Pero's Blog

Diagrami poteka, Prvi program, Spremenljivke, Osnovni podatkovni tipi

2012-10-23T14:28:00.002+02:00

Diagram poteka

Koda v programskem

jeziku Java:

for (int i=1; i<=10; i++) {

stavek;

}

Programski jezik Java

● Sodoben, objektno orientiran

● Zelo razširjen, relativno preprost

● Neodvisen od operacijskega sistema

● ...

● Počasen

● ...

Kaj potrebujemo?

● Poganjanje programov: JRE - Java Runtime Environment

●Pisanje in prevajanje programov: JDK - Java Development Kit (SE - Standard Edition)

● http://www.java.com/

● Urejevalnik teksta (NotePad, WordPad, TextPad, TextEdit, vi, emacs, ...)

● Grafično razvojno okolje (Eclipse, NetBeans, ...)

Primer

/**

* Nas prvi program.

* PozdravljenSvet.java

class PozdravljenSvet {

public static void main(String[] args) { System.out.println("Pozdravljen svet!");

}

} // Konec programa.

Poganjanje javanskih programov

● Na računalnik namestimo Javo (JRE ali JDK)

● V ukazni vrstici poženemo:

> java ImeRazreda

● Pot do razredov (CLASSPATH):

> java -cp pot/do/razredov ImeRazreda

● V splošnem:

> java [-opcije] ImeRazreda [arg...] ali

> java [-opcije] -jar jardatoteka [arg...]

● Pomo :

> java -? ali za dodatne možnosti > java -X

Pisanje javanskih programov

● Na računalnik namestimo Javo (JDK)

● V urejevalniku napišemo program in ga shranimo v tekstovno datoteko z imenom razreda in podaljškom '.java'

● Pazimo na velike in male črke!

● Prevedemo program v datoteko s podaljškom '.class':

> javac ImeRazreda.java

● Poženemo program:

> java ImeRazreda

Spremenljivke

● Zakaj jih potrebujemo?

Računalniki so "namenjeni" računanju, pri računanju pa težko shajamo brez spremenljivk

● Primer: Izračunajmo vsoto števil od 1 do 10.

Primer: vsota števil od 1 do 10

/* Sestevanje */ class Sestevanje {

public static void main(String[] args) { System.out.println(1+2+3+4+5+6+7+8+9+10); int vsota = 0;

for (int i = 1; i <= 10; i = i + 1) { vsota = vsota + i;

}

System.out.println(vsota);

}

Poimenovanje spremenljivk

● Poljubno zaporedje črk, števk in podčrtaja, ki se začne s črko

● Dogovor: kratka in večbesedna imena

sprem dolgoImeSpremenljivke
KONST DOLGO_IME_KONSTANTE

● Uporabljamo pomensko smiselna imena in ne

kriptičnih okrajšav - program je tako bolj razumljiv

(npr. ime,priimek,namesto i,p)

● Spremenljivka ne sme biti ključna ali rezervirana

beseda jezika Java

Rezervirane besede v Javi

abstract	double	int	super
assert	else	interface	switch
boolean	enum	long	synchronized
break	extends	native	this
byte	final	new	throw
case	finally	package	throws
catch	float	private	transient
char	for	protected	try
class	goto	public	void
const	if	return	volatile
continue	implements	short	while
default	import	static
do	instanceof	strictfp
true	false	null

Podatkovni tipi v Javi

● Osnovni

● Tabele

● Razredi, npr.:

String niz = "To je niz znakov!";

● Nizi so nespremenljivi - ko jih enkrat naredimo, njihovih vrednosti ne moremo več spremeniti (več o tem v nadaljevanju ...)

Osnovni podatkovni tipi

boolean - true (resnica) ali false (neresnica)

char - katerikoli (unicode) znak, npr. 'a','ž','±'

byte - celo število med -128 in 127

short - celo število med -32,768 in 32,767

int - celo število med -2,147,483,648 in 2,147,483,647

long - celo število med -9,223,372,036,854,775,808 in 9,223,372,036,854,775,807

float - 'realno' število v enojni (32 bitni) natančnosti

double - 'realno' število v dvojni (64 bitni) natančnosti

Primer

/* Spremenljivke */ class Spremenljivke {

public static void main(String[] args) { int a = 12;

int b = 5; System.out.println(a); System.out.println(b); a = a / b; System.out.println(a);

}

Zgodovina programiranja

2012-10-23T13:18:00.001+02:00

Prvi (mehanski) programabilni računalnik: Analitični stroj (Charles Babbage, 1837)

Prva programerka: Ada Lovelace, programske zanke, podprogrami, ...

Druga svetovna vojna:

- Britanci (AlanTuring,Robinson)

- Nemci (Konrad Zuse, Z-3)

-Američani (Howard Aiken, Mark I; John von Neuman ENIAC; Grace Hopper, knjižnice podprogramov, razhroščevanje, programski jezik COBOL)

Kako deluje računalnik?

● Procesor izvaja zelo preproste ukaze zapisane v pomnilniku

● Pomnilnik vsebuje tako ukaze kot podatke

Zgodovina programskih jezikov

● Strojni jezik: zaporedje dvojiških besed (10110000, 01100001, ...) - zelo težko razumljiv

● Zbirni jezik (asembler): uporabljamo mnemonike (MOV AL, 61h, ...), ki jih nato s programom (prevajalnikom) prevedemo v strojni jezik

● Višji programski jeziki: zaporedje človeku razumljivih besed, številk in znakov (until i<5 do ...), ki jih nato s programom (prevajalnikom) prevedemo v strojni jezik

Višji programski jeziki

● Začetki: Plankalkül (Konrad Zuse, 1943), ENIAC coding system (1943), C-10 (1949), ...

● Prvi moderni jeziki ~1950: FORTRAN (John W. Backus et al.), LISP (John McCarthy et al.), COBOL (Grace Hopper et al.)

● Razvoj objektno orientiranih jezikov: Simula - 1967

● Danes: C, Pascal, SQL, C++, Perl, Python, Java, Ruby, JavaScript, PHP, C#, ...

Algoritem in program

● Algoritem: navodilo za reševanje problema običajno zapisano kot seznam korakov, "kuharski recept"

● Računalniški program: algoritem zapisan v nekem programskem jeziku

● Diagram poteka: grafični prikaz algoritma; koraki so predstavljeni z različnimi grafičnimi simboli, zaporedje je označeno s puščicami

Uvod v CMS, zgradba CMS, njegova arhitekura

2011-11-25T14:50:00.016+01:00

CMS - Content Managment System

Je sistem, ki se uporablja za upravljanje vsebine spletnega mesta. Je niz programskih orodij, ki nam omogočajo učinkovito izdelavo in vzdrževanje spletnih strani z uporabo upravljanja vsebine.
Prednost sistemom za upravljanje vsebin je poenostavitev in pohitritev postopkom izdelave novih spletnih strani in zmanjšanje obsega vzdrževanja. Upravljanje z vsebino je s pomočjo teh sistemov dostopno na vsakem računalniku, ki ima dostop do interneta ali intraneta.

Shema: Splošna zgradba CMS sistema (ustvarjeno v Adobe Photoshop CS5)

Primeri CMS sistemov:

Wordpress ima trenutno uporabnikov preko 25 miljonov, ki strmo narašča.
Drupal ima trenutno 716,912 uporabnikov iz 228 držav.

Viri:

http://www.contentmanager.eu.com/cms.htm
http://searchsoa.techtarget.com/definition/content-management-system
http://www.ro.feri.uni-mb.si/studenti/diplome/muc/Diploma_jmuc.pdf
http://hitronasplet.com/gostovanje-tag/namestitev-wordpress/
http://drupal.org/

HTML

2011-11-03T11:58:00.001+01:00

HTML v PDF obliki

vaja 7 HTML

Vaja 1

označitev odstavka

Vaja 2

Prvi interaktivni multimedijski portal

Vaja 3

To je glava velikosti 3

To je glava velikosti 2

To je glava velikosti 1

Vaja 4

Odstavek
Pa še en odstavek

Vaja 5

Urejanje besedila - odebeljeno
Urejanje besedila - podčrtano
Urejanje besedila - večja pisava
Urejanje besedila - poševno
Urejanje besedila - poševno - novejši ukaz
Urejanje besedila - manjša pisava
Urejanje besedila - odebeljeno - novejši ukaz
Urejanje besedila - _podpisano in ^nadpisano

Vaja 6

To besedilo je rdeče barve in napisano s pisavo Algerian velikosti 14.

Vaja 7

Naslov na modrem ozadju

Odstavek z napisom na rdečem ozadju.

Vaja 8

Povezava na moj youtube kanal

Vaja 9

Vaja 10

1 - 1	1 - 2	1 - 3	1 - 4	1 - 5
2 - 1	2 - 2	2 - 3	2 - 4	2 - 5
3 - 1	3 - 2	3 - 3	3 - 4	3 - 5
4 - 1	4 - 2	4 - 3	4 - 4	4 - 5
5 - 1	5 - 2	5 - 3	5 - 4	5 - 5
6 - 1	6 - 2	6 - 3	6 - 4	6 - 5
7 - 1	7 - 2	7 - 3	7 - 4	7 - 5

Internet, Splet, protokol TCP/IP in OSI/ISO model

2011-11-01T13:42:00.007+01:00

Internet

Internet ali po slovensko medmrežje je računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij hkrati. Sistem uporablja način paketno prekopljivih komunacijskih protokolov TCP/IP. Največje omrežje se imenuje internet. v razširjenem izrazu se internet velikokrat nanaša na usluge kot so svetovni splet - www, elektronska pošta in neposredni klepet preko spleta "online chat". V zgodovini Interneta sta pomembni predvsem dve prelomnici, ki sta se zgodili vsaka na svojem koncu sveta. Prva je nastala okoli leta 1980 v ZDA, kjer so prvič v omrežje ARPANET vgradili internetov skupek protokolov in funkcij (internet suite - TCP/IP). Tako so vzpostavili omrežje računalniških sistemov različnih proizvajalcev, v katerem so uporabljali predvsem standardne funkcije - podaljške operacijskih sistemov (elektronska pošta, prijava na oddaljeni sistem, prenos datotek, izraba procesorskega časa na oddaljenem računalniku).

WWW - World Wide Web - Splet

Svetovni splet ali z angleško kratico "www" je porazdeljen hipertestni ( nadbesedilni ) sistem, ki deluje v medmrežju. Hipertekstne dokumente pregledujemo s programi imenovanimi brkalniki. Brskalnik s strežnika dokument prenese in ga prikaže na računalniškem zaslonu. Besedilnim spletnim dokumentom pravimo spletna stran. Za sprehajanje po spletnih straneh pravimo z izrazom "deskanje", "surfanje".

Splet se je pojavil v letu 1991. 1993 pa se je pojavil prvi spletni brskalnik Mosaic, ki je postal splošno dostopen, in z njim tudi Svetovni splet. Z letom 1994 je postal drugi najbolj popularen servis na Internetu, in se je prestavil na prvo mesto v letu 1995. V prvih treh mesecih tega leta, je najmanj 18 milijonov ljudi uporabljalo splet v ZDA in Kanadi. Velika raziskava pa je odkrila, da je bil skupen čas na spletu na mesec, enak skupnemu času predvajanja vseh sposojenih videokaset v teh dveh državah.Internet in splet sta nadaljevala z neverjetno rastjo. V marcu 1996, je raziskava pokazala, da se je dostop do Interneta v ZDA in Kanadi povečal za 50%, glede na prejšnje 6-mesečno obdobje, medtem, ko se je splet razširil iz 8% na 13% populacije starejše od 16 let. Rast je bila spektakularna tudi v drugih državah.V bistvu je sedaj 200 narodnosti z dostopom na Internet, priključevanje pa še naroča v teh državah. Cerf poudarja, da je število gostiteljskih računalnikov naraslo iz 200 na 5,000,000 v zadnjih 12 letih, med 1983 in 1995, s faktorjem 25,000. To pa se je podvojilo že v 1996, v januarju 1997 pa je študija pokazala, da je na Internet povezano 16 milijonov računalnikov. Ti prikazi so dodatno presenetljivi, ker imajo nekateri od teh računalnikov, kot so univerzitetni računalniki, več kot tisoč različnih uporabnikov. če bo število gostiteljskih računalnikov tako naraščalo, se bomo v letu 2000 približali najmanj 101 milijonu računalnikov.

Osi - model spleta

OSI model predstavlja modulirano zgradbo protokolov, kjer vsak izmed slojev opravlja določeno nalogo. Vsi sloji skupaj pa delujejo kot celota.

Sestavljen je iz sedmih plasti, pri katerih so določene posamezne omrežne funkcije. Ta model so razvili leta 1984 in je arhitekturni model, namenjen komunikaciji med računalniki. Toda v celoti ni nikoli zaživel.

Sestava OSI modela

APLIKACIJSKA PLAST je vmesnik med OSI modelom ter uporabnikom. Znotraj tega se nahajajo definirani protokoli za elektronsko pošto, internet, prenašanje datotek Ta protokol je odgovoren za prepoznavo sogovornika in sinhronizacijo komunikacije.

PREDSTAVITVENA PLAST zagotavlja kodiranje na različne načine, pa tudi sisteme pretvorb za aplikacijsko plast. Podatke, poslane po omrežju, pretvarja iz ene v drugo obliko, določa pa tudi sintakso, transformacijo in formiranje podatkov.

SEJNA PLAST ima funkcijo nadziranja komunikacije med računalniki. Vzpostavlja ter prekinja komunikacijo med lokalnim in oddaljenim računalnikom. Določa tudi vrsto komunikacije, ki je lahko enosmerna ali pa dvosmerna.

TRANSPORTNA PLAST določa način prenosa, kar pomeni da dolga sporočila razbije na manjše dele. Ima tudi funkcijo odkrivanja in odpravljanja napak.

OMREŽNA PLAST vzpostavlja, vzdržuje in prekinja povezavo med uporabniki. Skrbi za preklapljanje paketov, sporočil ter izbira njihovo pot.

POVEZOVALNA PLAST določa enote sporočila , kontrola pretoka in način ugotavljanja napak.

FIZIČNA PLAST predpisuje medij preko katerega se podatki prenašajo. Določa nivo signala, hitrost prenosa, način zapisa podatkov.

Nivoji interneta: OSI model (ustvarjeno v Adobe Photoshop CS5)

Internet, Splet,Protokoli by Pero is licensed under a Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 2.5 Slovenija License.
Ustvarjena na podlagi dela, dostopnega na peterhrovat.blogspot.com.

Kodne tabele, pisarniška zbirka Libre Office

2011-10-27T18:25:00.001+02:00

Kodne tabele

Razlike med ASCII in UTF-8

Razlika med ASCII in UTF-8 je v tem da znaki pri ASCII kodi ostanejo enozložni, pri UTF-8 pa večzložni. UTF-8 je eden izmed načinov kodiranja mednarodnega nabora znakov UNICODE ostali znaki pa lahko zasedajo več zlogov. Windows-1250 ali (WIN-1250) je kodna stran katera se koristi v Microsoft Windows-u za prikaz tekstov v srednjeevropskih jezikih. Ta se uporablja v srednji in centralni Evropi, kjer se uporablja latinska abeceda.

Zapis mojega priimka v vzratni binarni obliki:

ASCII

(H) 00010010 (r) 01001110 (o) 11110110 (v) 01101110 (a) 10000110 (t) 00101110

UTF-8

(H) 27000 (r) 41100 (o) 11100 (v) 81100 (a) 79000 (t) 61100

Na vaji sem preveril uporabnost programa OpenOffice Calc, ki sem ga uporabil prvič. Program je podoben Microsoft Excelu. Pri vaji sem obnovil znanje pri odpiranju in preimenovanju delovnih zvezkov in uporabi drugih operatorjev.

IN (oznaka AND), za katerega je značilno, da so vse trditve pravilne,
ALI (oznaka OR), za katerega je značilno, da je vsaj ena od trditev pravilna in
NE (oznaka NOT), za katerega je značilno, da je čisto nasprotje operatorju IN.

Uporabljal sem tudi stavek IF THEN, za katerega smo izbrali pogoje, da v primeru rezultata manjše od 0, pokazatelj FIŠ.

Boolova Algebra

GRAF MOJE MESEČNE PORABE MINUT NA TELEFONU

Graf Porabe

Pisarniška zbirka Libre Office

LibreOffice predstavitev

Ubuntu

2011-10-23T12:11:00.001+02:00

OSNOVNE FUNKCIJE OPERACIJSKEGA SISTEMA UBUNTU

Osnovne funkcije ubuntu sistema so:

brskanje po internetu z privzetim brskalnikom Mozilla Firefox
pošiljanje e- pošte z aplikacijo Mozilla Thunderbird
obdelava besedil, podatkovnih baz, predstavitve, preglednice z Open Office aplikacijo
namestitev več uporabnikov in namizij
urejanje slik, video posnetkov, avdio
lahko imaš več namiznih računalnikov, ki imajo lahko različne aplikacije, ki tečejo in enostavno preklopiš na celotno namizje
sposobnost upravljanja več diskov
uporaba več monitorjev z več adapterji
upravljanje do česa imajo uporabniki dostop in do česa ga nimajo

NASTANEK LINUX SISTEMA

Začelo se je leta 1969 v podjetju AT&T Bell z Unix operacijskih sistemom. Izdali so ga leta 1971 napisan pa je bil v zbirnem jeziku, kar je bilo za tiste čase nekaj povsem normalnega. Vendar se podjetje

AT&Tni nikakor znašlo v računalniškem svetu in je močno podražilo svoj operacijski sistem. Pripeljalo je do tega, da so se programerji odločili, da ustvarijo popolni UNIX podporni program, ki bo brezplačen. Začel ga je pisati računalniški programer Richard Matthew Stallman in on je leta 1983 sam začel izdelovati GNU programe, ki so bili popolnoma brezplačni in preprosti za namestitev. Vendar je bilo veliko teh programov še vedno nestabilnih. Leta 1991 se je pojavil 21. letni študent Linus Torvalds in izdelal Linuxovo jedro, ki dandanes predstavlja osnovo Linux operacijskega sistema. Iznašel ga je, ko se je ukvarjal s predelavo MINIX 2.0 operacijskega sistema namenjenega izobraževanju v računalništvu.

Nekaj distribucij operacijskih sistemom:

MS Windows
Linuxove distribucije: SUSE, Mandriva, Slo-tech linux, Red hat, Fedora, Pingo, Knoppix, Ubuntu, Gentoo, PCLinuxOS
Mac OS

ZGODOVINA DISTRIBUCIJE UBUNTU

Ubuntu je prvič izšel oktobra 2004 (Ubuntu 4.10) . Prvotni cilj ekipe Ubuntu je bil ustvariti preprost za uporabo Linux sistem namizja in seveda zvest načelu, da uporablja prosto programje kerkoli je to možno. Nova različica izhaja vsakih šest mesecev torej oktobra in aprila. Fundacija Ubuntu se je zavezala, da bo Ubuntu vedno na voljo brez plačila.

DEFINICIJA DATOTEČNEGA SISTEMA

Datotečni sistemi so deli operacijskega sistema, ki določajo kako so podatki na trdem disku zapisani. Omogočajo nam trajno shranjevanje kar, pomeni, da ostanejo shranjeni tudi po tem, ko se izvajanje procesov zaključi. Datotečni sistem uprvlja s podatki na disku to so datoteke te pa hranijo programe in podatke.

Najpogostejši datotečni sistemi so:

FAT datotečni sistem operacijskega sistema MS-DOS. Datotečni sistem je zelo preprost in neprimeren za večje diske.

Datotečni sistem NTFS (angl. New Technology File System) je datotečni sistem, ki je uporabljen na Windows NT in njegovih naslednjikih (Windows 2000, Windows XP, Windows , Windows 7) itd. NTFS je praktično zamenjal datotečni sistem FAT, predvsem zaradi nekaterih izboljšav.

CDFS je datotečni sistem, s katerim so zapisani CD-ROM diski,

ext2, ext3, ext4 so datotečni sistemi, ki jih uporablja o.s. Linux, omogoča uporabo dolgih imen, nadzor nad uporabo datotek, določanje kvot uporabnikom, ext3 vodi tudi evidenco sprememb na datotečnem sistemu.

Digitalni računalnik

2011-10-19T11:12:00.003+02:00

MATIČNA PLOŠČA

Je osnovno tiskano vezje v osebnem računalniku. Na matično ploščo se lahko vstavijo oziroma priključijo vse ostale komponente: procesor, RAM pomnilnik, grafična kartica, mrežna kartica, trdi disk, napajalnik. Matična plošča vsebuje tudi priključke za mnoge vmesnike: za miško, tipkovnico, tiskalnik, usb. Najpomembnejši sestavni del matične plošče je sistemski nabor, ki povezuje ostale komponente med seboj.

Najbolj znani proizvajalci matičnih plošč:

ASRock
Asus
Gigabyte
MSI

GigaByte Z68X-UD7-B3 Intel Z68 Chipset DDR3 ATX Mainboard

PROCESOR

Procesor ali osrednja centralno procesna enota je osrednji del računalnika, ki obdeluje ( procesira ) podatke ter nadzoruje in upravlja ostale enote. Mikroprocesor je procesor, ki je izveden v enem samem intergriranem vezju ( čipu ). V današnjih časih vgrajujeo večjederne procesorje .Razvili so jih pa zato, da je možno opravljati več opravil hkrati ( brez zmrzovanja, zakasnitve, ponovni zagoni,...). Kar omogoča pravo paralelno procesiranje.

Intel® Core™ i7-2600K 3.40 GHz 8M Intel Smart Cache LGA1155

DELOVNI POMNILNIK (angl. Random-access memory-RAM)

Delovni pomnilnik ali bralno pisalni pomnilnik pogosto imenovan z angleško kratico RAM ( Random Access Memory ), je vrsta elektronskega pomnilnika. Podatke lahko vanj vpisujemo in jih beremo z njega. Uporablja se v računalnikih in drugih digitalnih napravah. Poznamo dve vrsti Ram pomnilnikov: dinamični RAM ( DRAM ) za svoje delovanje potrebuje signal ter statični RAM ( SRAM), ki ne potrebuje osveževanja, zato omogoča hitrejši dostop do podatkov vendar je tudi dražji. Glavne značilnosti pomnilnika je kapaciteta ( velikost ).

Corsair Vengeance™ — 16GB Dual Channel DDR3 Memory Kit (CMZ16GX3M4A1600C9B)

VODILA

GRAFIČNA KARTICA

Grafična kartica je strojna oprema oziroma del računalnika, ki skrbi za prikaz slike na zaslonu. Nekatere matične plošče imajo samo grafično kartico že integrirano na matični plošči, ostali pa jo dodamo preko razširitvenih rež (ISA, PCI, AGP, PCI-Express,…). Večina grafičnih kartics uporablja posebni RAM – VRAM. Ta pomnilnik omogoča večje hitrosti kot navadni RAM. V njem se nahaja slika, ki gre na zaslon. Od količine VRAM je odvisana ločljivost slike in barvna globina. Razen slike so v VRAMu še teksture.

MSI nVidia GF GTX560-TI 1,0GB DDR5 SLI HAWK Twin Frozr III

MREŽNA KARTICA

Deluje kot vmesnik med računalnikom in omrežnim kablom. Namen mrežne kartice je to da pripravi, pošilja in nadzoruje podatke v omrežju. Omrežne kartice imajo običajno dve lučki ( LED ). Zeleni LED kaže, da kartica prejema električno energijo. Oranžna (10Mb/s ) ali rdeče ( 100Mb/s ) LED označuje omrežne dejavnosti ( pošilja ali sprejema podatke ). Za pripravo podatkov, ki jih treba poslati se na omrežni kartici uporablja oddajnik, ki pretvarja podatke, kateri so bili poslani v analogni obliki preko omrežnega kabla in nadzoruje pretok podatkov med računalnikom in kablom.

VHODNO - IZHODNE ENOTE

Te enote nam omogočajo komuniciranje med računalnikom in njegovim okoljem. Vhodne naprave skrbijo, da so vhodni podatki preoblikovani v obliko, ki jo računalnik razume (digitalni zapis). Izhodne naprave pa poskrbijo, da so izhodni podatki v obliki ki jo mi razumemo sem spada; zvok, slika - izpis na zaslonu, izpis na papirju. Vhodno - izhodne enote; tipkovnica, miška, monitor, multifunkcijska naprava ( tiskalnik, skener, kopirnik) , modem, zvočniki, slušalke.

VRATA

V računalniški strojni opremi vrata (port) služijo kot vmesnik med računalnikom in drugimi računalniki ali zunanjimi napravami. Fizično vrata so specializirane vtičnice kosa opreme v katere vključimo kabel. Zagotavlja prenos signala med napravami. Poznamo vrata za tipkovnico, miško, zvočnike, mikrofon, USB, DVI, VGA - za zaslon, ethernet...

KONFIGURACIJA MOJEGA OSEBNEGA RAČUNALNIKA

MATIČNA PLOŠČA: ASRock P45DE

PROCESOR: Intel Core 2 Quad Processor Q9400 2.66 GHz

POMNILNIK: 8GB Corsair XMS2 800Mhz

GRAFIČNA KARTICA: Nvidia 9800GT 1GB ddr3
TRDI DISK: WD 500GB S-ATA2, 16Mb, 7200rpm

OPTIČNE ENOTE: 2x Samsung DVD/RW/CDROM

SHEMA MOJEGA OSEBNEGA RAČUNALNIKA

PRINCIP DELOVANJA RAČUNALNIKA PO VON NEUMANNOVI ARHITEKTURI

CPE - CENTRALNO PROCESNA ENOTA

Sestavljena je iz sledečih treh komponent:

aritmetično - logična enota (ALE); izvaja aritmetične operacije (računa) in logične operacije ( primerjave vrednosti)
krmilna enota; sprejema podatke in ukaze, krmili aritmetično - logično enoto ter komunicira z delovnim pomnilnikom
interni registri; v njih se shranjujejo podatki, ki vplivajo na potek delovanja računalnika

Centralno procesna enota v Von Neumannovem računalniku predstavlja jedro. Naloga CPE je, da izvaja ukaze, prenaša podatke med pomnilnikom in internimi registri, prenaša podatke med vhodno-izodno enoto in registri ter izvaja aritmetične in logične operacije.

POMNILNIK

Namenjen je hrambi podatkov ali tako imenovanem pomnjenju. Podatki so lahko programski ukazi ali tudi operandi logičnih in aritmetičnih operacij. Dostop do katerega koli podatka se nahaja v glavnem pomnilniku neodvisno od lokacije, na kateri se podatek nahaja.

VHODNO - IZHODNE ENOTE

Služijo za prenos podatkov med zunanjim svetom, centralno procseno enoto in pomnilnikom. Sestavni del vhodno - izhodne enote so vhodno - izhodne naprave ( miška, tipkovnica , monitor, tiskalnik), ki pretvarjajo informacije iz digitalne oblike v obliko, ki jo človek razume.

POMNILNIKI VON NEUMANNOVE ARHITEKTURE

RAM - Random access memory - bralno - vpisovalni pomnilnik

Je delovni pomnilnik,ki hrani spremenljive podatke, npr. podatke za program, ki se trenutno izvaja,ali podatke o sliki na zaslonu.

ROM - Read only memory - bralni pomnilnik

Je pomnilnik kjer so zapisani vsi podatki, ki se ne spreminjajo. Takšni so npr. podatki o strojni opremi računalnika in osnovne oblike črk.

PROM - Programmable read only memory - programljivi bralni pomnilnik

Je isti pomnilnik kot ROM pomni podatke trajno nespremenljivo.

Bralni pomnilnik z naključnim dostopom, ki mu vsebino vpiše uporabnik sam s posebnim programatorjem.

Preučevanje možnosti vgrajenega urejevalnika v sistemu CMS (blogspot)

2011-10-14T10:53:00.002+02:00

Preučevanje možnosti vgrajenega urejevalnika v sistemu CMS (blogspot)

Nekaj posnetkov zaslona različnega izgleda mojega spletnega dnevnika

VSTAVLJANJE SLIKE

IZDELAVA HIPERPOVEZAVE

Hiperpovezava

YOUTUBE VIDEO

GOOGLE MAPA

Prikaži večji zemljevid

Digitalna beseda

Osnovna enota digitalne besede je bit. Digitalna beseda z velikim številom bitov nam lahko pove mnogo več kot digitalna beseda z malim številom bitov.

Bit je osnovna enota informacij na področju računalništva in telekomunikacij je količina informacij, ki jih je mogoče shraniti za digitalne naprave ali druge fizične sisteme. V računalništvu lahko bit tudi definirana kot spremenljiva ali izračuna količine, ki ima lahko le dve možni vrednosti. Ti dve vrednosti se pogosto razlagajo kot binarni števili in so ponavadi označene z numeričnimi znaki 0 in 1. ti dve vrednosti lahko pomenita 0 = ne, 1 = da, 0 = cifra, 1 = mož. Torej bit lahko označuje samo dva pojma. Kaj bodo te dve cifri pomenili, je predmet dogovora oziroma koda. Pomen pozna le tisti, ki kodo pozna. 8 bitov je enako enemu bytu.

Byte je v računalništvu manjša enota za količino podatkov oziroma velikost pomnilnika Je enota za merjenje količine podatkov. Izraz je leta 1956 skoval Werner Buchholz v podjetju IBM, originalno je bajt označeval šest bitov. Kratica za Byte je "B" včasih pa tudi "b" kar je pa lahko tudi pomen tudi bit. Byte je tudi podatkovni tip v nekaterih programskih jezikih. Velikost bajta je običajno odvisna od strojne opreme, vendar sodobni standard je osem bitov.
Primer:

Računalnik ima 64 – bitni Intel procesor , 8 gigabajtni delovni spomin in 500 gigabajtni trdi disk.

Sporočilna sposobnost nam pove koliko različnih dogodkov lahko kodiramo z digitalno besedo oziroma koliko stanj zmore. Enačba za izračun sporočilne sposobnosti s=2^d, pri čemer je s sporočilna sposobnost d pa število bitov digitalne besede. Če je d = 8 pomeni da je sporočilna sposobnost 256, če je d = 16 pomeni da je sporočilna sposobnost 65536. Če imamo sistem, ki ima n število različnih stanj in ga želimo opisati z digitalno besedo imamo tri opcije. Če je število stanj enako sporočilni sposobnosti imamo optimalen opis sistema. Če je števila stanj manj kot je sporočilna sposobnost pomeni da imamo višek bitov digitalne besede. Če pa je število stanj večje kot sporočilna sposobnost imamo nepopolen opis sistema.

Količina informacije digitalne besede je enaka njenemu številu bitov. Merska enota za količino informacije je bit. Količina informacije je odvisna od tega koliko stanj n ima naš sistem. Digitalna beseda opisuje poljubno i-to tanje sistema. Informacija o trenutnem stanju sistema z mnogimi možnimi stanji je večja kot pri sistemu z majhnim številom stanj. Pri opisu sistema z digitalno besedo uporabimo verjetnostni račun. Uporabimo sistem kovanec, kocka, knjiga. Izračunamo verjetnost določenega stanja. Pri sistemu kovanec poznamo le 2 stanja zato je verjetnost za določeno stanje 50%. Pri kocki poznamo 6 stanj zato je verjetnost za določeno stanje manjša 16.6%. Če uzamemo knjigo ki ima 499 strani je verjetnost da bomo knjigo odprli točno na določeni strani zelo majhna 0,2004%. Število stanj je vedno pozitivno celo število. Verjetnost ima vrednost od 0 do 1. Vsota useh verjetnosti v sistemu je vedno 1.

Količino informacij po Shanonu določa enačba:

I(X)= - log2vi

I(X) je količina informacije

Izračunaj velikost datoteke BMP z naslednjimi podatki:

dimenzija slike 2024 × 4048

barvna globina 32 bitov

2024 × 4048 = 8193152 Pixlov × 32 =262.180.864bit pretvorimo v enoto byte = 262.180.864bit : 8 = 32.772.608byte : 1.048.576bytes = 31.25439453 = 31.2MB

SIGEN-CA digitalni certifikat

2011-10-12T19:25:00.001+02:00

Digitalni certifikat je elektronski dokument, primerljiv z osebno izkaznico. Sestavljen je iz digitalnega podpisa - digital signature, ki skupaj poveže javni ključ uporabnika in njegovo identiteto.V realnosti varno tretjo stran oziroma našega notarja predstavljajo tako imenovani izdajatelji kvalificiranih digitalnih potrdil overitelja digitalnih potrdil na Ministrstvu za javno upravo za fizične kot tudi za poslovne subjekte. V Sloveniji poznamo certifikate NLB-CA, Poštarca, Halcom ter SIGEN-CA. Certifikat SIGEN je za fizične osebe brezplačen, pridobimo pa ga z osebno zahtevo na matični enoti ob predložitvi osebnega dokumenta in elektronske pošte.

Za digitalna potrdila velja najvišja stopnja varovanja tako imenovane enkripcije overitelj pa mora delovati v skladu z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 57/2000), uredbo o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje ( Uradni list RS 77/2000) in politikama delovanja SIGEN-CA.

Digitalna potrdila sigenca so namenjena:

za upravljanje s podatki javne uprave,

za dostop in izmenjavo podatkov, s katerimi upravlja javna uprava,

za varno elektronsko komuniciranje med imetniki kvalificiranih digitalnih potrdil overitelja na MJU

za storitve oz. aplikacije, za katere se zahteva uporaba digitalnih potrdil overitelja na MJU

.
Pomen v pravnem prometu znotraj Evropske unije:

Kvalificirana potrdila overitelja s sedežem v Evropski uniji so enakovredna domačim kvalificiranim potrdilom.

Kvalificirana potrdila overiteljev s sedežem v tretjih državah so enakovredna domačim:

1. če overitelj izpolnjuje pogoje iz 29. do 36. člena tega zakona in je prostovoljno akreditiran v Republiki Sloveniji ali eni izmed držav članic Evropske unije;

2. če domači overitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 29. do 36. člena tega zakona, jamči za taka potrdila enako, kot bi bila njegova;

3. če tako določa dvostranski ali večstranski sporazum med Republiko Slovenijo in drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami;

4. če tako določa dvostranski ali večstranski sporazum med Evropsko unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami

Ta pravila so določena v Zakonu o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP.

Viri:

Predstavitev SIGEN-CA

Ministrstvo za javno upravo - spletna stran

Vstavljanje digitalnega potrdila v Microsoft Word 2007

1. Digitalni certifikat, ki smo si ga shranili na svoj računalnik ali USB, odpremo in se nam prikaže okno čarovnika za namestitev digitalnega potrdila.

2. Z miško kliknemo dvakrat naprej (next)

3. Vpišemo geslo svojega digitalnega potrdila kliknemo naprej

4. Izberemo 2. opcijo, ki je poimenovana vmesti vse certifikate v določeno hranilnico (angl. Place all certificates in the following store), kliknemo prebrskaj (browse), izberemo personal ter kliknemo OK in next

5. Na koncu namestitve samo še kliknemo dokončaj (finish) in pokaže se nam okno, da je bilo vstavljanje uspešno

6. Odpremo Microsoft Word 2007, kliknemo na Gumb "office" in se nam odpre meni pri katerem izberemo "pripravi" na desni strani se nam odprejo ikone in kliknemo na "dodaj elektronski podpis"

7. Ko kliknemo na "dodaj digitalni podpis" moramo shraniti wordov dokument in nato se nam odpre okno "podpiši" v katerem kliknemo na "spremeni", če imamo kakšen že prej uvožen lasten certifikat ga zamenjamo z svojim pravim certifikatom in kliknemo izberemo in kliknemo "ok" nato se vrnemo v okno "podpiši" kjer mora pisati pod "podpisovanje kot" vaše ime in pod "izdal" vaš izdajatelj certifikata, če je vse pravilno kliknemo na "podpiši".

Vstavljanje digitalnega potrdila v Mozilla Thunderbird

1. V menijski vrstici kliknemo na "orodja" in "možnosti"

2. Izberemo "napredno", "digitalno potrdilo" in potem "pokaži potrdila"

3. Pod upraviteljem digitalnih potrdil kliknemo na "uvozi"

4. Poiščemo kje imamo digitalno potrdilo in ga odpremo

5. Mozilla Thundebird nas še vpraša za geslo digitalnega potrdila in če je vse kot bi moralo biti lahko vidimo svoje digitalno potrdilo pod "vaša digitalna potrdila"

6. Na koncu še v menijski vrstici izberemo "nastavitve računa", "varnost", "digitalno podpisovanje", klinemo izberi, izberemo digitalno potrdilo in kliknemo " v redu"

Kje se vidim v informacijski tehnologiji?

2011-10-12T14:56:00.000+02:00

Informacija in znanje se s komuniciranjem izpopolnjuje s čimer se veča moč in pomembnost informacij, ki so v današnjem življenju bistvenega pomena.

Informacijska tehnologija se razvija in napreduje bliskovito zraven pa spreminja našo družbo. Dandanes postaja vse bolj pomembni dejavnik učenja, ki omogoča uporabnikom varen in zanesljiv dostop za učenje in spodbuja k učenju.

Dandanes brez računalnika ne gre najdemo jih v vsaki pisarni, v izobraževalnih ustanovah , v skoraj vsaki poslovni aktovki in v večini gospodinjstev.

Kolikor opažam in spremljam trenutno finančno krizo in seveda njene učinke se mi dozdeva, da je kriza še najmanj prizadela informacijsko tehnologijo.

Sam se vidim v informacijski tehnologiji kot uporabnik strojne dela, torej računalnika in seveda uporabnik programskega dela. Strojna oprema (angleško hardware) so vsi fizični deli računalnika.

Kot uporabnik računalnika zelo dobro skrbim za najboljše delovanje svojega računalnika. Redno očistim svoj osebni računalnik, kajti prah je največji sovražnik računalnika. Pregledam tudi, če so vsi kabli pravilno priključeni.

Kot uporabnik programske opreme uporabljam sistemsko programsko opremo Windows 7 x64.

Pod aplikativno programsko opremo uporabljam:

Urejevalnik besedila; zbirko pisarniških programov Microsoft Office 2007

Grafične programe: Adobe Photoshop CS5 (64 Bit), Autocad

Brskalniki: Mozzila Firefox, Microsoft Internet Explorer

Računalniške igre: F1 2011 , Fifa 12, GTAIV...

Sam mislim, da uporaba informacijske tehnologije na osebni ravni osvobajajoče vpliva na posameznika ( snemanje filmov, novi prijatelji, obdelava fotografij, ustvarjanje lastne glasbe itd.)

Vaja 10 Interakcija

2010-12-02T11:35:00.000+01:00

Pri tej vaji sem svojo spletno stran dopolnil z interakcijo. Ko uporabnik klikne na tekst se tekst spremeni. To sem naredil s pomočjo kode, ki sem jo našel na spletni strani w3schools.com.

Za primer interakcije sem si vzel "glasovanje". S klikom na tekst "Glasuj!" se tekst spremeni v "Hvala za glasovanje! :D

Slike interakcije:

Izdelal sem tudi pozdrav s pomočjo spletne strani w3schools.com , kjer uporabnik ob prvem obisku vpiše svoje ime. Ob naslednjem obisku mu pa pokaže pozdravno okno v katerem piše "pozdravljen ponovno" in njegovo ime. Vnešeno ime se shrani v Piškotke (Cookie). V primeru, da bi uporabnik izbrisal cookie, mora ponovno vnesti svoje ime.

V nalogi je navodilo, da moram svojo spletno stran objaviti tudi na poljubnem FTP serverju.

Odločil sem se za FTP server : fileserve

Najprej sem se registriral na strani fileserve

Nato sem na svojo elektronsko pošto prejel; IP naslov, uporabniško ime in geslo.

IP naslov sem skopiral v vrstico "naslov" v "moj računalnik".

Pojavi se mi okenček za za prijavo.Vnesem uporabniško ime in geslo

Odprla se mi je prazna datoteka vanjo sem skopiral spletno stran ,ki je shranjena v beležnici, shranil sem jo pod ime (spletna stran .html)

Nato sem odšel nazaj na spletno stran: fileserve .Tu sem našel v zavihkih, zavihek, ki se imenuje my files. Kliknemo na zavihek my files. Prikaže se nam naša naložena spletna stran.

In nazadnje v tem koraku v okencu zraven naslov moje datoteke, ki sem jo naložil, s klikom dodamo kljukico in desno spodaj se mi pokaže URL naslov moje spletne strani.

FileServe: Moja spletna stran.html

Vaja 09 - Oblikovanje spletnih strani

2010-11-17T12:26:00.000+01:00

CSS RAZUMEVANJE

1. Za to vajo sem poiskal tutoriale za oblikovanje CSS-a. Našel sem kako spremeniti sliko za ozadje ali barvo spletne strani.

2. Za barvo ozadja sem našel kodo "body {background-color:#b0c4de;}" , ki ji seveda lahko spreminjamo šifro barve ozadja. Lahko pa tudi damo katero koli drugo sliko za ozadje po lastni želji ampak mora biti slika na internetu.

Začnemo z:

body {background-image:url('http://file.si/files/24282_qqmgz/true-crime-hong-kong-1920-1080-5542.jpg');}

in zaključimo z "značko" </style> in </head>

3. Poravnal sem tudi tekst, lahko ga poravnamo levo, desno in na sredino (left,right,center).

<style type=”text/css”>

h1{text-align: center;} h1 je velikost pisave v head-rju

<h1> Moja internetna stran</h1> Moj tekst za header bo na sredini, ker sem h1 tekst označil da naj bo na sredini {text-align: center;}

To so osnove o CSS-u. Bistvo CSS-a je če želimo kaj spremeniti ali dodati moramo na začetku v "head" podati spremenljivko in ji zapisati kaj narediti s to spremenljivko. Primer <p>, <b>, <h1> uprabimo v "body". Ko vse shranimo in odpremo vidimo kaj vse se nam prikaže in izpiše kar smo želeli.

File hosting: Vaja 09 - Oblikovanje spletnih strani

Viri: w3schools.com

csszengarden.com

Vaja 08 - XHTML

2010-11-12T12:03:00.000+01:00

Kaj je XHTML?

XHTML po angleško Extensible HyperText Markup Language, je označevalni jezik in ima enake lastnosti kot HTML vendar je usklajen s sintakso XML. XHTML je prilagojen XML-u, strožji podmnožici SGML. Dokument XHTML mora biti tvorjen pravilno, da ga lahko samodejno razčlenimo s preprostimi razčlenjevalniki XML.

Poznamo naslednje Elemente XHTML

Za modul dokument:

<body> telo dokumenta
<head> glava dokumenta
<html> dokument XHTML
<title > naslov dokumenta

Poznamo pa še vrsto drugih elementov za module; besedilo, spletno povezavo, sliko, seznam, tabelo, obrazec.

Kaj je root element?

Vsak XML dokument ima natančno eden root element. Ta dokument je tudi znan kot dokumentni element. XML dokument mora vsebovati eden element, ki je glavni od vseh drugih dokumentov to je root element. Vsak element v XHTML standardu je sestavljen iz treh delov, ki so začetna oznaka, vsebina in končna oznaka. Vsaka začetna oznaka se začne z znakom <, v vsebini je opisano ime elementa.Končna oznaka pa je označena z znakom >. Ker zaključujemo z znakom > moramo element tudi pravilno zaključiti zato pred znakom za zaključek > damo tudi znak /. Pravilen zapis končne oznake je />. V začetni oznaki lahko za imenom določimo tudi lastnosti. takšen element zapišemo tako, da najprej navedemo lastnosti elementa in naredimo presledek, navedemo ime, vstavimo znak = nato pa v narekovajih vpišemo vrednost lastnosti.

Primer: <title>Vaja 08-XHTML</title>

V vaji sem moral izdelati preprosto internetno stran, ki vsebuje moj opis in mojo sliko. Za pisanje XHTML jezika sem uporabil orodje "notepad ( beležnica)". Preden sem shranil vse elemente, ki sem jih napisal v beležnico sem preimenoval končnico iz .txt v .html. Tako sem omogočil, da spletni brskalnik Mozilla Firefox odpre mojo spletno stran, ki je sedaj zapisana v XHTML jeziku.
Nato sem še preveril, če je moja spletna stran pravilno napisana z W3C validatorjem. Popravil sem še nekatere napake z W3C validatorjem.

Moja spletna stran, file hosting: Vaja 08 - XHTML

Vaja 07 - Word, informatizacija poslovanja

2010-11-10T17:45:00.000+01:00

Prikazal vam bom ustvarjanje poročila o opravljenem izpitu Osnove informacijske tehnologije v urejevalniku besedila Microsoft Word 2007 in pri tem bom prenesel podatke iz podatkovne baze iz Microsoft Accessa, ki sem jih pri prejšnji vaji ustvaril. Da lahko pričnem prenašati podatke iz podatkovne baze Microsoft Accessa moram uporabiti funkcijo "spajanje dokumentov", ki se nahaja pod zavihkom "pošiljanje" in nato "začni spajanje dokumetov".

Potrebno je odpreti nov dokument v urejevalniku besedila Microsoft Word 2007. Nato kliknemo na "pošiljanje", "začni spajanje dokumetov" in nato iz spustnega seznama "čarovnik za spajanje dokumetov po korakih".

Na desni strani urejevalnika dokumenta se nam odpre čarovnik za spajanje dokumentov in Izberemo "pisma" ter kliknemo ukaz "Naprej začetni dokument".

Čarovnik za spajanje dokumetov nas vpraša kako želimo nastaviti pisma ter izberemo "uporabi trenutni dokument" in kliknemo ukaz "Naprej: izbiranje prejemnikov".

Nato s pomočjo ukaza "prebrskaj" poiščemo na disku kjer imamo svojo podatkovno bazo ter jo odpremo.

Nato izberemo "poizvedbo" v Microsoft Access 2007 v katerih se nahajajo potrebni podatki za izdelavo poročila.

Označimo vse študente, ki nahajajo v poizvedbi. Spredaj mora biti kljukica pred podatki.

Uredimo si izgled poročila tako, da bomo lahko povezali podatke iz Microsoft Accessa 2007

Nato iz Microsoft Accessa 2007 prenesemo zahtevane podatke v naš urejevalnik besedila Microsoft Word. Izberemo ukaz "Naprej: pisanje pisma".

Podatke bomo vnesli tako, da se z utripalko postavimo na mesto kjer bi radi vnesli določen podatek in nato izberemo ukaz v desnem zgoraj kotu "več elementov" in pokaže se nam novo pojavno okno "vstavljanje spojnega polja". Tukaj izberemo parameter, ki odgovarja našim navedbam v urejevalniku besedila.

Postopek ponovimo za vsa polja, ki smo jih navedli v urejevalniku besedil.

V čarovniku za spajanje dokumetov izbremo ukaz "Naprej: predolgled pisem" in izberemo tudi ukaz "Naprej: dokončanje spajanja"

Izberemo ukaz "urejanje posameznih pisem"

V novem oknu spojimo vsa pisma. Izberemo "vse" in kliknemo "V redu"

Tako izgleda končna slika, ko spojimo vsa pisma

File hosting: Vaja 07 - Word, informatizacija poslovanja

Vaja 06 - Podatkovna baza

2010-11-05T11:32:00.000+01:00

Podatkovna baza za hrambo podatkov o izmišljenih sošolcih in ocenjevanje njihovih izdelkov

Tutorial za začetnike

1. Odpremo program Microsoft Access in ustvarimo novo prazno zbirko podatkov ter jo seveda imenujemo po svoji želji.

2. Ustvarimo novo tabelo in ko želimo shraniti tabelo nam ponudi Access tudi imenovanje tabele

3. Ustvarjanje novih tabel

4. Izpolnjevanje tabele

5. Ustvarjanje povezav med tabelami "Relacije"

6. Povezava tabele predmeti z tabelo ocene

7. Povezava tabele ocene in študentje

8. Ustvarjanje poizvedbe, tukaj označimo vse tabele, ki jih želimo za poizvedbo

9. Zahteve za izpis poizvedbe

10. Na koncu za, ko hočemo prikaz poizvedbe kliknemo na "rdeči klicaj zaženi"in poizvedba se nam prikaže

File hosting: vaja 06 - podatkovna baza

Komunikacija - vaja 05

2010-10-29T14:37:00.000+02:00

Osi - model spleta

OSI model predstavlja modulirano zgradbo protokolov, kjer vsak izmed slojev opravlja določeno nalogo. Vsi sloji skupaj pa delujejo kot celota.

Sestava OSI modela

APLIKACIJSKA PLAST je vmesnik med OSI modelom ter uporabnikom. Znotraj tega se nahajajo definirani protokoli za elektronsko pošto, internet, prenašanje datotek Ta protokol je odgovoren za prepoznavo sogovornika in sinhronizacijo komunikacije.

PREDSTAVITVENA PLAST zagotavlja kodiranje na različne načine, pa tudi sisteme pretvorb za aplikacijsko plast. Podatke, poslane po omrežju, pretvarja iz ene v drugo obliko, določa pa tudi sintakso, transformacijo in formiranje podatkov.

SEJNA PLAST ima funkcijo nadziranja komunikacije med računalniki. Vzpostavlja ter prekinja komunikacijo med lokalnim in oddaljenim računalnikom. Določa tudi vrsto komunikacije, ki je lahko enosmerna ali pa dvosmerna.

TRANSPORTNA PLAST določa način prenosa, kar pomeni da dolga sporočila razbije na manjše dele. Ima tudi funkcijo odkrivanja in odpravljanja napak.

OMREŽNA PLAST vzpostavlja, vzdržuje in prekinja povezavo med uporabniki. Skrbi za preklapljanje paketov, sporočil ter izbira njihovo pot.

POVEZOVALNA PLAST določa enote sporočila , kontrola pretoka in način ugotavljanja napak.

FIZIČNA PLAST predpisuje medij preko katerega se podatki prenašajo. Določa nivo signala, hitrost prenosa, način zapisa podatkov.

NIVOJI INTERNETA: OSI MODELI (ustvarjeno v adobe photoshopu CS5)

Protocol stack

Je več omrežij, ki delujejo skupaj. OSI referenčni model opredeljuje sedem protokolnih plasti je pogosto imenovan sklad (stack) kot je niz protokolov TCP/ IP, ki doloćajo komunikacjio preko spleta. Izraz "stack" se sklicuje tudi na dejanske programske opreme , ki obdelujejo protokol. Na primer računalniški programerji včasih govorijo o nalaganju sklada (loading stack) kar pomeni naložiti programsko opremo in morajo uporablhati poseben sklop protokolov.

WWW - World Wide Web

Internet

URI - Uniform Resource Identifier

V računalništvu je niz znakov, ki se uprablja za indentifikacijo imena ali vira na internetu. Takšna opredelitev omogoča interakcijo s predstavniki vira preko omrežja običajno s svetovnim spletom (www) s pomočjo posebnih protokolov .

URL - Uniform Resource Locator

Določa, da je opredeljen vir na voljo in mehanizem za to zbran. Vsaka spletna stran ima URL naslov, ki enolično določa prav tako kot enolično določa telefonska številka telefonskega naročnika. URL naslovi so določeni tako, da lahko izkušeni internetni uporabniki iz njih razberejo kakšno storitev nudi določen internetni naslov in kakšen informacijski vir vsebuje.

URL naslov je sestavljen iz treh delov:

določnika vrste protokola
označevealnika gostitelja oziroma računalnika ( IP naslov, DNS- domensko ime
označevalnika datoteke ali poti do nje

Razlika med URI in URL

URI ni URL toda URL je URI. URL opisuje mesto v omrežju, URI pa lokacijo, ime, vrsto in druge atribute.

FTP - File Transfer Protocol

Je protokol za prenos datotek med računalniki z različnimi operacijskimi sistemi. Spada v aplikacijsko raven internetnega nabora protokolov. FTP je 8- bitni protokol vrste strežnik-odjemnik in lahko prenaša datoteke brez dodatne obdelave.

SMTP - Simple mail transfer protocol

Je protokol za prenos elektronske pošte. S tem protokolom prenašamo elektronsko pošto med različnimi sistemi povezanimi z TCP/IP. To so samo protokoli, ki so namenjeni za prenose elektronske pošte medtem pa potrebujemo za sestavo elektronske pošte tudi programe, ki jim pravimo uporabniški agenti ( user agents). SMTP struktura je osnovana na modelu povezave kot rezultat zahteve uporabnika elektronske pošte. SMTP vzpostavi obojestranski prenosni kanal sprejemniku. Sprejemnik je lahko končni ali vmesni.

DNS - Domain Name System/Service/Server

DNS - Sistem domenskih imen je distributivno ponujeno ime omrežja TCP/IP (npr. internet). Računalniki TCP/IP pogosto dostopajo do strežnikov DNS, da jim pošiljajo imena računalnikov do katerih želijo dostop. Strežnik DNS komunicira z ostalimi strežniki DSN, da poišče IP naslove, ki je povezan z zahtevanimi imeni in jih pošlje nazaj k odjemalcu, ki je začel komunikacijo s ciljnim sistemom, ki uporablja ta IP naslov.

Povezave med DNS,SMTP, FTP:

Povezava med DNS, SMTP IN FTP je, da se povezujejo drug na drugega pri pošiljanju elektronske pošte in pri naslovih spletnih strani.

FTP – za povezavo s FTP potrebujemo odjemalski program (UA) User Agent. FTP je protokol za prenos datotek iz spleta
HTTP pull – poteg vsebine s strežnika (spletne strani)
DNS – omogoča preslikave med IP naslovi in človeku prijaznimi imeni
SMTP push – oddajni strežnik pošto porine

Open Office - vaja 04

2010-10-27T18:44:00.000+02:00

Open Office Writer

Open Office datoteko lahko razstavim v ZIP datoteko. Ko odprem ".zip" datoteko določenega texta vidim več datotek. Moj naveden text - dokument je shranjen z končnico ".odt." in jo najdem v ".zip" datoteki Content.xml

Open Office Presentation

Moja datoteka se shrani v ".odp." datoteko katero spremenim v ".zip" datoteko. Ko odprem ".zip" datoteko najdem moj text pod Content.xml in lahko spremenim text, ki se nato spremeni v moji vsebini dokumenta.

Open Office Spreadsheet

Moja datoteka se shrani v ".ods." datoteko. Spremenim jo lahko v ".zip" kot pri vseh ostalih formatih Open Office. Nato odprem ".zip" datoteko in moj text najdem pod Content.xml. Odprem Content.xml z geditom in lahko spreminjam text svoje prvotne datoteke.

P2P - Peer to Peer

Peer to peer (P2P) je omrežni protokol ( način prenosa ) za uporabnike računalnikov, ki se uporablja za nalaganje torrentov in P2P datotek. P2P programi vzpostavijo povezavo direktno od enega uporabnika do drugega. Peer to peer storitve omogočajo uporabniku deljenje datotek preko interneta. Te storitve dovolijo uporabnikom iskanje in prenašanje datotek na svoje računalnike, prav tako pa lahko svoje datoteke delijo z drugimi uporabniki.Je eno izmed najbolj razširjenih omrežij za prenašanje filmov, glasbe programov, iger, E-knjig. Zaradi edinstvene strukture omrežja P2P je zelo učinkovit prenos velikih datotek.

P2P shema: Način komunikacije med uporabniki

Primer orodja za P2P je µTorrent

File hosting: http://file.si/files/22725_xuned/predstavitev%20p2p-%20utorrent.odp
Presentation hosting: http://www.scribd.com/doc/40539874

Character encoding - kodiranje znakov - Digitalni računalnik II - vaja 03

2010-10-22T14:43:00.000+02:00

Preučevanje različnih kodnih tabel (character encoding) s pomočjo brskalnika Firefox

Za spletno stran sem si izbral DOM MONT. Ko spreminjam kodne tabele ( character encoding ) se šumniki zamenjajo z znakom oziroma s črko glede na tisto kodno tabelo katero sem izbral.

Navodila za uporabo kodnih tabel:

odprite Firefox
zgoraj v orodni vrstici pritisnete "Pogled"
kodiranje znakov ( character encoding )
Izberite tisto kodiranje znakov katero potrebujete za delo

Če spreminjamo encoding na določeni strani, se spreminjajo določene črke in znaki, ki niso kodirani v skladu s kodiranjem, ki ste ga nastavili.

Kodne tabele

Imenujemo tudi kodni razpored. Povezuje grafično predstavitev nekega znaka z njegovim binarnim zapisom.
Kodiranje znakov uporabljajo po večini internetni brskalniki, da nam lepše prikažejo vsebino internetne strani. Najbolj univerzalno kodiranje je UTF-8, prikaže večino znakov nam znanih. Poznamo še Windows-1250 in ASCII, ki se tudi dosti uporabljata. ASCII kodiranje je bilo dolgo časa najbolj uporabno vendar ga je leta 2007 zamenjal UTF-8. ASCII pozna 128 znakov od tega jih 33 ne moremo napisati (non-printable), 94 jih lahko napišemo in presledek je upoštevan kot nevidna grafika. UTF-8 je 8bitna koda, ki je direktno povezana z ASCII (pozna ASCII znake). Prvih 128 znakov je enakih kot pri ASCII. UTF-8 je narejen iz 1-4 oktetov in prvih 128 znakov zavzame 1 oktet z enakim binarnim kodiranjem. Windows-1250 je kodiranje narejeno samo za centralno in južno Evropo, kjer se uporablja latinsko abecedo. Sestavljen je po ISO-8859-2 vendar so nekateri znaki preurejeni.

ASCII (American Standard Code for Information Interchange), je vgrajena binarna koda, ki predstavlja znake na vseh računalnikih razen IBM maifraemih , ki uporabljajo EBCDIC kodirni sistem. ASCII uporablja samo sedem bitov/znak, kar nam omogoča 128 kombinacij, ki vključujejo male in velike črke, cifre in posebne simbole kot so %, $. 32 prvih znakov je rezervirano za komunikacijo in nadzor tiskanja.

Win-1250 je koda strani uporabljena v Microsoft Windows za predstavitev srednjeevropskih in vzhodnoevropskih jezikih, ki uporabljajo latinico kot so česki, poljski, madžarski, slovaški, slovenski, bosanski, hrvaški, srbski (latinica), romunski in albanski. Lahko je uporabljena tudi v nemškim jezikom.

UTF-8 (8-bit Unicode Transformation Format) je znak spremenljive dolžine kodiranja za Unicode. Je eno izmed načinov kodiranja.

Kodni podpis

ASCII

Ime: 01010000 (P) 01000101 (E) 01010100 (T) 01000101 (E) 01010010 (R)
Priimek: 01001000 (H) 01010010 (R) 01001111 (O) 01010110 (V) 01000001 (A) 01010100 (T)

WIN- 1250

Ime: 0x0050 (P) 0x0045 (E) 0x0054 (T) 0x0045 (E) 0x0052 (R)
Priimek: 0x0048 (H) 0x0052 (R) 0x004F (O) 0x0056 (V) 0x0041 (A) 0x0054 (T)

UTF- 8

Ime: 00080 (P) 00069 (E) 00084 (T) 00069 (E) 00082 (R)
Priimek: 00072 (H) 00082 (R) 00079 (O) 00086 (V) 00065 (A) 00084 (T)

Sestava računalnika - Digitalni računalnik I - vaja 02

2010-10-20T11:17:00.000+02:00

Osnovni sestavni deli, ki jih potrebujemo za sestavo osebnega računalnika:

Matična plošča
Procesor s hladilnikom
Delovni pomnilnik RAM
Grafična kartica
Mrežna kartica
Trdi disk
Optična enota - DVD
Napajalnik
Ohišje

Tutorial

1. Korak: Fiksiranje matične plošče na ohišje računalnika

Kaj je matična plošča?

Je osnovno tiskano vezje v osebnem računalniku. Na matično ploščo se lahko vstavijo oziroma priključijo vse ostale komponente: procesor, RAM pomnilnik, grafična kartica, mrežna kartica, trdi disk, napajalnik. Matična plošča vsebuje tudi priključke za mnoge vmesnike: za miško, tipkovnico, tiskalnik, usb.
Najpomembnejši sestavni del matične plošče je sistemski nabor, ki povezuje ostale komponente med seboj.

Navodila za namestitev matične plošče:

Preden začnemo vstavljati ploščo v ohišje moramo, na matično ploščo pritrditi procesor in hladilnik, če seveda imate specialno "zloben" hladilnik. Nekateri hladilniki imajo namreč precej težak način pritrjevanja.
Matično ploščo vstavimo tako, da so priključki dostopni z zadnjega dela računalnika kot prikazuje slika in privijačimo vijake.

2. Korak: Namestitev procesorja s hladilnikom

Kaj je procesor ali CPE?

Navodila za namestitev procesorja:

Procesor moramo pazljivo namestiti na matično ploščo, dvignemo paličico ob strani in vstavimo procesor.
Procesor se prilega v ležišče samo na en način. Ko vstavimo v ležišče samo še potisnemo paličico navdol in procesor je pritrjen. Sedaj pride na vrsto hladilnik. Pred namestitvijo moramo procesor namazati s "termalno pasto". Priključimo ventilator na hladilnem telesu na ustrezni priključek, ki mora biti nekje v bližini ponavadi imenovan CPU FAN 1.

3. Korak: namestitev delovnega pomnilnika RAM

Kaj je delovni pomnilnik RAM?

Navodila za namestitev delovnega pomnilnika RAM-a:

Pomnilniške reže se spozna po zelo specifični obliki ( dolge in ozke reže ). Lahko so oranžne, modre in ostalih vrst barv in imajo bele zatiče. Odpremo bele zatiče ter pravilno vstavimo pomnilnik mednje. Nato s prsti od zgoraj pritisnemo na pomnilnik in hkrati zapremo zatiče tako. da bo ploščica trdno stala v reži in ne bo med delovanjem padla ven.

4. Korak: namestitev grafične kartice

Kaj je grafična kartica?

Grafična kartica je strojna oprema oziroma del računalnika, ki skrbi za prikaz slike na zaslonu. Nekatere matične plošče imajo samo grafično kartico že integrirano na matični plošči, ostali pa jo dodamo preko razširitvenih rež (ISA, PCI, AGP, PCI-Express,…), v našem primeru imamo razširitveno režo AGP. Večina grafičnih kartics uporablja posebni RAM – VRAM. Ta pomnilnik omogoča večje hitrosti kot navadni RAM. V njem se nahaja slika, ki gre na zaslon. Od količine VRAM je odvisana ločljivost slike in barvna globina. Razen slike so v VRAMu še teksture.

Navodila za namestitev grafične kartice:

Grafično kartico, potisnemo v AGP režo, prvo od vrha proti dnu, jo pričvrstimo do konca, ter privijačimo na ohišje računalnika. Nekatere grafične kartice potrebujejo še priključitev dodatnega napajanja.

5. Korak: namestitev mrežne kartice

Kaj je mrežna kartica?

Navodila za namestitev mrežne kartice:

Mrežno kartico vstavimo v PCI režo, kot prikazuje slika, poskrbimo da je kartica vstavljena do konca reže, ter jo pričvrstimo z vijakom na ohišje računalnika.

6. Korak: namestitev trdega diska in optične enote DVD

Kaj je trdi disk?

Je najbolj razširjena vrsta zunanjega pomnilnika, ki ob izklopu ohrani vsebino podatkov ( besedilo, zvok, programi, gonilniki... ). Disk je sestavljen iz več okroglih kovinskih plošč prevlečenih z magnetno snovjo, ki se med delovanjem vtrijo. Zmogljivost trdega diska se običajno meri v GigaByte ( GB ).

Kaj je optična enota - DVD?

Optična enota je naprava ki omogoča branje ali pisanje na optične medije kot so CD, DVD, HD DVD in Blu-Ray. Najpogosteje se uporabljajo za branje že zapisanih medijev in preprosto shranjevanje podatkov.

Navodila za namestitev trdega diska in optične enote - DVD

Tako trdi disk kot DVD oz. optično enoto potisnemo v ohišje, oba se pričvrstita sama. Nato ju samo povežemo z podatkovnimi kabli do matične plošče, ter z napajalnimi do napajalnika.

7. Korak: namestitev napajalnika:

Kaj je napajalnik?

Napajalnik , dovaja električno energijo za vse naprave v računalniku, priključimo ga na 230v vtičnico. Napajalnik pretvori v voltažo, ki jo določena naprava potrebuje. Ponavadi ga hladi ventilator. Poznamo različne zmogljivosti napajalnika ( 550W, 750W...).

Navodila za namestitev napajalnika:

Napajalnik privijačimo na ohišje, pazimo, da smo privili vse vijake saj je napajalnik kar dosti težak. Povežemo glavni kabel z matično ploščo ter ostale ter ostale z optično napravo, trdim diskom, grafično kartico.

8. Zagon računalnika

Računalnik imamo sestavljen. Na koncu preverimo, če je vse pravilno priključeno in kabel za napajanje računalnika vklopimo v električno vtičnico. Pritisnemo gumb za vklop računalnika in, če smo vse pravilno priključili bi se moral računalnik vklopiti.

Obrazložitev Moorovega zakona

Dr. Gordon E. Moore soustanovitelj svetovno znanega podjetja Intel je v svojem članku Cramming more components onto integrated circuits leta 1965 v reviji Elektronics Magazine ( trepanje več komponent na integrirana vezja ) pravilno napovedal integrirana vezja visoke gostote ( VLSI ) z do 65000 tranzistorji na eni sami silikonski rezini ( slice ). Hkrati pa je tudi napovedal prihodnje trende rasti intergracije.Pri vseh računalniških komponentah velja Moorov zakon. Moorov zakon pravi da se vsako leto in pol podvoji zmogljivost visoko zmogljivih integriranih vezij ( procesorjev in namenskih procesorjev). Ta napoved je tempo tehnologija silicija, popularno znan kot Moorov zakon, vse to, je bilo več kot napoved. Nadaljevanje Moorovega zakona pomeni stopnjo napredka v industriji polprevodnikov.
V prihodnosti, bi Moorov zakon lahko zagotovil eksponentno povečujoče zmogljivosti, temeljnji premik v računalništvu, mreženje, skladiščenje, in komunikacijske naprave, da izpolnjujejo vse večjo digitalno vsebino in vizijo Intela, 15 miljard inteligentnih povezanih naprav.

Viri:

Wikipedia - motherboard
Wikipedia - cpu
Slo-tech - sestavljanje računala
Wikipedia - RAM
Dijaski.net - mrežna kartica
Wikipedia - hard drive

Informacija - vaja 01

2010-10-15T14:37:00.000+02:00

Informacija je vsako sporočilo, ki nam pove nekaj novega. Sporočilo, ki ga dobimo ne smemo misliti, da je informacija, ker ta dva pojma nista enaka. Sporočilo ima lahko informacijsko vrednost sporočanja nič če je prejemniku bila vsebina sporočila prejemniku že znana. Informacija se zgradi pri prejemniku in vsak si jo zgradi na svoj način. Mora biti razumljiva. S tem informacija poveča znanje prejemnika.

Primer:
Slepi človek na prehodu za pešce. Pritisne gumb na semaforju, ki zapiska, ko je zelena luč. Pisk mu, da takoj vedeti, da je čas da prečka cesto. Slepec iz podatka naredi informacijo, ker seveda pozna prometne predpisem. Podatku pripiše pomen: sedaj gre lahko čez cesto. v primeru, da pešec ne dobi podatka si ne more ustvariti informacije. Enako bi se zgodilo, če pešec ne bi imel znanja o prometnih predpisih in zvočnih signalih na semaforju.

Podatek je opredmeteno dejstvo o določeni stvari s katero ustvarimo informacijo. So alfabetična, numerična, alfanumerična, govorna ali grafična sporočila o določenih elementih oziroma njihovem dejanskem stanju. S pomočjo medija podatki nato urejeno kot sporočilo potujejo do prejemnika. Je lahko karkoli: črka, številka, zvok, znak ... Poenostavljeno bi lahko rekli, da je podatek dejstvo, ki nima jasnega pomena.

Informacija v kontekstu informatike je številčno obdelovanje informacije v digitalnem računalniku. Informacije pridobivamo iz podatkov s preoblikovanjem-filtriranjem prek določenih pravil. Imeti informacijo pomeni imeti več znanja. Informacija ni energija in ne materija, čeprav je z obema v povezavi. Informacija je lahko podana z sliko, besedo, digitalno besedo, kodo, barvo in je podatek o stanju ki nas zanima.
V informatiki je preoblikovanje podatkov v informacije in iz informacije v znanje najpomembnejše opravilo. V informatiki obdelujemo številčno informacijo v digitalnem računalniku v namene ocenjevanja, analize in sinteze preučevanega sistema. Podatki prihajajo v računalnik prek informacijskega kanala. V informatiki je informacija podana z digitalno besedo. Osnova enota digitalne besede je bit( ang. Binary Digit ). Več bitov tvori digitalno besedo. 8 bitna digitalna beseda je en zlog. Večzlogovna beseda je lahko 16bitna (dvozložna), 32bitna ( šterizložna ) 64bitna( osemzložna )…

Bit je osnovna enota informacij na področju računalništva in telekomunikacij je količina informacij, ki jih je mogoče shraniti za digitalne naprave ali druge fizične sisteme. V računalništvu lahko bit tudi definirana kot spremenljiva ali izračuna količine, ki ima lahko le dve možni vrednosti. Ti dve vrednosti se pogosto razlagajo kot binarni števili in so ponavadi označene z numeričnimi znaki 0 in 1. ti dve vrednosti lahko pomenita 0 = ne, 1 = da, 0 = cifra, 1 = mož. Torej bit lahko označuje samo dva pojma. Kaj bodo te dve cifri pomenili, je predmet dogovora oziroma koda. Pomen pozna le tisti, ki kodo pozna. 8 bitov je enako enemu bytu.

Byte je v računalništvu manjša enota za količino podatkov oziroma velikost pomnilnika Je enota za merjenje količine podatkov. Izraz je leta 1956 skoval Werner Buchholz v podjetju IBM, originalno je bajt označeval šest bitov. Kratica za Byte je "B" včasih pa tudi "b" kar je pa lahko tudi pomen tudi bit. Byte je tudi podatkovni tip v nekaterih programskih jezikih. Velikost bajta je običajno odvisna od strojne opreme, vendar sodobni standard je osem bitov.

Primer:
Računalnik ima 64 – bitni Intel procesor , 4 gigabajte delovnega spomina in 500 gigabajtni trdi disk

Sporočilna sposobnost nam pove koliko različnih dogodkov lahko kodiramo z digitalno besedo oziroma koliko stanj zmore. Enačba za izračun sporočilne sposobnosti s=2^d, pri čemer je s sporočilna sposobnost d pa število bitov digitalne besede. Če je d = 8 pomeni da je sporočilna sposobnost 256, če je d = 16 pomeni da je sporočilna sposobnost 65536. Če imamo sistem, ki ima n število različnih stanj in ga želimo opisati z digitalno besedo imamo tri opcije. Če je število stanj enako sporočilni sposobnosti imamo optimalen opis sistema. Če je števila stanj manj kot je sporočilna sposobnost pomeni da imamo višek bitov digitalne besede. Če pa je število stanj večje kot sporočilna sposobnost imamo nepopolen opis sistema.

Količina informacije digitalne besede je enaka njenemu številu bitov. Merska enota za količino informacije je bit. Količina informacije je odvisna od tega koliko stanj n ima naš sistem. Digitalna beseda opisuje poljubno i-to tanje sistema. Informacija o trenutnem stanju sistema z mnogimi možnimi stanji je večja kot pri sistemu z majhnim številom stanj. Pri opisu sistema z digitalno besedo uporabimo verjetnostni račun. Uporabimo sistem kovanec, kocka, knjiga. Izračunamo verjetnost določenega stanja. Pri sistemu kovanec poznamo le 2 stanja zato je verjetnost za določeno stanje 50%. Pri kocki poznamo 6 stanj zato je verjetnost za določeno stanje manjša 16.6%. Če uzamemo knjigo ki ima 499 strani je verjetnost da bomo knjigo odprli točno na določeni strani zelo majhna 0,2004%. Število stanj je vedno pozitivno celo število. Verjetnost ima vrednost od 0 do 1. Vsota useh verjetnosti v sistemu je vedno 1.
Količino informacij po Shanonu določa enačba:
I(X)= - log2vi
I(X) je količina informacije

Viri:

Wikipedia - Bit
Wikipedia - Byte
Moodle - Uvod v informatiko ( redni. prof. dr. Peter Šuhel )
Informatika

povezava na blog

Digitalni certifikat - vaja 00

2010-10-13T11:18:00.000+02:00

Digitalna potrdila sigenca so namenjena:

za upravljanje s podatki javne uprave,

za dostop in izmenjavo podatkov, s katerimi upravlja javna uprava,

za varno elektronsko komuniciranje med imetniki kvalificiranih digitalnih potrdil overitelja na MJU

za storitve oz. aplikacije, za katere se zahteva uporaba digitalnih potrdil overitelja na MJU

.
Pomen v pravnem pomenu znotraj Evropske unije:

Kvalificirana potrdila overitelja s sedežem v Evropski uniji so enakovredna domačim kvalificiranim potrdilom.

Kvalificirana potrdila overiteljev s sedežem v tretjih državah so enakovredna domačim:

1. če overitelj izpolnjuje pogoje iz 29. do 36. člena tega zakona in je prostovoljno akreditiran v Republiki Sloveniji ali eni izmed držav članic Evropske unije;

2. če domači overitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 29. do 36. člena tega zakona, jamči za taka potrdila enako, kot bi bila njegova;

3. če tako določa dvostranski ali večstranski sporazum med Republiko Slovenijo in drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami;

4. če tako določa dvostranski ali večstranski sporazum med Evropsko unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami

Ta pravila so določena v Zakonu o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP.

Viri:

Predstavitev SIGEN-CA

Ministrstvo za javno upravo - spletna stran

Vstavljanje digitalnega potrdila v Microsoft Word 2007

1. Odpremo Microsoft Word 2007, kliknemo na Gumb "office" in se nam odpre meni pri katerem izberemo "pripravi" na desni strani se nam odprejo ikone in kliknemo na "dodaj elektronski podpis"

2. Ko kliknemo na "dodaj digitalni podpis" moramo shraniti wordov dokument in nato se nam odpre okno "podpiši" v katerem kliknemo na "spremeni", če imamo kakšen že prej uvožen lasten certifikat ga zamenjamo z svojim pravim certifikatom in kliknemo izberemo in kliknemo "ok" nato se vrnemo v okno "podpiši" kjer mora pisati pod "podpisovanje kot" vaše ime in pod "izdal" vaš izdajatelj certifikata, če je vse pravilno kliknemo na "podpiši".

Vstavljanje digitalnega potrdila v Mozilla Thunderbird

1. V menijski vrstici kliknemo na "orodja" in "možnosti"

2. Izberemo "napredno", "digitalno potrdilo" in potem "pokaži potrdila"

3. Pod upraviteljem digitalnih potrdil kliknemo na "uvozi"

4. Poiščemo kje imamo digitalno potrdilo in ga odpremo

5. Mozilla Thundebird nas še vpraša za geslo digitalnega potrdila in če je vse kot bi moralo biti lahko vidimo svoje digitalno potrdilo pod "vaša digitalna potrdila"

6. Na koncu še v menijski vrstici izberemo "nastavitve računa", "varnost", "digitalno podpisovanje", klinemo izberi, izberemo digitalno potrdilo in kliknemo " v redu"