge za podaljašanje. Glede na to, kaj se je zgodilo prvič, smo rok res podaljšali. 78. dan pa je spet sledil zahtevek za revizijo, tokrat s strani Primorja. Čakali so več kot 60 dni in se potem pritožili. Trdijo, da so tehnične specifikacije diskriminatorne. Namesto podtlačne so hoteli nadtlačno. Mi smo to zadevo zavrnili. Samo ti trije bi lahko ponudili tako tehnologijo.

In spet je državna revizijska komisija odobrila pritožbo! Kljub temu, da imamo gradbeno dovoljenje …

S tem smo spet v nemogočem položaju. Najmanj na štirih mestih je potrebno popravit razpisno dokumentacijo.

Po posvetovanju z MOP-om smo se odločili, da spet ponovimo postopek. Sedaj je to na MOPu. Obljubili so, da bo ta teden potrjeno in upamo, da bo tako.

Razprava:

Adolf  Zupan: Niso povedal, zakaj je državna revizijska komisija zavrnila. Tega se nisi dotaknil.

Jože Kobe: V prvem javnem razpisu je bil problem prekratek razpisni rok. Državna revizijska komisija ni povedala, kakšen je pravi rok. V drugem razpisu je bil odločitev, da je tehnologija, ki je bila predvidena, pisana na kožo enega izmed ponudnikov in da favorizira enega od proizvajalcev. Mi so to zavrnili. Fakulteta nam je opisala, da najmanj trije v Evropi proizvajalci imajo tako ponudbo.

18.50

Svetniki imajo še nekaj pobud. Zupanazanima dogajanje v Brusnicah. Janeza Pezlja zanima, zakaj imajo parkirne hiše

Levičar predlaga spremembo statuta APT. Hoče pregled vseh statutov in

Zanima ga Novi trg 6. Investitor je bil zavezan k rušenju objekta. Zanima ga, kakšno je aktualno stanje. Kaj je storila MONM v zvezi s temi odgovorenosti in z možnostmi, da stanje sanira. Kakšen je razvoj projekta Šmihelska cesta? Kako bo šlo naprej?

Lojze Muhič takoj odgovori: Hypo je trdil, da nima grabenega dovoljenja, priskrbeli smo mu kopijo gradbenega doboljenja. Potem so se izgovarjali, da nimajo projekta izvedbe. Tudi to so dobili.Dolžni so začeti z rušenjem do 8. 9. letos. Iščejo investitorja in izvajalca. Da bodo šli v natečaj. Vključiti se je želel tudi IMOS.

Odgovori tudi glede Šmihelske.

Marija Zupančič: Opozarja na to, da na celi dolžini Zupančičevega sprehajališče postavi koše. Sedaj je samo eden tam in veliko smeti.

Zaključijo sejo.

Fotografija Boštjan Pucelj

Občinski svet je ugotovil, da župan ni izpolnil sklepov izredne seje izpred tedna dni in da ni sklical skupščine s takim dnevnim redom, kot mu je bilo naloženo. Župan temu sicer ugovarja, vendar je iz dokumenta za sklic skupščine res razvidno, da bi po županovem predlogu na seji skupščine res bila sprememba načina dokapitalizacije, ne pa njen preklic, kot je zahteval občinski svet. Prav tako v predlogu dnevnega reda ni bilo odpoklica nadzornikov.

Več o dogajanju na seji na povezavi.

16. 10

Začelo se bo. Pri Don Kovi smo bili vedno točni. Don Lojze čaka, ker ve, da so počitnice in da morajo nekateri še priti iz plaže. Nok, nok, nok…. Pa smo tam.

Nekateri manjkajo. Komaj zagotavljajo sklepčnost, 17 je prisotnih. No, pa še ena od svetnic je priletela, pa še en svetnik. Torej jih je 19, pa še nekateri prikorakajo, tako da nas je že čez dvajset.

No, pa še opozorilo: gre za leno novinarsko spremljanje seje, ki ni uradni zapisnik. Se opravičujem vse, ki jih nisem navedel ali sem jih navajal napačno. Prosim za korekcije.

16.12

Sprejemajo dnevni red. No, pa imamo prvo bombo: župan razširja dnevni red, napoveduje odgovore v zvezi z Zarjo.

Oglasi se Adolf Zupan: tudi on bi razširil dnevni red z Zarjo. Predlaga tudi razpravo o novih članih nadzornega sveta. Ima ustrezno število podpisov, kot določa poslovnik.

Župan pravi, da je to že uvrščeno na dnevni red med odgovori in pojasnili. Zupan ugovarja.

Občinski svetniki imajo očitno gradiva, ki jih novinarji nimamo. Pripravila jih je Zarja.

Glasujejo o županovem predlogu. Ni šlo: 13 jih je proti, če 5 za. Že kaže na razmerje sil v občinskem svetu. Zmaga predlog Adolfa Zupana 14: 4.

Elizabeta Horvat predlaga, da se predlog rebalansa proračuna sprejema v dveh obravnavah, ne pa po skrajšanem postopku. Veliko je stvari, ki se spreminjajo.

Župan hoče skrajšani postopek. Mu ovira nadaljnje delo.

Darinka: “Te tvoje razlage ne razume. Imaš sprejet proračun, tako da lahko izvajaš investicije.”

Župan: “Določenih komunalnih projektov ni. Če se Komunala strinja … S tem povzročamo težave izvajalcem. Tukaj je gospod Kekec, ki lahko pojasni. Pa še g. Kobe lahko pojasni.”

Kobe: Se strinja z županom. Imamo 700 000 evrov dobička iz Komunale. Navaja še druge razloge za skrajšani postopek.

Oglasi se Kekec. Pravi, da komunalni projekti res ne smejo čakati.

Zupan pravi, da bo seja itak čez 14 dni. Tudi Mojca Novak hoče dvofazni postopek.

Alojz Turk: Pravi, da ni treba podaljševati. Uprava mora delovati normalno.

Še enkrat Elizabeta Horvat. Vztraja pri svojem.

Župan noče dati točke na glasovanje, ker je v nasprotju s poslovniku.

Levičar razlaga poslovnik in dokazuje, da ni v nasprotju s poslovnikom. Kljub vsemu glasujejo, župan je popustil.

In spet poraz župana: 11: 7 za dvofazni postopek. Župan negoduje in pravi, da je velika škoda za naše izvajalce itd.

In sprejmejo še celotni dnevni red.

16.49

Potrdijo zapisnik. Zupan brunda in sprašuje, zakaj še ni zapisnika izredne seje.

16.52

Gremo na Zarjo. Novinarji nismo prejeli gradiva, ki ga imajo svetniki. Alojzij Muhič spregovori. Želi dati besedo Milošu Dularju.

Zupan ugovarja. Predlaga, da se župan podpiše pod gradivo. Gre za razmerje med občinskim svetom in upravo. Gradivo ni pripravljeno skladno s temi razmerji. Gre za vprašanje, kako se je upravljalo z občinskim premoženjem v Zarji.

Župan vztraja, se sklicuje na poslovnik. Vztraja tudi Zupan. Oglasi se še Tomaž Levičar: občinski svet želi pojasnila od župana. Občinski svet je najvišji organ odločanja. Nas zanima, kaj se dogaja z vložki.

17.05

Lojze Zupančič: Občinski svet je zahteval podatke. Ni nujno, da to pove župan. Lahko je to tudi Dular.

Spet Adolf Zupan. Naj se zapiše, da bo Dular govoril v imenu župana.

Dular dobi besedo. Ima 15 minut.

17.10

“Nekaj uvodnih stavkov kot svetnik, potem bom kot direktor pojasnil. Predlagal bo, da se seja zapre zajavnost. Od kod poročila o poslovanju Zarje na občinskem svetu? To vprašanje bi lahko naslovil na Adolfa Zupana in Mojco Novak. Prvi je bil podžupan, druga direktorica. Zakaj nista, ko sta bila oba izvršno pristojna, podajala poročila na mize občinskega sveta.

Medklic Levičarja: Bila so poročila do leta 2002.

Podatki kažejo, da se delež ni zmanjševal, razen ko so sprejemali delitveno bilanco. Našteva podatke o lastniških deležih. Govori o gradivu, ki ga novinarji nimamo…

Razlogi za dokapitalizacijo: to že vemo, o tem je govoril na novinarski konferenci.

Razlaga o delitvi dobička. Za podjetje bi bilo nevarno, če bi se dobiček sedaj razdelil.

Zakaj so se preoblikovali v d.o.o.: najpomembnejši razlog je, ker se s tem poenostavlja in racionalizira poslovanje. Ni bilo spremeb vrednosti družbenikov. Razlaga razlike med obema oblike. D.o.o. bolj ščiti družbo pred sovražnim prevzemom. Družbeniki imajo predkupno pravico.

Zarja Invest? Gre za projektna projektna, s tem se omogoči za pregledno  poslovanje pri nekem projektu. Davčno je to bolj ugodno.

Govori o nagradah nadzornega sveta (v letih 2008 in 2009 jih sploh ni bilo, v letu 2005 je bilo to 1 000 000 SIT za vse člane nadzornega sveta, 2006, je bilo 11 000 evrov za vse člane). Župan je postal predsednik nadzornega sveta na predlog Saša Stojanoviča Lenčiča, ki je to predlagal. Plače so zakonite, indovidualnih pogodb ni več, razen za oba direktorja.

17.40

Govori prehitro, da sproti pisal zapisnik. Mislim, da mu je čas že potekel. Župan pojasnjuje, da je sklical skupščino. Skupščini bo predlagal, da se spremeni način dokapitalizacije. Dobiček bi se spremenil v dokapitalizacijski vložek. Strokovno vrednotenje družbe ni potrebno.

Odpira razpravo.

Adolf Zupan. Najprej odgovarja glede tega, da je Zuapn “pokrival” Zarjo. Podžupani so bili pooblaščeni za tiste stvari, ki jih je pooblastil župan. Nisem bil pooblaščen za Zarjo.Občinsk isvet je zahteval, kaj se dogaja z deležem MONM in kje je Zarja v tem trenutku. Dobili smo drugačno gradivo, s katerim nismo zadovoljni.  V Zarjo smo vložili stanovanja in denar. To je imelo takrat določeno vrednost. Kaj se s tem dogaja? Gradivo bi moralo vsebovati te podatke. Rabimo številke, ne pa prosti spis, ki ga je predstavil g. direktor. In drugič, župan nima ne pooblastila ne denarja za dokapitalizacijo. Če bi župan resno mislil, ne bi postavil take roke. Še danes ne vemo, zakaj je potrebna dokapitalizacija. Tretjič: vsako vodstvo družbe mora biti pripravljeno, da odreagira, če bi družbenik zahteval izplačilo dobička. Strašenje občinskega sveta je neodgovorno.

Naj župan pove, kaj je storil. Kakšno je izjavo je dal župan?

Sprejeti sklepi zavezujejo, da se dokapitalizacija prekliče. Vsa procedura se mora izvesti. Potem lahko spet razpravljamo o dokapitalizaciji. Pojasnite, kaj je vsebina nove skupščine? Imamo sklepe občinskega sveta.

Prosi župana, naj odgovori. Direktor  ni odgovoril na večino vprašanj. Imanaslednje predloge:

1. Če svetniki ne dobimo na klop tega, da je župan sklical skupščino na način, kot mu nalaga izredna seja občinskega sveta, predlaga da pooblastimo Rajka Stankoviča, da zastopa MO NM.

2. Danes imenujemo kandidate za skupščino. Predlagamo tri kandidate.

3. Odbor za finance naj ima nalogo, da spremlja,kaj se dogaja z našimi sklepi. Odbor tudi komunicira z javnostjo.

Miloš Dular želi besedo kot direktor Zarje.Svetniki so me prijavili inšpekciji. Inšpekcija je bila tukaj. Nič niso ugotovili. G. Zupan, tri leta ste me nadlegovali, da boste dobili zavarovalniške posle v Zarji. Dokler bom jaz direktor tega ne bo.Treba je oblatiti župana. Imenovali boste predstavnika, ki me bo zamenjal. Ni problema. Kakšna je vaša moralna integriteta?

Medklici iz občinstva, ki zahtevajo, naj Dular ne obračunava in da to ni tema.

Zupan: Zarja je dobila ponudbo, kot vsi drugi. Pač nismo dobili posla.

Mojca Novak: Zelo jasno. Ne boste me pritegnili v igrico. Ves čas, in 22 v tem mandatu smo predlagali, da razpravljamo o finančni naložbi v Zarji. Nismo dobili odgovora. Govorim občinski upravi in županu. Zadnjič smo obravnavali Zarjo leta 2003. Takrat ste opravljal zelo pomembno politično funkcijo v tej občini. Nisem vse naredila prav. Ampak to ne pomeni, da lahko vi delata narobe. Govorimo o naložbi. Ne zanimajo me poslovne skrivnosti. Zanima me, kaj smo naredili na področju stanovanj v Zarji. Koliko socialnih stanovanj smo naredili? Drugo nas ne zanima, sploh ne vaši problemi v poslovanju. In še drugič: kdo koga blati in ponižuje. Prišla sem na novinarsko konferenco. Tudi ust nisem odprla. Nagnali ste me ven iz prostora, ki je v tričetrtinski lasti občine. Kdo meče gnojnico v Zarji? Jaz živim v tej občini. Želim, da bi bila razvojno uspešna in kredibilna. Skratka, občina ni kupila nobenega stanovanja (no ali enega!). Strategija smo obravnavali v enem osnutku. Lahko bi oblikovali politiko vnaprej. Ustanavlje družb: Ne zaupam in ne verjamem. Zakon o javnih financah je jasen.

Distanciram se o karšni koli odgovornosti o poslovni skrivnosti. (Se pravi, da bomo novinarji dobili gradivo). Od uprave pričakujem gradivo. G. župan, prosim, da gremo k vsebinskim zadevam.

18.17

Miloš Dular: Nikogar nisem nagnal, samo prosil sem, da greste.

Mojca Novak: Nagnali ste nas. Mi smo svetniki, kakor tudi vi. To je ne moralno in neetično.

Darinka Smrke: Pojasnjuje svoj podpis. Občinski uradnik kopira, tako da v prostor za javnost njene besede ne pridejo …. Gradivo, ki ga je dobila, bo vrnila nazaj. Razočarana je nad županom, da ne spravi skupaj gradiva.

Darinka Smrke pove, da predlagajo Ano Bilbijo, Elizabeto Horvat in Adolfa Zupana kot predstavnike MO NM v nadzorni svet družbe.

Tomaž Levičar. Zanima me, zakaj je občina v družbo vstopila, zakaj je povečevala lastniški delež. To bi pričakoval od gradiva. Kaj se je v vseh teh letih zgodilo? Pisanje, ki smo ga dobili, je sicer dobrodošlo, vendar zelo pomankljivo. Se velikokrat tudi izvijajo. Levičar predlaga tudi sklep o tem, kako podjetje Zarja uresničuje cilje, zaradi katerih je bila ustanovljena. Gospodje, kot so Dular, so pred leti utemeljevali, zakaj je potrebno povečevati delež MONM, sedaj pa govorijo nekaj drugega. Moti me tudi to, da vodstvo družbe okoliši okrog stanja tega podjetja. Skrivate vse, kar se skriti da. Kako boste koga dobili kapital, če ne bo imel bistvenih podatkov o podjetju.

Zelo bizarna zgodba. Kaj takega še nisem videl, pravi Levičar.

18.30

Elizabeta Horvat o Zarji Invest. Razloži, zakaj da so Dularjeva pojasnila neumnost.

Zupan. Bo obrazložil sklepe. Župan ni pripravil poročila, kot smo zahtevali na izredni seji. To, kar smo danes dobili, ni poročilo. Iz kopije, ki smo ga dobili na mizo, ne izhaja, da je župan posredoval izjavo, da bo uveljavljal prednostno pravico občine pri dokapitalizaciji.

Župan takoj odgovori, da je to izjavo podal.

Zupan nadaljuje. Ta dopis ni skladen s sklepi občinskega sveta. Da se prekliče dokapitalizacija, da se razreši nadozrnike, da se pripravi predlog za nove nadzornike. In da se pripravi sklep o razdelitvi dobička. Dopis, ki smo ga dobili v roke, ni tak. Predlaga, da občinski svet imenuje Rajka Stankovič, predsednik društva malih delničarjev, ki bo to storil namesto župana. Ponavlja sklep od zgoraj. Služba občinskega sveta mora temu pooblaščencu nuditi vso potrebno pomoč.

Župan predlaga, da se sprejme samo en sklep. Zamenjava je itak na vidiku. Predlaga, da se na naslednji skupščini ustavi dokapitalizacija, dokler ne bomo izpolnjeni vsi pogoji.

Zupan: Ne delajmo po domače. Občinski svet nima takih pristojnosti. Imamo sklepe, ki smo jih že potrdili.

Sašo Stojanovič: G. župan, zakaj niste realizirali sklepov izredne seje.

Župan: realizirani so vsi sklepi.

Stojanovič: Mi smo predlgali preklic dokapitalizacije, vi pa predlgate spremembo. Dejstvo je, da niste realizirali sklepov občinskega sveta. Občinski svet za vas ni relevanten.

Župan je še vedno prepričan, da je storil tisto, kar je izglasoval občinski svet. Za sklic skupščineje pristojna uprava podjetja.

Miloš Dular: da, to drži. Skupščina bo.

Sašo Stojanovič: Kakšen bo dnevni red? Dnevni red ste predlagali. Vaš predog dnevnega reda ni sledil sklepom izredne seje.

Župan: Sklepi so v realizaciji, občinski svet pa bo obveščen o tem, kako bodo realizirani.

Župan zaključi razpravo. Glasovali bodo o predlaganih sklepih.

Najprej bodo glasovali o županovem predlogu. Ustavi naj se dokapitalizacija, dokler ne bo vse, kar je občinski svet predlagal, izpolnjeno.

Zupan se oglasi: edini pravi sklepi so – spet našteva, kar je že zgoraj.

Najprej bodo glasovali o županovem predlogu. Zupan opozarja, da bi tak sklep lahko bil nezakonit.

Župan umakne predlog in se pridruži Zupanovemu predlogu!

Še enkrat narekuje sklepe:

1. Ugotovitev, da poročilo, ki smo ga danes dobili na klop, ni v skladu s sklepi z izredne seje. Glasujejo: 18 : 0

2. Glede na to, da župan ni realiziral sklepov izredne seje v delu, ki se nanaša na sklicin glasovanje na tej skupščini se to pooblastilo izda Rajko Stankovič (Mali delničarji – Skupaj smo močnejši), ki je dal soglasje. Opravi del naloge, ki se nanaša na del naloge, ki se nanaša na to, da se obvesti organe pregona, ministrstva, tožilstva itd.

Dular: “To je nepotizem!” Dular razkrije, da je tudi Zupan član tega društva.

Križman: Predlagajmo neko strokovno osebo. Stankovič in Zupan sta si blizu. Naj bo kdo drug.

Sašo Stojanovič predlaga Adolfa Zupana.

Glasujejo. Najprej o Stankoviču, ki ni izglasovan. Predlog sprejmejo 14: 1.

Gredo na tretji sklep, da se člane nadzornega odbora imenuje Ana Bilbija, Elizabeta Horvat, Adolf Zupan. V vrstnem redu.

Še četrti sklep: Seja naj bo 29. julija in da bo potem naslednja seja 9.9. Odbor za finance dajo pooblastila.

Sedaj bodo glasovali še o predlogu g. Levičarja. Sprejmejo tudi njegov sklep 14: 0.

In tako se je končalo.

19.33

Sprejmejo sklepe pod točko 4.

Gredo k točki 5. Ni razprave. Sprejmejo še amandmaje.

In točka 6. Belokranjska cesta. Zupan: Dobili smo pismo in klice. Podjetje, ki tam deluje, bo imelo težave. Mislim, da gre za Hotel pri Belokranjcu. Predlaga, da se omogoči zavijanje levo. Pezelj: Se strnija z Zupanom. Verjetno so strokovni zadržki, vendar se jih z dobro voljo da rešiti. Kek: Tudi podpira, vendar prosi upravo, da pojasni, če so zadržki. Levičar:  Pomembno je tudi vprašanje možnosti realizacije tega načrta. V 2. fazi je narisan en objekt. Moje vprašanje je, ali se zdi občini realno, da bo v doglednem obdobju nek investitor objekte podrl. Meni se to zdi nerealno. …. Zakaj ni arhitekturnega natečaja? Na takih lokacijah morajo biti kvalitetne rešitve. MONM zastopa nepravilno politiko razvoja na tako pomembni lokaciji.

Izidor Jerala odgovarja. Gre za rekonstrukcijo državnih cest. Investicija je državna. Ker gre za mestni prostor smo se odločili, da vzporedno z rekonstrukcijo križišča uredimo še vplivna območja. Zato v tem trenutku še ne more biti javnega natečaja. Če želimo razbremeniti promet, moramo vzpostavit drugi pas. Potem seveda ni več možno zavijati levo. To preprosto ni mogoče. Predlog, da bi zavijali levo, ni mogoče realizirati. Z investotorjem smo delno usklajeni. Pisma, ki ga je lastnik poslal občinskemu svetu, ne poznamo, poznamo pa korespondenco od odvetnika Milana Vajde. Predlagajo, da se določi obligacija, da bo MONM zgradila parkirna mesta. To odklanjamo, gre za obligacijska razmerja, ki ne morejo biti urejena v prostorskem aktu. Predlaga, da občinski svet zavrne ta predlog. Kasneje lahko govorimo o odškodninah. Sicer pa je prostorska rešitev dobra, tudi za razvoj dejavnosti.

Alojzij Muhič: Tudo osebno sem se najavlil na sklad kmetijskih zemljišč in si bo osebno prizadeval za to, da se bo vse rešilo.

Levičar: Tukaj imamo enega podjetnika. Imamo tudi na drugi strani podjetje TPV. Tudi oni imajo neke interese, ki jih ni nihče upošteval. Nenavadno se mi zdi, da pri pripravi takega načrta, podjetij ne povabite na sestanek in se predhodno uredijo problemi.

I. Jerala: Imamo javno razgrnitev, ki je namenjena temu. V tem primeru smo celo sklicali krajevno skupnost. Menim, da je bilo sodelovanje odlično. TPV je zadovoljni z rešitvijo.  Mislim, da bi težko sodelovali bolje.

Glasujejo o tem, da dajo besedo g. Vrbetiču. Vsi so za, na sceno stopi g. Aljoša Vrbetič. Pojasni, da je težava v tem, da je na tej lokaciji lokal. Od takrat imajo izhod na cesti. Pridejo in rečejo, da ne boveč terase in parkirišč. Na desni strani hotela naj se obstoječa cesta uporabi kot dostopna do hotela. Nadomesti se izgubljena parkirišča. Želimo samo, da se omogoči opravljanje naše dejavnosti.

Izidor Jerala: Mi ne prestavljamo terase niti parkirišč. Sedaj bodo pokazali slikico. Iščejo slikico … Jerala dokazuje svoje stališče.

Aljoša Vrbetič: Hotel pri Belokranjcu je prvi hotel, ima vsa dovoljenja. Pločnik gre 40 cm od kapa.

Jerala odgovarja.

Župan išče kompromisno rešitev. Sprejmejo.

20.22

In že smo pri naslednji točki, imena ulic. Župan ima nekaj amandmajev. Glasujejo in izglasujejo.

20.26

In naprej. Ljubljanska cesta. Daljša obrazložitev s strani uprave in podjetja, ki je pripravljalo gradivo.

Gregor Klemenčič opozarja, da bi bilo potrebno zapreti Tržiško ulico. Zanima ga, ali je bila narejena preverba, kako bi bilo, če bi iz Hoferja lahko direktno levo zavijali proti Hoferju. Skrbi ga tudi prometna varnost.

Odgovarja: Ker se poveča rondo, je varnost boljša. Levo zavijanje ni mogoče, ker je preveč prometa. Prišlo bi do blokade.

20.48

Levičar: zanima ga, če so s strani občine kakšna predvidevanja o tem, kdaj bo prišlo do rekonstrukcija in koliko bo to stalo.

I. Jerala: Rekonstrukcija Ljubljanske je obligacija DARS-a. Denar je zagotovljen, lahko bi se začelo z deli. Sama cesta bi morala biti že zdavnaj predana prometu. Rekonstrukcija krožišča bi bila zelo priporočljiva, ni pa v celoti podprta. Promet bo “pregorel” čez deset let, če bo prišlo do napovedanih investicij. V tem trenutku bo težko prepričati DARS, da gre v rekonstrukcijo krožišča. Kolikšen bo strošek bo znano, ko bo idejni projekt.

Mimogrede, Matjaž Engel še ni spregovoril.

Zaključijo razpravo. Potrdijo sklep, da se z vsemi pripombami gre v drugo obravnavo.

20.59

Nekdo predlaga, da bi prekinili sejo. Obravnavali bodo še nekaj točk, ki so povezane z gosti iz Maribora.

21.03

Gredo na velodrom in servisni objekt. Nekaj je amandmajev. Mojca Novak poudari, da s tem, ko se z amandaji zagotavlja, da gredo vse faze tudi skozi občinski svet. Pohvala upravi in županju.

Gregor Klemenčič. Zakaj ni jasno definirano že v razpisni dokumentaciji, kako bodo urejeni mesebojni odnosi med objektom in igrišči. Zasebnega partnerja naj se zaveže, da bo investiral v nadkritje z ogrevanjem. Kako bo, če bodo igrišča v najemu enega, objekt pa drugega. Objekt je bil mišljen za to, da bomo občani dobili igrišča z ustreznimi prostori, od sanitarij in tako naprej. Nevarno je, da bo zapravljen družbeni interes. Cena igranja tenisa se bo bistveno povišala, to pa ni namen gradnje tega objekta.

Odgovarja Kobe: Predlaga, da se to vključi v razpisno dokumentacijo.

Levičar odhaja.

Glasujejo o amandmajih. Vse potrdijo.

21.13

Obravnavajo še strategijo športa. Glasujejo in potrdijo.

Na sestanku so bili poleg predstavnikov civilne iniciative prisotni še Alojz Muhič -župan MO Novo mesto, Mojca Tavčar in Izidor Jerala – predstavnika MONM oddelka za prostor, Suzana Simič – iz podjetja Acer d.o.o., Saša Jamšek – iz inštituta IREET, predstavniki investitorja Elektro Ljubljana ter predstavnik gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine.

Namen sestanka je bil seznanitev udeležencev z vsebino izvedeniškega mnenja o načrtovanem elektrovodu in iskanje kompromisnih rešitev poteka in izvedbe trase daljnovoda.

Naj spomnimo, da so predstavniki sedmih krajevnih skupnosti v letih 2008 in 2009 na javni razgrnitvi projekta podali mnenje, da bi daljnovod v obliki, kot je načrtovan, preveč prizadel kakovost njihovega okolja in zmanjšal kakovost bivanja ljudi ob njem. Zato so investitorja prosili, da elektrovod v njegovi celotni dolžini zasnuje kot podzemni kablovod.

Na 23. seji OS MONM dne 9.7.2009 je OS zato sprejel sklep št. 350-04-372004 po katerem je zadolžil župana MONM, da »do druge obravnave predloga občinskega podrobnega prostorskega načrta za daljnovod DV 2 x 110 kV RTP Bršljin – RTP Gotna vas pridobi izvedeniško mnenje ter skliče usklajevalni sestanek s predstavniki investitorja daljnovoda DV 2 x 110 kV RTP Bršljin – RTP Gotna vas, predstavniki izdelovalca OPPN, civilne iniciative za vkop daljnovoda, predstavniki gospodarstva ter predstavniki občinske uprave, na katerem se poskuša najti kompromisno rešitev glede poteka in izvedbe trase daljnovoda.«

Na današnjem sestanku je bilo predstavljeno izvedeniško mnenje, ki ga je po naročilu MONM izdelal inštitut IREET (in ki je v celoti dosegljivo na spletni strani civilne iniciative na naslovu http://www.daljnovod.com/mnenje/).

Zaključka iz izvedeniškega mnenja, ki se civilni iniciativi zdita najbolj pomembna sta;

1. Cena kablovoda na celotni trasi načrtovanega elektrovoda znaša le 13,5 milijona evrov in ne 26 milijona evrov kot je do sedaj neprestano trdil investitor Elektro Ljubljana. Razmerje investicijske vrednosti daljnovoda proti kablovodu je tako le 1:5,5 in ne 1:10 (stran 71) in je veliko bližje razmerju, ki ga že od začetka predstavlja civilna iniciativa.

in

2. Kljub temu, da je označitev samih daljnovodov za možno rakotvorne nedosledna je iz raziskav vseeno možno sklepati, da je dolgotrajna izpostavljenost otrok magnetnemu polju omrežnih frekvenc povezana z večjim tveganjem za razvoj levkemije. Taka magnetna polja pa lahko povzročajo daljnovodi, kablovodi, hišne napeljave in električne naprave (stran 16, 17 in 21). Vkop kabla naj bi ob posplošenju različnih prostorih razmer sicer zmanjšal učinke sevanj, ki jih ima nadzemni vod (stran 31).

Študija je poleg vpliva elektrovoda na zdravje ljudi in stroškovne ocene projekta preučevala še tehnične zahteve in prednosti, gospodarske potrebe, vpliv na okolje, kulturno dediščino, turizem, kmetijstvo, vrednost nepremičnin ter tendence razvoja doma in po svetu.

Po predstavitvi izvedeniškega mnenja je civilna iniciativa kljub omenjenim ugotovitvam ponudila – v želji, da se projekt premakne z mrtve točke in da se mestu vendarle zagotovi boljša oskrba z električno energijo – da odstopa od prvotne zahteve po izgradnji kablovoda na celotni dolžini trase, ter predlaga kompromisno rešitev po katerih bi bil kablovod zgrajen le na najbolj izpostavljenih mestih (kar bi zneslo približno polovico dolžine celotne trase).

Predstavniki investitorja Elektro Ljubljana so takšno ponudbo v celoti zavrnili in izjavili, da ne pristajajo na kakršnokoli kompromisno rešitev. Izjavili so celo »da lahko tudi že načrtovani kablovod na prvem kilometru zgradijo kot daljnovod in razliko v ceni raje investirajo v kaj drugega, lahko tudi v civilno iniciativo.«

Naj ob tem spomnimo, da je župan MO Novo mesto na sestanku z civilno iniciativo dne 6.7.2009 med drugim izjavil: »V določenih primerih jih podpiram. Tam, kjer ni potrebno, da gre daljnovod po zraku, naj bi se izvršil vkop. To bom tudi predlagal našemu odboru za okolje in prostor, pa tudi občinskemu svetu, ko bo v četrtek sprejemal stališča do pripomb občanov. Investitor se bo moral ukloniti in spoštovati zahteve občine in se prilagoditi, saj je njegov interes, da prodaja energijo, naš interes pa je, da jo pridobivamo. Kakšen je način distribucije, je izključno njihova zadolžitev.«

Žal je župan današnji sestanek predčasno zapustil preden bi lahko nadalje komentiral izjavo investitorja.

Predstavniki MONM oddelka za prostor so na koncu izjavili, da bodo na prvi naslednji seji občinskega sveta svetnikom predstavili, da je bil njihov sklep št. 350-04-372004 izpeljan, in da predlagajo sprejetje podrobnega prostorskega načrta za daljnovod DV 2 x 110 kV RTP Bršljin – RTP Gotna vas v isti obliki kot je bil že predstavljen in, ki ne upošteva želja civilne iniciative, ki predstavlja sedem krajevnih skupnosti po katerih je zasnovan nov daljnovod.

V civilni iniciativi smo sicer veseli, da je MONM pridobila in predstavila izvedeniško mnenje, še posebno ker je pokazalo, da je cena kablovoda s katero je operiral investitor netočna, smo pa razočarani nad absolutno nepopustljivostjo investitorja in nad oddelkom za prostor saj projekt vrača v presojo občinskega sveta, kljub temu da kompromisna rešitev ni bila sklenjena.

Zaradi tega bomo ponovno pozvali občinski svet, da sprejetje prostorskega načrta zavrne in investitorja ponovne pozove, da naj bo vendarle tudi on pripravljen na iskanje kompromisne rešitve in naj prisluhne željam krajanov krajevnih skupnosti, po katerih je daljnovod načrtovan.

Na seji je kar nekaj zelo pomembnih točk dnevnega reda. Kliknite na povezavo na dnevni red skupaj z vsemi gradivi. Največ razprave je sicer pričakovati ob obravnavi rebalansa proračuna, ob razpravi o strategiji špora, ob razpravi o javno – zasebnem partnerstvu pri projektu Velodroma ter poročilu nadzornega odbora o nepravilnostih pri obnovi vrtca Ciciban.

Fotografija Boštjan Pucelj.

To je v nasprotju s sklepi občinskega sveta izpred tedna dni, ko so zahtevali, da se dokapitalizacija prekliče, da se odpokliče nadzorni svet in začno postopki za odpoklic uprave in ugotavljanje morebitne odškodninske odgovornosti. Zveza za Dolenjsko opozarja, da so zakoniti organi podjetja nadzorni svet, skupščina in uprava in ne občinski svet Mestne občine Novo mesto. Zato se po njihovem mnenju tisti sklepi občinskega sveta, ki le-tega  postavljajo v vlogo organov podjetja, nezakoniti.

V Zvezi za Dolenjsko podpirajo županovo ravnanje, saj menijo, da gre za nujne korake pri uresničevanju projektov podjetja Zarja d.o.o v mestnem jedru in hkrati za uresničevanje županovega volilnega programa, ki dokapitalizacijo predvideva kot alternativo ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč kot režijskega obrata.

Izvršilni odbor od odgovrnih terja, da omogočijo uresničitev načrtov podjetja Zarja d.o.o., saj bo v nasprotnem primeru MO NM grozilo, da bo morala vrniti 700 000 evrov komunalnega prispevka, ki jih Zarja vplačala za projekte na Jakčevi in Kastelčevi.

V neki meri se sicer strinjajo s sklepi občinskega sveta, saj terjajo kadrovsko ukrepanje, v kolikor se pri pregledu poslovanja Zarje ugotovi kakršna koli nepravilnost. Izvršilni odbor prav tako nasprotuje metodi aferaškega obravnavanja razmer v Zarji, ki, kot menijo, služijo posameznikom in skupinam za predvolilne manevre.

V izvršilnem odboru Zveze za Dolenjsko so poleg Muhiča še še Rafko Križman (podpredsednik), Darja Gantar (podpredsednica), Srečko Vovk, (podpredsednik Aktiva mladih Dolenjcev), Janez Redek, Mihaela Turk, Ivo Kuljaj, Marjanca Čegovnik in Anton Deželan.

Sporočilo Izvršilnega odbora Zveze za Dolenjsko

“Včeraj je župan Mestne občine Novo mesto (MO NM) Alojzij Muhič prijavil udeležbo Mestne občine Novo mesto v prvem krogu dokapitalizacije podjetja Zarja d.o.o., ki je v večinski lasti Mestne občine Novo mesto. S tem je zavaroval interes MO NM, da lahko na podlagi sklepov skupščine podjetja Zarja d.o.o. sodeluje v procesu dokapitalizacije podjetja. Hkrati je na upravo Zarje d.o.o, skladno z zahtevami občinskega sveta naslovil zahtevo po sklicu skupščine podjetja, na kateri naj bi poleg spremembe načina dokapitalizacije tekla tudi beseda o ustrezni razporeditvi nerazporejenega dobička in njegovem konvertiranju v ustrezen dokapitalizacijski delež. Tako bo Mestna občina Novo mesto obdržala svoj delež večinskega družbenika oziroma lastnika podjetja Zarja d.o.o., kar je nujno s stališča strateškega usmerjanja MO NM na področju stanovanjske politike.

Izvršni odbor Zveze za Dolenjsko (ZZD) podpira takšno županovo ravnanje, ki je nujno za izvedbo projektov Zarja d.o.o. v Novem mestu (Rozmanova, Jakčeva), ki po eni strani zagotavljajo kakovostna urbana stanovanja, po drugi pa zaokrožujejo arhitekturno podobo Novega mesta, kar je zelo pomembno predvsem v starem mestnem jedru. Županovo dejanje je tudi skladno z njegovim volilnim programom (2006 – 2010), v katerem kot alternativo ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč kot režijskega obrata določa razširitev dejavnosti takratnega Stanovanjskega podjetja Zarja d.d. in dokapitalizacijo. Prav tako pa tudi z določilom, da se podjetje Zarja vključi v prenove objektov v mestnem jedru (Narodni dom, op. IO ZZD) in pri gradnji stanovanj za mlade družine.

Izvršni odbor ZZD se zaveda sedanjega položaja na gradbenem trgu in splošnih gospodarskih okoliščin, ki niso naklonjeni stanovanjski gradnji. Prav zato poziva župana ter odgovorne na Zarji d.o.o., da v podjetju zagotovijo racionalno gospodarjenje, ki bo prilagojeno sedanjim gospodarskim razmeram. Hkrati se izvršni odbor ZZD zavzema za realno cenitev vrednosti premoženja in samega podjetja Zarja d.o.o.

Izvršni odbor ZZD zahteva od odgovornih, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da v roku dveh let od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja začnejo z izvajanjem omenjenih projektov v Novem mestu, saj v nasprotnem primeru podjetju Zarja d.o.o. grozi stagnacija, MO NM pa vračilo že plačanih cca 700.000, EUR komunalnega prispevka.

V primeru kakršnih koli odkritih nepravilnosti v poslovanju in delovanju podjetja Zarja d.o.o. izvršni odbor ZZD od župana in vseh odgovornih zahteva ustrezno, tudi kadrovsko ukrepanje. Hkrati podpiramo tiste sklepe občinskega sveta, ki gredo v smeri krepitve podjetja in izvajanja omenjenih projektov. Enako velja za zahteve po pridobitvi vseh potrebnih informacij, ki so javnega značaja in niso v nasprotju z opredeljenimi poslovnimi skrivnostmi podjetja. Strinjamo se tudi z zahtevami, da poslovanje Zarje d.o.o. vzamejo pod drobnogled za to pristojni organi. Ne moremo pa se strinjati s tistimi sklepi občinskega sveta, ki le-tega postavljajo v nezakonito vlogo zakonitih organov (nadzorni svet, skupščina, uprava itd.) podjetja Zarja d.o.o.

V nobenem primeru pa se ne strinjamo z metodo aferaškega obravnavanja razmer v podjetju Zarja d.o.o., ki posameznikom in skupinam okoli njih služijo za cenene predvolilne manevre. Tak, destruktivni način je namreč že doslej zelo škodil podjetju Zarja d.o.o.”

Sporni postopki pri dokapitalizaciji Zarje dobivajo nove dimenzije. 26. maja je namreč državni zbor sprejel Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki prepoveduje poklicnemu funkcionarju opravljanje nadzorstvene funkcije v gospodarski družbi. Ker Alojzij Muhič funkcijo župana opravlja poklicno bo moral – tudi če ga k temu ne bi zavezovali sklepi občinskega sveta – odstopiti z mesta prvega nadzornika Zarje.

Alojzij Muhič mora odstopiti najkasneje do 5. avgusta letos. Zakon namreč določa, da mora funkcionar odstopno izjavo podati najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi zakona. Zakon je stopil v veljavo 5. junija 2010.

Kot je znano je novomeški občinski svet zaradi sporne dokapitalizacije Zarje zahteval odpoklic vseh treh nadzornikov, ki v podjetju predstavljajo Mestno občino Novo mesto. To sta poleg Muhiča še Franc Bačar in Miha Božič.

Konec slabe prakse

Ne glede na novi zakon pa so že sedaj obstajala priporočila, ki so sicer veljala samo za funkcionarje države. Kot nam je pojasnila Irena Prijović, generalna sekretarka in namestnica predsednika Združenja nadzornikov Slovenije, po njenem vedenju sicer ne obstajajo posebna priporočila za članstvo in imenovanje članov nadzornih svetov v lasti občin. Glede državnih podjetij pa velja, da se zgledujejo po Kodeksu upravljanja javnih delniških družb in Priporočilih ZNS za članstvo, delo in plačilo nadzornikov. »Pri tem velja dodati, da je prejšnja Vlada RS sprejela SKLEP o stališčih glede nagrajevanja članov nadzornih svetov in upravnih odborov v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v lasti Republike Slovenije, ter o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij funkcionarjev z nadzorno funkcijo v nadzornih svetih in upravnih odborih gospodarskih družb iz leta. Ta sklep določa tudi stališča Vlade Republike Slovenije glede nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij funkcionarjev z nadzorno funkcijo v nadzornih svetih in upravnih odborih gospodarskih družb. Funkcionar v državnem organu ne sme biti član nadzornega sveta ali upravnega odbora gospodarske družbe.«

»Če bi se v podjetjih v občinski lasti zgledovali po priporočilih kot veljajo za podjetja v večinski lasti države in jih ureja prej omenjeni sklep, bi prav gotovo lahko prevzeli dobro prakso, da naj občinski funkcionarji niso člani nadzornih svetov podjetij v večinski posredni ali neposredni lasti občin. Čeprav je v Sloveniji zelo pogosto in skoraj praviloma tako, da so župani in drugi javni funkcionarji nadzorniki teh podjetij,« še pojasnjuje predsednica slovenskih nadzornikov.

Filip Robar Dorin, režiser, scenarist in montažer, je v intervjuju Bogdana Mikliča za revijo Park z naslovom Ciganska duša je človeška, preveč človeška, z dne 13. marca 2010 na vprašanje “Vam je hudo, ko slišite, da Romom rečejo Cigani?” odgovoril: “Seveda, kadar je to izrečeno v smislu zaničevanja ali škodoželjnosti. Jaz sem večkrat izrekel to besedo, vendar tega nikoli ne rečem z negativnim prizvokom. To je etnološki pojem, ki ima svojo zgodovino, ima svojo vrednost. Tudi mnogi Romi rečejo, saj mi nismo Romi, mi smo Cigani. Vendar je treba vedeti, ko to izreče neki nacionalistično nastrojen politik, populistični nasilnež, kot je na primer Zmago Jelinčič Plemeniti, izreče besedo Cigan kot žaljivko. Takšno izražanje je odraz sovražnosti, nestrpnosti. Politiki, ki javno smejijo ljudi, recimo, ko na ciničen način uporablja besedo Cigan, v bistvu smeši sebe. Jelinčič na primer s svojim političnim vedenjem in zvitostjo to počne zato, ker ve, da se v slovenskem jeziku uporablja beseda Cigan, vendar je on ne uporablja z veliko, ampak z malo začetnico, kar pa je za Rome ali Cigane z velikim C seveda žaljivo. V slovarju Slovenskega knjižnega jezika je beseda Cigan sprejemljiva in ni žaljiva za Rome. Če pa je napisana z malim C ali izgovorjena tako, da je jasno, da ima govorec v mislih negativno vrednostno opredelitev, potem je to čisto navadna politična psovka. Prav to uporablja v svojih populističnih nastopih tudi voditelj Slovenske nacionalne stranke.”

V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke so v teh besedah videli razloge, da zoper gospoda Filipa Robar Dorino podajo kazensko ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja razžalitve po 2. odstavku 158. člena Kazenskega zakonika: “Kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev. Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.”

»Z izrečenimi izjavami preko revije Park, ki so zaničljive in objektivno žaljive, gospodu Robar Dorini očitamo storitev kaznivega dejanja razžalitve zoper Zmaga Jelinčiča Plemenitega kot poslanca in kot Vodjo Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke,« menijo v poslanski skupini, zato predlagajo, da se zoper Dorina uvede kazenski postopek.

Bodo spet prijatelji? Občinski svet MO Novo mesto je na izredni seji občinskega sveta sprejel za župana Muhiča neprijetne sklepe, ki mu nalagajo, da preklicuje lastne odločitve, ki jih je sprejemal kot prvi nadzornik Zarje d.o.o.. Levo v kotu pri vratih stoji Miloš Dular, direktor Zarje, ki je hkrati tudi občinski svetnik. Desno nad županom Adolf Zupan, prvopodpisani pod zahtevo za sklic izredne seje občinskega sveta. Dular je Zupana vrgel iz prostorov Zarje, ko je ta želel prisostvovati novinarski konferenci, sedaj Zupan skupaj z ostalimi občinskimi svetniki zahteva, da se Dularja za vedno pospravi iz prostorov Zarje.

Kot je znano, je občinski svet dne 8. julija 2010 obravnaval sporno dokapitalizacijo Zarje, podjetja, ki je v večinski 67-odstotni lasti Mestne občine Novo mesto. Zahtevali so, da se prekliče sporna dokapizalizacija, da se odpokliče nadzornike, da se začnejo postopki za zamenjavo uprave podjetja in ugotavljanje njene morebitne odškodninske odgovornosti in da se naredi forenzična revizija poslovanja podjetja v zadnjih petih letih.

»V zakonitem roku bom sklical ustrezne organe družbe Zarja, d. o. o., Novo mesto, ki bodo razpravljali o predlaganih sklepih Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto in se odločili o nadaljnjih ukrepih,« so sporočili iz županovega kabineta.

Kot smo poročali, je včeraj občinski svet soglasno sprejel sklep, da mora župan Muhič sklicati skupščino Zarje in kot predstavnik večinskega lastnika preklicati sporno dokapitalizacijo, odpoklicati nadzornike in sprožite postpke zamenjave vodstva. Prav tako mora biti odrejen forenenzični pregled poslovanja podjetja v zadnjih letih.

Iz izjave župana ni videti, da bi sklepe občinskega sveta sprejel kot obvezujoče. Župan govori o predlogih občinskega svet in nadaljnjih ukrepih, kar lahko pomeni tudi kaj drugega od tistega, kar je zahteval občinski svet.

Odziv prvopodpisanega svetnika Adolfa Zupana

Za komentar napovedi župana smo prosili tudi Adolfa Zupana, ki je prvopodpisani svetnik pod zahtevo 13 občinskih svetnikov za sklic izredne seje:

“Če ima župan g. Alojzij Muhič vsaj še trohico spoštovanja do občinskega sveta, do občinskega premoženja in institucije župana, bi danes že poslal iz Mestne občine v Zarjo d.o.o. zahtevek za sklic takojšnje seje skupščine te družbe. Ravno tako bi moral že danes sklicati nadzorni svet te družbe in sprejeti na tem organu zadolžitve za oba direktorja Zarje d.o.o., ki izhajajo iz obvezujočih sklepov občinskega sveta,” pravi Zupan.

“Po mojem bi morebitno glasovanje v nasprotju z obvezami, ki mu jih je naložil občinski svet pomenilo na eni strani nadaljnjo nevarnost, da bo občina na nepransparenten način ob veliko občinsko premoženje in na drugi strani lahko to pomeni zlorabo pooblastil. Da pomenov etike, morale in drugega ne omenjam.  Ponovno skrivanje za ” v zakonitem roku bom..” namesto navedbe konkretnega datuma, kaže glede na njegova dosedanja ravnanja, ko ni hotel dati podatkov o Zarji oz. o dogajanju o občinskem premoženju na podlagi več kot dvajsetih zahtev občinskih svetnikov v preteklih treh letih, na verjetnost ponovnega izigravanja sklepov, nesprejemljivega sprenevedanja in zavajanja ljudi. Župan ali njegov pooblaščenec ima glede na večino popolno možnost, pravico in dolžnost izglasovati na skupščini Zarje d.o.o. sprejete zadolžitve na občinskem svetu. To pomeni, da lahko že danes ve, kaj se mora zgoditi na sklicani skupščini. In ta mora biti izvedena najkasneje do konca prvega tedna v avgustu letos,” trdi Zupan.

“Upam tudi, da je celotno gradivo v zvezi z Zarjo d.o.o. s sprejetimi sklepi že poslal tudi Računskemu sodišču RS, Ministrstvu za finance RS, Protikorupcijski komisiji RS, Nadzornemu odboru občine in Državnemu tožilstvu oz. Policiji. Tako ravna vsak, ki nima nič zraven in bi ta sklep jemal kot pomoč teh organov za razjasnitev zadeve in zaščito svojega imena. In vsak tak bi ukrepal hitro, ne počasi. Nenazadnje tudi za zaščito svojega osebnega premoženja kot družbenik v tej družbi.  Na četrtkovi seji občinskega sveta pričakujemo prvo pisno poročilo o do tedaj izvedenih nalogah iz sprejetih sklepov občinskega sveta na zadnji izredni seji, med njimi tudi o datumu skupščine in drugih izvedenih nalogah.”