SLOVENSKI VREMENSKI BLOG

Azorski anticiklon in visoke temperature na oblasti z občasnimi manjšimi poslabšanji!

2012-02-25T11:06:00.000+01:00

Ohoho bi lahko rekli, glede na nizke temperature v začetku meseca in kar precej visoke zdaj v drugi polovici februarja! Vreme nas vsekakor zelo preseneča, ampak zaenkrat še ne moremo reči da je konec zime, ker še lahko pride do sneženja in tudi nizkih temperatur, predvsem v marcu. Poglejmo včerajšnje najvišje dnevne temperature po Sloveniji, ker je res bil zelo sončen in topel dan za februar: Ljubljana/Bežigrad (20.4°C), Murska Sobota (19.4°C), Celje (18.8°C), Nova Gorica in Novo mesto (18.2°C), Črnomelj (17.6°C), Ljubljana/Brnik (17.4°C), Rateče (17.0°C), Maribor/Slivnica (16.3°C), Cerklje ob Krki (15.5°C), Kočevje (14.8°C), Portorož/Sečovlje (14.3°C), Lisca (13.2°C), Slovenj Gradec (12.0°C) in Kredarica (2.5°C). Danes se nam obeta podoben dan, zelo sončno bo po vsej državi in mogoče za odtenek višje temperature kot včeraj. Od jutri naprej pa pričakujemo nižje temperature, še vedno pa bodo nad dolgoletnim povprečjem za februar. Nedelja bo spremenljivo oblačna, ponekod so možne krajevne padavine, najbolj verjetne na vzhodu Slovenije. Na Primorskem bo zapihala šibka burja, v severni Sloveniji pa severni veter. Ponedeljek bo podoben nedelji, vendar pričakujemo več sončnega vremena, padavin pa ne bo. Torek bo oblačen, le na zahodu Slovenije bo pretežno jasno. Od srede pa se bo spet precej okrepil azorski anticiklon in prinesel višje temperature. Kot kaže bi lahko takšno vreme vztrajalo kar nekaj dni v marcu. Zaenkrat povratka zime še ni na vidiku, ampak dobro zima se lahko zdaj počasi le poslovi, bolj dramatična je suša saj ni na vidiku tudi nobenih konkretnejših padavin kar pa lahko privede to velikih težav že v pomladnih mesecih. Bolj podrobnejša napoved bo objavljena v četrtek, zdaj pa uživajte v predčasni pomladi. Spremljajte blog in bodite na tekočem z vremenom!

Foto: Tjaša Mlakar

Ciklon Dolores - 19. in 20.2.2012

2012-02-19T20:31:00.001+01:00

KRATKA ANALIZA DOGODKA

V nedeljo, 19. februarja je hladna fronta od zahoda zajela Alpe, v noči na ponedeljek, 20. februarja pa bo dosegla Slovenijo. Padavine se bodo okrepile in zajele vso državo. Nad severnim Sredozemljem bo nastal ciklon Dolores, ki bo tekom ponedeljka prehajal naše kraje. Sprva bo deževalo, ob ohladitvi pa se bo meja sneženja spustila do nižin. V notranjosti države bo zapihal severovzhodni veter, na Primorskem pa zmerna burja. Dopoldne bo v notranjosti države zmerno do močno snežilo, v Prekmurju bo padavin manj, na Primorskem pa bo deževalo. Padavine bodo čez dan slabele in do prve polovice noči na torek ponehale. Delno se bo razjasnilo.

SATELITSKA SLIKA OBLAČNOSTI

SINOPTIČNA SITUACIJA

OBLAČNOST IN PADAVINE

VREMENSKA NAPOVED V SLIKI

Za večjo sliko kliknite na sliko!

Vir: ARSO, WETTERZENTRALE.DE

Izrazitejše poslabšanje s sneženjem je tik pred vrati, nato pa se nam obeta odjuga, ob koncu februarja pa bo verjetno spet prišla prava zima!

2012-02-19T13:48:00.000+01:00

Za nami so lepi sončni dnevi, čeprav je bilo marsikje precej vetrovno pa upamo, da ste jih vseeno maksimalno izkoristili. Tik pred vrati je namreč izrazitejše poslabšanje, ki se bo zgodilo v noči na jutri in jutri tekom dneva. Nato pa bo kot kaže sledila odjuga z visokimi temperaturami, ki bo trajala predvidoma do zadnjih februarskih dni. Današnje nedeljsko popoldne bo na zahodu in jugozahodu Slovenije minilo v znamenju večinoma oblačnega vremena z občasnimi manjšimi padavinami v dežni obliki, rahlo pa bo snežilo nad 700 metri nadmorske višine. Na vzhodu države boste še priča sončnim žarkom, bo pa na znanih lokacijah pihal kar močan jugozahodni veter. Temperature v krajih z vetrom se bodo približale 10 stopinjam Celzija ali pa jih presegle. Zvečer se bo pooblačilo po vsej državi. Ponoči bodo padavine ob prehodu hladne fronte zajele vso Slovenijo, zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja in meja sneženja se bo spustila do nižin. Nad severnim Sredozemljem bo nastalo ciklonsko območje, ki bo tekom ponedeljka vplivalo na vreme pri nas. V drugi polovici noči in jutri dopoldne bo zmerno do močno snežilo v notranjosti Slovenije, najmanj padavin pričakujemo v Prekmurju, medtem ko največ v jugozahodni, zahodni, južni in osrednji Sloveniji. Na Primorskem bo deževalo le na višjih planotah Krasa tudi snežilo. Ponedeljkovo popoldne bo prineslo slabenje padavin, ki pa bodo do prve polovice noči na torek ponehale. Od zahoda se bo počasi razjasnilo. Največ mokrega južnega snega bo zapadlo na Notranjskem, Kočevskem, Gorenjskem in v osrednji Sloveniji in sicer 15-30 cm, lokalno lahko tudi več kot 30 cm, v višjih legah pa tudi do pol metra. V vzhodni Sloveniji pričakujemo 5-10 cm, če izvzamemo Prekmurje, kjer lahko zapade kakšen centimeter, v višjih legah Primorske pa 1-5 cm, lokalno do 15 cm na Krasu. Torej nekaj snega bo jutri deležna večina Slovenije in šlo bo za Genovski ciklon, ki ga že dolgo nismo bili deležni. V dneh bo tem poslabšanju pa se na prestol kot kaže vrača naš ljubi azorski anticiklon, ki nas je spremljal skoraj celotno lansko leto. Ker bo prinesel kar visoke temperature za ta letni čas, lahko rečemo da prihaja odjuga. In vztrajal bo vsaj do naslednjega vikenda. Od torka do sobote tako pričakujemo večinoma sončno vreme, z nizkimi jutranjimi in kar visokimi dnevnimi temperaturami, v petek se bo lahko čez dan segrelo tudi nad 15 stopinj Celzija, se pa bo ob koncu tedna visokim temperaturam pridružil spet jugozahodni veter. Do ponovnega prihoda prave zime z nizkimi temperaturami, kot smo je bili deležni v prvi dekadi februarja pa bi lahko prišlo ob koncu zadnjega zimskega meseca in tokrat bi lahko bili deležni večje količine padavin, ampak za vse to je še prezgodaj govoriti, verjetno pa bodo prihod marca kot že prejšnji dve leti obeležile nizke temperature in mogoče tudi burja na Primorskem. Kaj več bomo lahko izvedeli, ko nas bo prešlo to poslabšanje, ki je pred nami v petkovi napovedi. Do takrat pa na kratko uživajte ljubitelji snega, potem pa še ljubitelji sonca in visokih temperatur, vreme vedno za vse poskrbi v zadostni meri. Spremljajte blog in bodite na tekočem z vremenom!

Foto: Tomaž Šavs

Sibirska zima počasi zapušča naše kraje, nasledil pa jo bo atlantski tip vremena in prinesel nekaj več padavin!

2012-02-14T16:41:00.000+01:00

Po kar dolgih dobrih dveh tednih sibirska zima počasi zapušča naše kraje, najhladnejši zrak se je že umaknil proti vzhodu. Verjetno si bodo zdaj tudi Primorci oddahnili, saj jih je ob takšnem vremenu, ki smo ga imeli v preteklih dneh hladila burja in povzročila precej škode. Jutra bodo do konca tedna še mrzla, preko dneva pa se bodo temperature ponekod že dvignile nad ledišče, to se je zgodilo tudi danes. Naslednji teden pa pričakujemo atlantski tip vremena, ki bo prinesel nekaj več padavin, tudi snežilo bo lahko po nižinah, vendar bo zdaj šlo za moker južni sneg. Torej gremo na napoved, pred nami so večinoma sončni dnevi, le jutri bo bolj oblačno. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter, ki pa ne bo preveč izrazit. Zvečer in v noči na četrtek pričakujemo rahlo sneženje. Sredino jutro bo mrzlo, temperature v notranjosti Slovenije večinoma pod -10 stopinj Celzija, v krajih s snežno odejo lahko dosežejo -20 stopinj Celzija, ob morju okoli -5, dnevne pa se bodo gibale okoli ledišča, na Primorskem do 5 stopinj Celzija. V četrtek pričakujemo precej jasno vreme po vsej državi, čez dan bodo temperature še nekoliko višje. V notranjosti Slovenije bo pihal severni veter. V petek bo nekaj povečane oblačnosti v vzhodni Sloveniji, drugod pa bo delno jasno, prav tako bo podobno vreme v soboto, temperature pa se ne bodo preveč razlikovale od četrtkovih, jutri bosta še kar mrzli. Sončne dni nam bo za kratek čas podaril azorski anticiklon, v nedeljo pa bomo že padli pod vpliv jugozahodnih vetrov. V zahodni Sloveniji bo oblačno, občasno se bodo pojavljale rahle padavine, verjetno dežne, v vzhodni Sloveniji pa bo še nekaj sončnega vremena. Ob prehodu hladne fronte v noči na ponedeljek bodo padavine zajele vso državo, meja sneženja bo nad 800 metri nadmorske višine. V drugi polovici noči bodo zapihali severovzhodni vetrovi in meja sneženja se bo v notranjosti Slovenije spustila do nižin. V ponedeljek bo tako oblačno vreme z občasnim sneženjem, na Primorskem bo deževalo, do večera pa bodo padavine ponehale in prehodno se bo vreme izboljšalo. V torek bo še naprej oblačno, lahko se bodo pojavljale rahle padavine, verjetno tudi po nižinah notranjosti večinoma v snežni obliki. Za naprej kaže neustavljivo tirnico atlantskega vremena z občasnimi padavinami, več o tem v nedeljski napovedi. Spremljajte blog in bodite na tekočem z vremenom!

Foto: Tomaž Šavs

Spregovorimo o februarju oziroma svečanu iz vremenske plati!

2012-02-12T11:21:00.000+01:00

Februar ali svečan je zadnji mesec meteorološke zime. Običajno se v tem mesecu nadaljuje mrzlo zimsko vreme, ki se je začelo v januarju. Tako kot januar v naših krajih velja za najhladnejši mesec, tako februar velja za najbolj snežen mesec. So pa med obilnimi sneženji že bolj pogoste odjuge, ki pa niso dolgotrajne. V zadnjih nekaj letih je bil februar pri nas vse prej kot snežen mesec. V primeru, da ni veliko odjug, lahko sklepamo da bo osrednji pomladni mesec april bolj hladen. Če je februar v začetku topel, se nam obeta še dolga zima, kar pa je izjemnega pomena za dobro letino poljščin, vina, gob in medu. Drugo ime za februar pa je talnik, kar je razumljivo vsem. To pomeni, da talnik sneg odtaja, kar pa smo že napisali zgoraj, ko smo omenili pogostejše odjuge. Skratka, v tem mesecu goduje sedem svetnikov: svečnica, Blaž, Doroteja, Apolonija, Valentin, stol svetega Petra v Antiohiji in Matija. Pa poglejmo kaj nam pravijo ti svetniki skozi pregovore.

Svečnico obhajamo 2. februarja, poglejmo kaj nam pravi skozi pregovore:

1. Svečnica čista in jasna,
zima bo dolga,
pomlad bo krasna.

2. Če se svečnica jasna zdani,
zima še dolgo trpi.

3. Če na svečnico od strehe kane
prej kot od sveče, ne bo še kmalu konec zime.

4. Topla svečnica sneg in mraz prinese,
mrzla ga odnese.

5. Ako je svečnica zelena,
bo velika noč snežena.

6. Svečnica gorka, zelena,
cvetna nedelja snežena.

7. Če na svečnico deži,
se kmalu pomlad oglasi.

8. Oblačna svečnica,
vesela kmetica.

9. Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako jug, bo slabo.

10. Bolje je volka v hlevu imeti,
kakor se na soncu o svečnici greti.

11. Če je svečnica topla, sončnega vremena,
čebele bogate, dobrega plemena.

12. Jasen in sončen svečnice dan,
ženam obeta se dobro za lan.

13. Kolikor škrjanček prej žgoli,
toliko po svečnici molči.

14. O svečnici mušice,
poznejše rokavice.

15. Če so o svečnici ptiči rejeni,
sušca ti bodo gotovo zmedljeni.

16. Če na svečnico burje ni,
že malega travna kaj nori.

17. Kar na travniku o svečnici gosi,
toliko ovca v šmarnu post’ dobi,
tak se krava malitravna pita
in kmetvalec si pridela žita.

18. V brlogu medved se zbudi,
če gorko je, se obrne,
ve, da zima se povrne,
in spet zaspí.
Če pa je mrzlo, pravijo, da vstane,
ker ve, da je že pomlad tukaj.

19. Svečnice dan,
zima van.
»To je laž,«
reče Blaž.

20. Na svečnico in Blaževo lepo,
veliko v jeseni vina bo.

Svečnica nam ponuja ogromno zanimivih vremenskih pregovorov, na kratko bomo pojasnili le pet najbolj zanimivih. Pregovor številka 4 nam napoveduje, da bo mraz kmalu popustil glede nato da smo letos bili priča mrzlemu zimskemu vremenu na ta dan. Številka 5 je zelo podobna božičnemu pregovoru, torej letos smo imeli v večjem delu Slovenije zeleno svečnico, kar pomeni da lahko pričakujemo sneg na veliko noč. Pregovor številka 9 nam napoveduje dobro leto, glede nato da so letos na ta dan pihali vetrovi severnih smeri. Pregovor številka 14 pravi, da spomladi ne bomo potrebovali rokavic saj na svečnico v zraku letos nismo opazili mušic. Ljubitelji vina letos verjetno ne bodo prišli na svoje, malo ga bo nam pravi pregovor številka 20, na svečnico in prav tako na svetega Blaža dan ni bilo lepo vreme.

Blaž goduje 3. februarja, poglejmo kaj nam pravi skozi pregovor:

1. Če ja na Blaževo oblačno,

bo v sv. Juriju zelena trava.

Pregovor ni najbolj razumljiv, verjetno pa pomeni, da bo pomlad v polnem razcvetu na ta dan 23. aprila, ko goduje Jurij, glede nato da je bil svetega Blaža dan letos res oblačen. Snega ni pričakovati.

Doroteja goduje 6. februarja, poglejmo kaj nam pravi skozi pregovor:

1. Odnaša rada sneg nam sv. Doroteja,
če pa ne najde ga, ga rajši še nareja.

Torej na Dorotejo smo letos imeli sneg v posameznih delih Slovenije, kar pomeni da ga bo kmalu pobralo, tam kjer ga pa ni bilo pa bo še prišel.

Apolonija goduje 9. februarja, poglejmo kaj nam pravi skozi pregovor:

1. Če se Polona v sonce odtaja,
v mokrem poletju gob preostaja.

Glede na Polono lahko letos pričakujemo sušno poletje, saj na 9. februarja nismo imeli sončnega in toplejšega vremena.

Valentin goduje 14. februarja, poglejmo kaj nam pravi skozi pregovor:

1. Sveti Valentin
prinese ključe od korenin.

Za svetim Valentinom bo kmalu prišla pomlad, kmalu se bo vse razcvetelo. Če tako malo bolj neobičajno pojasnimo ta pregovor, nam pravi da so korenine zaklenjene zato čakamo Valentina, da prinese ključ in jih odklene.

Stol svetega Petra v Antiohiji obhajamo 22. februarja, poglejmo kaj nam pravi skozi pregovore:

1. Kakršno je vreme svetega Petra stola dan,
tako bo potem še mesec in dan.

2. Če leden in mrzel je
stol svetega Petra,
bo drevje še dolgo
polno zimskega cvetja.

3. Če svetega Petra stol mrazi,
zima še dolgo trpi.

Torej po stolu svetega Petra lahko sklepamo kakšen bo marec in ostale pomladne dni, če bomo na ta dan priča mrzlemu zimskemu vremenu, pa se ga ne bomo znebili še kar nekaj časa.

Matija goduje 24. februarja, poglejmo kaj nam pravi skozi pregovore:

1. Matija led razbija,
če ga ni – ga pa naredi.

2. Po svetem Matiji ne gre lisjak čez led domov.

Matija velja za največjega februarskega svetnika. Zelo znan je pregovor številka 1, če bo na ta dan led, bo prišel Matija in ga razbil in nam tako prinesel toplejše vreme, v nasprotnem primeru pa na bo prinesel led. Pregovor številka 2 pa nam pove, da bo Matiji prihaja toplejše in prijaznejše vreme, ne bo potrebno prečkati ledu, da bi prišli domov.

Spodaj vam ponujamo še nekaj zanimivih vremenskih pregovor za pustno obdobje (med 3. februarjem in 9. marcem):

1. Če sonce sveti pustni dan,
bo kmet z ržjo obdarovan.

2. Če se pust na soncu greje,
letna se med dobre šteje.

3. Ako pustne dni dežuje,
ﬁžol obilno prideluje.

4. Če ima v pustu sonce že moč,
bo mrzla velika noč.

5. Pust na trati,
velika noč na peči.

Spodaj vam ponujamo zanimiv vremenski pregovor za pepelnično obdobje (med 4. februarjem in 10. marcem):

1. Kakor vreme pepelnice kaže,
tako tudi celi post se skaže.

Spodaj vam ponujamo še nekaj zanimivih vremenskih pregovorov za februar:

1. Ako sneg dalj ko 17 tednov leži,
slaba letina sledi.

2. Če ptiči ujeti so tolsti, mesnati,
bo dosti snega še in mraza prestati.

3. Če je februarja pretoplo,
bomo v aprilu radi za pečjo.

4. Kolikor časa žabe pred marcem kvakajo,
v aprilu neme toliko časa čakajo.

5. Kar svečana ozeleni,
se rado posuši.

6. Če pregorko je svečana,
v aprilu počiva še brana.

7. Ako je pretoplo svečana,
malega travna bo še počivala brana,
ako pa je svečana mraz,
malega travna se poti obraz.

8. Če konec svečana veter brije,
dobre nam letine up zasije.

9. Če v svečanu mačka na samem leži,
v sušcu spet rada na peč pribeži.

10. Svečan raztegne dan.

11. Rajši vidim svečana na polji volka,
kakor tamkaj hoditi v srajci moža.

To je vse o februarskih vremenskih pregovorih, kako so resnični pa preverite sami. V decembru in skoraj celotnem januarju nismo bili deležni prave zime, ob koncu januarja pa je le prišla in to res prava zima. Kot kaže se sveti trije kralji in Anton v prejšnjem mesecu niso zmotili, ko so nam napovedali prihod hude zime. Zdaj pa verjetno že veliko ljudi razmišlja o prihodu pomladi, zato le spremljajte februarske svetnike, zaenkrat še nič ne kaže, da bo zima popolnoma popustila. O marcu in njegovih svetnikih pa bomo pisali čez en mesec.

Foto: Bojan Guček

OPOZORILO: Zelo močna burja in mraz!

2012-02-09T09:31:00.001+01:00

ARSO pravi:

V petek se bo burja spet krepila in bo zvečer, v noči na soboto in v soboto dopoldne predvidoma spet zelo močna. Najmočneji sunki bodo od 100 do 140 km/h, na najbolj izpostavljenih mestih do 170 km/h. Burja bo začela slabeti v soboto popoldne, zmerna burja bo pihala tudi še v nedeljo in ponedeljek. Nadaljevalo se bo zelo mrzlo vreme.

Meteoalarm

Vir: ARSO, METEOALARM

Za ostro zimo v Evropi je krivo globalno segrevanje!?

2012-02-08T21:18:00.000+01:00

Polarna zima je okovala večji del Evrope. Ljudje umirajo zaradi mraza, hrana pa se težko dostavlja na odročna mesta. Od posledic takšne vremenske situacije je umrlo že več kot 300 ljudi, a mnogi trdijo kako so enako mrzle zime bile že v preteklosti, ter da se ne dogaja nič neobičajnega. No, nekateri znanstveniki verjamejo, da gre v tem primeru za paradoksalno situacijo, v kateri je globalno segrevanje krivo za ekstremno zimo v Evropi.

Najnovejša raziskovanja kažejo, da je hladna zračna masa, ki se je razširila iznad Sibirije v ostale dele stare celine, povzročena s taljenjem ledu na Arktiki. Do zmanjšanja količine ledu prihaja zaradi globalnega segrevanja in tako ni težko zaključiti, da je le to krivo za ekstremen mraz v Evropi.

Znanstveniki iz Inštituta Alfred Wegener iz Potsdama so dejali, da hladna in snežena evropska zima vleče svoje korenine iz toplega arktičnega poletja. Njihovi ameriški kolegi so sporočili, da je julij leta 2011 bil četrti najtoplejši od začetka merjenj. Zaradi izrazito toplega poletja na Arktiki se tali led, v istem mesecu pa ga je bilo najmanj v preteklih treh desetletjih, piše CNN.

Učinek tega pojava je dvosmeren. Po eni strani manj ledu pomeni, da se manj sončne toplote reflektira v ozračje. Po drugi strani, ko je toplota v oceanu, zmanjšana količina ledu omogoča toploti, da lažje ''pobegne'' v ozračje nad oceansko površino. Ker ima topel zrak težnjo pomikanja v višje sloje ozračja, se pojavlja več vlažnega zraka ob oceanski površini in to povzroča nestabilnost v ozračju in menja poznane vzorce zračnega tlaka v atmosferi.

Eden od teh vzorcev se imenuje Arktična osilacija, ki označuje pojav, da se topel zrak širi iz Atlantskega oceana nad Evropo, arktični zrak pa ostaja nad poloma. No, sredi januarja se je Arktična osilacija nenadoma spremenila in se je mrzel zrak ''pomaknil'' nad Sibirijo in tako je prišlo do mrzlega in sneženega vremena v večjem delu Evrope. Podobne situacije so se dogajale tudi v preteklih dveh letih, kar pomeni da lahko v prihodnosti pričakujemo pogoste ''polarne zime'' na stari celini.

Vir: INDEX.HR

V soboto bo spet snežilo, novo poslabšanje pa se kaže sredi prihodnjega tedna, zaenkrat na vidiku še ni otoplitev!

2012-02-08T20:29:00.000+01:00

Poleg mrazu smo v nekaterih predelih Slovenije zdaj dobili še sneg in tudi za naprej se nakazujejo podobna poslabšanja v katerih največ snega zapade predvsem v južni in vzhodni Sloveniji. Poglejmo višine snežne odeje po Sloveniji danes ob 7.00 uri zjutraj: Kredarica 100 cm, Vogel 60 cm, Lisca 43 cm, Kočevje 27 cm, Rateče 26 cm, Črnomelj in Vojsko 25 cm, Letališče Cerklje ob Krki 24 cm, Katarina nad Ljubljano 20 cm, Novo mesto 19 cm, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana in Murska Sobota 13 cm, Letališče Edvarda Rusjana Maribor 11 cm, Slovenj Gradec in Celje 9 cm, Postojna 5 cm in Ljubljana 2 cm. Proti našim krajem se že spušča nova zaloga mrzlega sibirskega zraka, ki bo povzročila novo poslabšanje ob koncu tedna. Torej jutri pričakujemo sprva večinoma delno jasno vreme, čez dan pa se bo od severa oblačnost povečala, ponekod predvsem na severu in severovzhodu države niso izključene snežne plohe, lahko pa se pojavi tudi rahlo sneženje. Po oslabitvi burje danes ponoči se bo le ta jutri zvečer ponovno precej okrepila. Četrtkovo jutro bo kar precej hladno, v krajih z snežno odejo v primeru jasne noči in brez vetra se lahko temperature spustijo tudi krepko pod -20 stopinj Celzija, ni izključeno da dosežejo celo -25 stopinj Celzija zato bo jutrišnje jutro najhladnejše do zdaj v letošnji zimi. V noči na petek se bo pooblačilo po vsej državi, razen na Primorskem se lahko oblačnost zaradi močne burje trga. V petek pričakujemo rahlo sneženje v notranjosti Slovenije, predvsem na vzhodu in jugovzhodu države lahko že zapade do 5 cm snega. Sobota bo oblačna, v vzhodni polovici države bo rahlo do zmerno snežilo, lahko pa je intenziteta tudi večja, to poslabšanje bo zelo podobno minulemu torkovemu. Na jugovzhodu pričakujemo 30 cm in več, na vzhodu 20 cm, v osrednji Sloveniji 5 cm, na zahodu pa ni izključen kakšen centimeter snega. V nedeljo bo še naprej oblačno, v vzhodni Sloveniji bo še občasno snežilo, snežinke pa niso izključene tudi drugod po Sloveniji. Od petka do nedelje bo na Primorskem pihala močna burja, ki pa bo v nedeljo oslabela. V noči na ponedeljek se bo razjasnilo zato v ponedeljek ponovno pričakujemo zelo mrzlo jutro, temperature bi lahko padle celo pod -25 stopinj Celzija, ampak zaenkrat to še ne moremo z gotovostjo potrditi. V prihodnjem tednu bo mraz malo popustil, še vedno pa bo vladala zima, sredi tedna pričakujemo novo poslabšanje s ciklonskim območjem na bolj ugodni poziciji za sneg po vsej državi, seveda govorimo o Genovskem ciklonu, kaj več pa bomo lahko o tem izvedeli v ponedeljek, takrat bo tudi izdana nova vremenska napoved. Vsekakor zime še ne bo konec vsaj naslednjih deset dni ne, sicer pa je svetovna meteorološka organizacija napovedala mraz nad Evropo vse do konca februarja! Spremljajte blog in bodite na tekočem z vremenom!

Foto: Anita Jenc

Obeta se nam sibirsko vreme z nekaj sneženja!

2012-02-02T17:59:00.000+01:00

Dočakali smo zimo, ki je zdaj pokazala svoj pravi obraz čeprav je bilo v prvi polovici bolj toplo vreme. Nizke temperature in vetrovi so nas verjetno kar presenetili, zaenkrat pa še nismo bili deležni prave snežne odeje, ampak nekaj se bo že spremenilo glede tega v noči na soboto in v soboto čez dan. Potem pa pričakujemo še izrazitejši mraz do nadaljnega. Torej petek bo v večjem delu države oblačen, vetroven in v prvem delu dneva suh. Na Primorskem bo pihala zelo močna burja, predvsem na Vipavskem hitrosti lahko presežejo 180 km/h ali celo dosežejo 200 km/h. Popoldne bo na jugu države že občasno rahlo snežilo, zvečer pa se bo sneženje okrepilo in zajelo vso državo. V noči na soboto bo večinoma zmerno snežilo v južni, vzhodni in osrednji Sloveniji, drugod rahlo. Rahlo sneženje pa se bo skozi vso soboto nadaljevalo v večjem delu države, popoldne bodo padavine oslabele in do večera ponehale. Na naše kraje bo v tem času vplivalo ciklonsko območje, ki bo s centrom potovalo preko osrednje Italije in Jadrana, zato se največ padavin pričakuje v Italiji, na Jadranu in Balkanu. V južni Sloveniji, predvsem na Kočevskem in Notranjskem lahko zapade več kot 30 cm, lokalno tudi do pol metra, drugod po Sloveniji pa večinoma od 5 do 25 cm snega, najmanj na severozahodu države. Kjer se bo v noči na nedeljo razjasnilo, pričakujemo precej mrzlo jutro, ponekod se bodo temperature spustile krepko pod -10 stopinj Celzija, v zatišnih legah pod -20 stopinj Celzija. Torej mraz bo še bolj pritisnil, tudi nedeljske dnevne temperature v notranjosti Slovenije bodo nižje od -5 stopinj Celzija. Ponekod se lahko pojavi naletavanje snežink. V začetku naslednjega tedna se bo nadaljevalo sibirsko vreme. V ponedeljek in torek bo spremenljivo oblačno vreme, ni izključeno občasno rahlo sneženje, temperature pa bodo še naprej precej nizke. Tudi če še pogledamo na hitro nekaj dni naprej ni na vidiku kakšne bistvene spremembe oziroma otoplitve vsaj do 15. februarja. Nakazujejo se tudi možnosti bolj obilnega sneženja, ki bi nam prineslo večjo snežno odejo ampak o tem več v prihodnjih dneh. Nasvet za naslednje dni: toplo se oblecite in ne izpostavljajte se hudemu mrazu ter vetrovnem vremenu, pijte tople napitke! Spremljajte blog in bodite na tekočem z vremenom!

Foto: Marko Kostanjevec

OPOZORILO: Močna burja!

2012-01-29T10:48:00.001+01:00

ARSO pravi:

Predvsem na območju Vipavske doline bo danes in predvidoma še nekaj prihodnjih dni pihala burja, ki bo v sunkih na izpostavljenih mestih presegala hitrost 100 km/h.

Meteoalarm

Za večjo sliko kliknite na sliko!

Vir: ARSO, METEOALARM

Prihaja sibirski mraz, tudi čez dan bomo v notranjosti Slovenije beležili temperature pod lediščem!

2012-01-28T14:49:00.000+01:00

Torkovo poslabšanje je prineslo izrazito ohladitev, ki se zdaj iz dneva v dan stopnjuje in bo v začetku februarja dosegla vrhunec in tudi naprej ne kaže na otoplitve zaenkrat. Samo snežne padavine še manjkajo za popolno zimsko idilo, ampak za zdaj je o njih še težko govoriti. Res pa je da bo letošnjo zimo verjetno obveljal zanimiv vremenski pregovor ''Zima če z rilcem ne rije, pa z repom opleta''. Torej gremo na napoved, v naslednjih dneh pričakujemo v notranjosti Slovenije zmerno do pretežno oblačno vreme, občasno se lahko ponekod oblačnost tudi razkroji vendar bo zelo malo sončnega vremena, največ na Primorskem. Do začetka tedna se bodo dnevne temperature še dvignile malo nad ledišče, v začetku februarja pa bomo beležili ledene dneve s temperaturami ves dan pod lediščem, le na Primorskem ga bodo lahko presegle. Poleg bolj oblačnega vremena in nizkih temperatur bo tudi kar vetrovno, v notranjosti države bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem pa zmerna do močna burja. Veter bo še stopnjeval občutek mraza. Glede padavin pa tako, občasno se lahko pojavi naletavanje snežink ali pa rahlo sneženje kar je najbolj verjetno na jugovzhodu države, v sredo pa tudi drugod po državi in glede nato, da bodo tla kar precej ohlajena se bo vsaka snežinka prijela, tako da lahko zapade nekaj snega. Večjega poslabšanja z obilnejšim sneženjem zaenkrat ne pričakujemo. Zdaj bodo definitivno prišli na vrsto ljubitelji nizkih temperatur, snegoljubci pa bodo še čakali. Nedelja bo pretežno oblačna in hladna, na jugovzhodu države ni izključena kakšna snežinka, burja na Primorskem se bo okrepila. Jutranje temperature od -8 do -3, na Primorskem 0 stopinj Celzija, dnevne pa od od -3 do 0, na Primorskem do 5 stopinj Celzija. V ponedeljek bo tudi v notranjosti Slovenije več sončnih žarkov, večinoma pa bo zmerno do pretežno oblačno in vetrovno vreme. Torek bo bolj oblačen in še naprej razmeroma vetroven. Ob začetku novega tedna bodo jutranje temperature od -10 do -5, na Primorskem -2 stopinje Celzija, dnevne pa od -4 do 0, na Primorskem do 5 stopinj Celzija. V torek bomo začeli beležiti ledene dneve, jutranje temperature od -12 do -7, na Primorskem -4 stopinje Celzija, dnevne pa od -5 do -2, na Primorskem do 2 stopinji Celzija, zaradi burje lahko ponekod tudi malo višja. V sredo pričakujemo oblačno vreme po vsej državi, občasno bo rahlo snežilo. Koliko snega bo zapadlo je zaenkrat še težko reči, saj niti ne vemo ali bo do padavin res prišlo. Če bo, ga bo vsaj nekaj zagotovo zapadlo, saj bodo tla primerno ohlajena. Temperature pa podobne torkovim, lahko tudi za 1 stopinjo Celzija nižje. Tudi v četrtek bo še vedno precej oblačno vreme, ponekod bo še rahlo snežilo, temperature podobne sredinim. Za naprej pa se nam kot kaže obeta bolj jasno in precej mrzlo sibirsko vreme do nadaljnega, če bo kaj snega zapadlo lahko pričakujemo tudi temperature pod -20 stopinj Celzija. Skratka, ker je bila zima do pred nekaj dnevi bolj mila, bo zdaj verjetno zadala kar trdovraten udarec, predvsem kar se nizkih temperatur tiče. Spremljajte blog in bodite na tekočem z vremenom!

Foto: Bojan Guček

Antarktika: Znanstveniki odkrili tekočo vodo pod antarktičnim ledom!

2012-01-27T20:39:00.000+01:00

Globoko pod antarktičnim ledom so znanstveniki iz Brazilije in Čila odkrili nekaj čudovitega - tekočo vodo. Ocenjuje se, da južne polarne kape skrivajo več kot 350 jezer pod ledom. To niso luže, kot ste morda sprva pomislili, ampak prava velika jezera. Na primer, jezero Vostok, na vzhodu Antarktike, ima površino kar 14 tisoč kvadratnih kilometrov, zaradi česar je eno od največjih jezer na svetu. Poleg jezera je vsebolj verjetno, da pod permafrostom (večnim ledom) obstaja tudi pravo rečno omrežje. Zdi se v nasprotju z razumom, da se pod ogromnimi količinami ledu nahaja tekoča voda, vendar ko boste prebrali zgodbo boste videli da to ni tako nemogoče.

Antarktika je bila nekoč celina kot vse druge ''normalne'' celine, preden jo je prekril led. Tla, ki se nahajajo pod debelo plastjo ledu, so se oblikovala skozi več milijonov let, kot je bilo tudi s preostankom Zemlje. Sčasoma je led, ki je navrhu oblikoval tla spodaj. Sevanje iz globin Zemlje ustvarja dovolj toplote, s katero stopi zelo tanke sloje ledu, kar vodi v nastanek jezera. Ledeniki še niso v nevarnosti, ker ni zadostne toplote in jih ne more ugroziti. Druga pomembna stvar je, da ta debeli sloj ledu ustvarja toplotno izolacijo, tako da se toplota ne izgublja. Kombinacija Zemljinega segrevanja iz spodnje strani in segrevanja ledu iz zgornje strani povzroča veliko količino vode v tekočem stanju in vodi v nastanek velikih jezer pod ledom, katerim zaradi omenjenega ''segrevanja'' ne grozi zmrzovanje, na nekaterih mestih pa voda pri -20°C priteče na površino, kar je res fenomen.

Ruski znanstveniki so izkopali 20 metrov globoko luknjo do jezera Vostok in tam odkrili živ organizem še nepoznan znanosti. Prav tako verjamejo, kako bodo z raziskovanjem tal na dnu jezera lahko pridobili več informacij o zgodovini Zemlje v preteklih 420 tisoč letih. V preteklih 240 tisoč letih je Zemlja preživela 2 ledeni in 2 topli obdobji. Po besedah znanstvenikov trenutno živimo v 3. toplem obdobju in tudi tukaj obstajajo zanimiva dejstva in spoznanja. Z analizo vzorcev ledu iz jezera Vostok so odkrili, da je v času prejšnjega toplega obdobja, temperatura na Zemlji bila za 1.5°C višja od danes. Čeprav takrat tehnologija ni obstajala, so preku ledu prišli do spoznanja, da je emisija toplogrednih plinov tedaj bila dvakrat večja od današnje. To je še ena točka za tiste, ki trdijo da globalno segrevanje dejansko ne obstaja, da za njega ni kriv človek in da je to še eden naravni topli ciklus, skozi katerega prehaja naš planet. Ta stavek temelji na dejstvu, da se glede na taljenje ledu na Arktiki, na Antarktiki to ne dogaja. Led na Antarktiki se sploh ne tali, ledena površina se celo povečuje. V primeru, da bi tukaj šlo za nenaraven ciklus, bi se led talil na obeh Polih. Tako ostaja upanje, da je dejansko vse normalno in da nimamo vpliva na naravo.

Za konec ena lažja tema oziroma zanimivost. Globoko nad Antarktičnim polotokom, blizu Petermanovih otokov se je pojavila ledena gora, katere oblika ustreza zmaju, ledena ''skulptura'' je resnična, kar lahko sami vidite na fotografiji spodaj. Zmaja je fotografirala Rusinja Kseniia Maiukova, ki je na Antarktiko prišla iz turističnih razlogov. Čeprav neprijazna Antarktika postaja vsebolj privlačna za turiste, predvsem v poletnih mesecih, prizori ki jih tam doživijo turisti pa jim ostanejo v spominu za celo življenje. ''Zmaj'' je samo eden izmed dokazov za to.

Vir: RIJEKA.METEOADRIATIC.NET

Prvi vremenski izgledi za februar 2012!

2012-01-27T17:35:00.001+01:00

Tukaj so prvi vremenski izgledi za februar 2012! Prvo je dobro povedati, da so dolgoročne napovedi za naše kraje precej nezanesljive in lahko pride do večjih odstopanj glede na napovedano, tukaj moramo upoštevati tudi spremenljivost meteoroloških kart saj je do začetka februarja še pet dni! Konec januarja nam prinaša sibirski mraz in tako bo tudi v začetku februarja. Verjetno pa se bo tudi suša nadaljevala, čeprav je padavine v takšni situaciji zelo težko predvideti. Februar kot celoten mesec se po sedanjih izgledih zaenkrat kaže kot bolj vremensko dinamičen mesec glede na pretekli zimski čas. In tudi bolj zimski od decembra in januarja. Začel se bo z suhim in mrzlim vremenom, potem pa bi lahko v drugi polovici prve dekade le učakali nekaj več snega, zaenkrat se še ne more potrditi ali kot posledica sredozemskega ciklona ali višinskega ciklona. Kot sami dobro vemo, pa je suhi mraz brez snežne odeje na tleh precej večja težava za poljščine kot če bi sneg ležal na tleh, saj je le ta izolator in ščiti rastline pred hudim mrazom. In vsebolj je verjetno da za razmeroma toplim januarjem sledi dosti hladnejši februar. Če smo bili prej navajeni na azorski anticiklon in so se ga nadejali ljubitelji visokih temperatur se bo potrebno zdaj prilagoditi oziroma se že prilagajmo na sibirski anticiklon in nizke temperature. Prava zaenkrat temperaturna zima je tukaj in bo največ zobov pokazala v prihajajočem mesecu, kar pa ni nič čudno, saj februar pri nas velja za najbolj zimski mesec predvsem kar se snega in pa tudi mrazu tiče. Natančnejši razvoj dogodkov za ta mesec je za zdaj še zelo težko napovedati, s to objavo vam zaenkrat podajamo samo približne prve izglede. Več boste izvedeli v začetku meseca februarja. Vsekakor mraz bo, o konkretnih padavinah pa zdaj še ni moč govoriti. Ocena februarja 2012: hladnejši od povprečja in suh (70%) oziroma moker (30%)!

Foto: Bojan Guček

Intervju: Iztok Sinjur, mraziščar

2012-01-25T12:30:00.000+01:00

Pred vami je intervju z ljubiteljem meteorologije in predvsem mrazišč Iztokom Sinjurjem, najprej bi se mu radi zahvalili, ker se je odločil sodelovati in odgovoriti na nekaj teh vprašanj, ki smo mu jih zastavili. Upamo, da vam je intervju všeč in bo komu, ki bi se rad nekaj naučil oziroma pridobil nekaj novih informacij pomagal. Nove informacije so vedno dobrodošle!

1. Kaj oziroma kdo vas je navdušil za meteorologijo in navsezadnje za mrazišča?

Zanimanje za vreme se je vzbudilo, ko sem bil star 10 let. Lahko bi rekel, da je dodaten krivec za to dejstvo, da smo s prijatelji malodane vsak dan prebili vsaj nekaj ur v naravi in se posledično soočali z vremenskimi pojavi. Pojav, ki je v meni prebudil zanimanje za vreme, je bil močan zahodni veter, katerega smo neko marčevsko popoldne na bližnjem travniku otroci izkoriščali za spuščanje zmajev. Spomnim se kako sem sredi otroškega tekanja sem in tja z zmajem v roki obstal, gledal v drevesa, in se odločil, da opišem nevsakdanji pojav močnega vetra. Nekaj dni kasneje sem začel z vsakodnevnim beleženjem vremenskih pojavov in temperature zraka - štirikrat na dan sistematično, ob kakšnih izrazitejših pojavih pa še dnevnik s podrobnimi opisi. Lahko rečem, da je takratni dogodek na travniku zaznamoval moje življenje, kajti vse od tedaj je “vreme” prav vsak dan na mojem dnevnem redu. Skoraj dve desetletji sem bil na področju opazovanj individualist, tudi doma vreme ni nikogar zanimalo, potem pa je bilo zopet naključje, da sem na spletu našel vremenski forum z množico vremenskih navdušencev – slednje je bila prava odskočna deska v “vremenarske vode” in mrazišča, pa čeprav po izobrazbi nisem meteorolog.

2. Nam lahko na kratko razložite kaj so mrazišča in kaj se v njih dogaja?

Mrazišče, z lepo slovensko besedo poimenovano, ni prav nič nenavaden kraj. V Sloveniji ne rabimo hoditi daleč, da bi prišli v mrazišče. Mrazišče je lahko že majhna vrtača ali dolina. Bistveno je, da se tam pogosto zadržuje hladnejši zrak kot v okolici. Seveda pa v mraziščih ni vedno mraz. Po mrzlem jutru, ko je temperatura zaradi stekanja hladnega zraka in nemotenega nadaljnjega ohlajanja v mrazišču občutno nižja kot v okolici, se ob sončnem vremenu kaj hitro ogreje in je v nekaterih primerih nato lahko tam tudi topleje od okolice. V mraziščih se s temperaturo zraka za večino ljudi dogajajo neobičajne stvari. Lahko imamo hud mraz skozi ves sončen dan, lahko se ohlaja tudi, ko je na nebu Sonce. Pogosto nas preseneti, da je celo v času poletnega vročinskega vala lahko jutranja slana.

3. V Sloveniji obstaja kar nekaj mrazišč, katera so le ta in kakšne temperature so v njih v preteklosti izmerili, lahko nam poveste tudi nekaj vaših meritev?

V Sloveniji je veliko mrazišč. Po klasifikaciji, ki jo je uporabil kolega Jaka Ortar v svojem diplomskem delu, jih je več kot 10 000! Gotovo je najbolj znano mrazišče Babno polje, kjer je bilo v istoimenski vasi že večkrat zabeleženih −30 °C in manj. Na podlagi meritev na meteoroloških postajah državne meteorološke službe je dolga leta vladalo prepričanje, da je trideset stopinj Celzija pod lediščem v Sloveniji razmeroma redek pojav. Šele v zadnjih letih smo s pomočjo zagnanih posameznikov, ki meritvam tudi v najbolj odročnih krajih namenjajo veliko svojega prostega časa spoznali, da temperatura zraka v Sloveniji brez težav lahko pade celo pod −40 °C.

4. Ali so mrazišča aktivna samo pozimi, ali se lahko v njih temperature znižajo tudi poleti, recimo po prehodu hladne fronte, imate kakšen zanimiv podatek?

V mraziščih se nižja temperature zraka kot je v okolici, pojavlja skozi vse leto. Bistven pogoj za to je jasna in mirna noč, so pa še drugi dejavniki, ki ohlajanje še okrepijo. Tako smo npr. v sredogorskih mraziščih tudi v času julijskega vročinskega vala zjutraj zabeležili nekaj stopinj Celzija pod lediščem, septembra pa tudi že −9 °C.

5. Babno polje velja za ''slovensko Sibirijo'', zakaj je temu tako, uradno je bila tam tudi izmerjena najnižja temperatura nasploh v Sloveniji?

Prispodoba s Sibirijo je na mestu, kajti v tej vasi so do sedaj v mreži uradnih meteoroloških postaj zabeležili najhujši mraz. Vzrok gre iskati v okolici – vas se namreč nahaja na dnu nekoliko višje ležečega kraškega polja, ki je obdano z gozdom poraščenimi vzpetinami.

6. V januarju 2009 so na Komni izmerili rekordnih -49.1°C, ali je bila to uradno izmerjena temperatura in kako je prišlo do nje?

Na uradnih meteoroloških postajah državne meteorološke službe meritve potekajo v standardni meteorološki hišici 2 m nad tlemi in z v umerjevalnem laboratoriju preverjenimi instrumenti. Ker je take pogoje v oddaljenih, gorskih mraziščih v sklopu “prostočasnih meritev” težko doseči, seveda po omenjenih predpostavkah zabeležena vrednost ni uradna. Kljub temu jo upoštevamo kot verodostojno, saj smo jo zabeležili s klasičnim minimalnim termometrom približno 2 m nad snežno odejo. Poleg tega smo verjetnost tako nizke temperature zraka dodatno potrdili še s primerjavo z okoliškimi meteorološkimi postajami in pogoji v ozračju.

7. Glede nato, da radi spremljate mrazišča bi vas vprašali če poznate tudi kakšna v tujini, katera so najbolj znana in kako nizko se je v njih spustila temperatura?

Tekom meritev v mraziščih smo navezali stike s številnimi tujimi raziskovalci. Tako so npr. v italijanskih Dolomitih v času našega rekorda na Komni kolegi zabeležili 48 stopinj Celzija pod lediščem. Obiskali smo tudi za sedaj “rekorderja” med alpskimi mrazišči, Grünloch v Spodnji Avstriji, ki se ponaša s skoraj 53 stopinjami pod lediščem (čeprav že iz let pred 2. svetovno vojno). Krepko pod −50 °C se je ohladilo tudi v mrazišču Peter Sinks v ameriški zvezni državi Utah. Zadnja leta imamo merilne naprave tudi v Črni Gori, kjer se je v mrazišču na Durmitorju živo srebro gibalo okoli −40 °C

8. Ali je možno, da bodo mrazišča v Sloveniji in pa tudi drugod po svetu kmalu izginila, glede nato da se ozračje segreva?

Mrazišča ne bodo izginila, saj gre za pojav v prostoru, ki je pogojen z obliko površja in temperaturnimi razmerami. Mrazišče, npr. vrtača, lahko izgine samo, če ga zasujemo. Glede na to, da trendi krivulj temperature zraka kažejo na segrevanje, domnevam, da bo v mraziščih vse redkeje tako hud mraz, kot je bil v hladnejših obdobjih.

by Slovenski vremenski blog

Obeta se nam hladnejše vreme, kakšnih bistvenih padavin pa ne pričakujemo, razen manjše jutrišnje poslabšanje!

2012-01-23T17:22:00.000+01:00

Kot že v naslovu lahko razberete bistvenejših padavin ni za pričakovati, čeprav se tam od petka naprej lahko zgodijo tudi kakšna presenečenja in za tisto obdobje ni možno podati natančne napovedi. Vsekakor pa smo se sedaj tik pred manjšim poslabšanjem, ki bo lahko prineslo tudi nekaj snega v nižine, čeprav ne bo veliko padavin, bo pa vse odvisno od poti sekundarnega ciklona, ki bo nastal, lahko se zgodi tudi da gre bolj severneje in dobimo več padavin. Torej v noči na torek se bo pooblačilo po vsej državi. Do jutra se bodo padavine razširile nad večji del države. Po prehodu hladne fronte bo nad severnim Sredozemljem nastalo ciklonsko območje, ki bo vsaj malo podaljšalo jutrišnje poslabšanje. Ponekod bo lahko ob prihodu hladnejšega zraka snežilo tudi po nižinah, vendar vsaj za zdaj kaže da količina padavin ne bo ravno velika. Predvsem na jugovzhodu Slovenije si lahko obetajo največ padavin in tudi tja do 10 cm novozapadlega snega, predvsem v malo višjih legah. Drugod se bo zelo težko izšlo za kaj cm, mogoče v vzhodni Sloveniji 1-5 cm, kaj več pa ne, bo pa snežilo. Tudi kakšno presenečenje je možno. Zvečer se bo zahoda že jasnilo, v notranjosti države bo pihal severovzhodni veter ob morju pa zmerna do močna burja. Vse od srede pa do konca tedna pa bo na vrsti ponovno anticiklon, vendar tokrat sibirski, zato bomo beležili nizke temperature, ki pa bodo še bolj občutno padle ob koncu tedna. Prevladovalo bo sončno, vetrovno in hladno vreme. Jutranje temperature jutri bodo od -3 do 2, na Primorskem do 4 stopinje Celzija, dnevne temperature pa od 1 do 5, na Primorskem do 12 stopinj Celzija. V naslednjih dneh bodo iz dneva v dan nižje jutranje temperature, ob koncu tedna pa se lahko še dnevne spustijo predvsem v notranjosti države pod ledišče. V petek oziroma soboto bi lahko prišlo do podobnega poslabšanja, kot ga bomo deležni jutri. Od nedelje naprej pa kaže na spust še bolj mrzlega zraka od severa po vzhodni strani anticiklona, ki se bo povzpel proti severu. V takšnem primeru je možnih veliko vremenskih scenarijev, odvisno kje se bo prišlo do sredozemske ciklogeneze, lahko si obetamo več zaporednih ciklonskih območij in kar nekaj snega, ali pa tudi le suho in precej mrzlo ter vetrovno vreme. Vse bo odvisno od postavitve in poti ciklonskih območij. Zadevo bomo spremljali in vas obveščali, več že v naslednji napovedi ob koncu tedna. Spremljajte blog in bodite na tekočem z vremenom!

Foto: Jakob Zupanc

V petek prehod hladne fronte, za naprej pa kot kaže se nam obeta atlantski tip vremena!

2012-01-18T14:34:00.000+01:00

Še pred dvemi dnevi se je ob koncu tedna nakazoval prihod prave zime ampak je v trenutku vse izpuhtelo v zrak, vreme je res nepredvidljivo. In ker je za naprej še dokaj nenatačno napovedati točen potek vremena je danes tukaj pred vami krajša napoved, ki obsega obdobje od danes do začetka prihodnjega tedna. Današnji dan bo po vsej Sloveniji minil v znamenju jasnega in sončnega vremena, temperature pa od 3 do 9 stopinj Celzija. Jutri bo zapihal zahodni veter, zato pričakujemo več oblačnosti, najbolj oblačno bo predvsem v zahodni in jugozahodni Sloveniji manj pa na vzhodu države. Jutranje temperature bodo še pod lediščem, od -7 do -2, ob morju okoli ledišča, dnevne pa podobne današnjim večinoma od 3 do 8 stopinj Celzija. V petek se nam obeta prehod hladne fronte, ki pa večjih padavin ne bo povzročil. Večinoma bo rahlo do zmerno deževalo. Dopoldne bo še toplo, pihal bo zahodni veter zato bo meja sneženja predvidoma nad 1000 metri nadmorske višine, popoldne pa bo zapihal severovzhodni veter in ohladilo se bo. Meja sneženja se bo spustila do 600 metrov nadmorske višine, ob koncu padavin pa lahko predvsem v vzhodni Sloveniji sneži tudi do nižin a snežne odeje zaradi šibkih padavin ne pričakujemo. V noči na soboto se bo vreme umirilo in v drugem delu noči tudi zjasnilo. Petkove jutranje temperature bodo od 2 do 6 stopinj Celzija, dnevne pa od 0 do 4 stopinje Celzija. Sobota bo minila v znamenju delno jasnega vremena z občasno zmerno oblačnostjo, pihal pa bo severovzhodni do severni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja zato bo razmeroma hladno. V nedeljo pa se bo že počasi začel atlantski tip vremena. Zapihal bo jugozahodni veter, zato se bo nekoliko otoplilo. Oblačnost se bo povečala predvsem v zahodni in jugozahodni Sloveniji in lahko se pojavi rahel dež ali rosenje. Na vzhodu pa bo ostalo še večinoma sončno vreme. Sobotne jutranje temperature bodo od -6 do -2, na Primorskem malo nad lediščem, dnevne pa v notranjosti Slovenije le od -1 do 1, na Primorskem do 4 stopinje Celzija. V nedeljo bodo jutranje temperature od -3 do 1, na Primorskem do 3 stopinje Celzija, dnevne pa od 2 do 4, na Primorskem in v krajih z jugozahodnikom do 8 stopinj Celzija. Začetek prihodnjega tedna je še zaenkrat zavit v tančico skrivnosti, po vsej verjetnosti pa se bo nadaljeval atlantski tip vremena. Verjetno bomo tudi dočakali izrazitejše padavine, saj bi lahko nad zahodnim Sredozemljem nastalo ciklonsko območje, ampak o tem več v ponedeljek. Spremljajte blog in bodite na tekočem z vremenom!

Foto: Blanka Kozamernik

Temperaturni rekordi leta 2011 v svetu

2012-01-16T14:23:00.000+01:00

V letu 2011 je v sedmih državah po svetu bila izmerjena najvišja temperatura v znani zgodovini. To je precej manjše število glede na leto 2010, v katerem je celo v 20 državah bila izmerjena rekordno visoka temperatura. V letu 2011 je samo ena država (Zambija) zabeležila rekordno nizko temperaturo v svoji zgodovini. Zanimivo je, da je Zambija tudi ena izmed sedmih držav, kjer je bila izmerjena rekordno visoka temperatura.

Temperaturni rekordi leta 2011 v svetu so:

Najvišja temperatura 53.3°C je bila izmerjena 3. avgusta 2011 v mestu Mitrabah v Kuvajtu.

Najnižja temperatura -80.2°C je bila izmerjena 18. septembra 2011 na lokaciji Dome Fuji na Antarktiki.

Najvišja temperatura na Južni polobli 49.4°C je bila izmerjena 21. decembra 2011 v mestu Roebourne v Avstraliji.

Najnižja temperatura na Severni polobli -67.2°C je bila izmerjena 18. marca 2011 na Grenlandiji. To je tudi najnižja marčevska temperatura kdajkoli izmerjena na Severni polobli.

Najvišja minimalna temperatura v 24-urnem obdobju kdajkoli na našem planetu 41.7°C je bila izmerjena 27. junija 2011 na letališču Khasab v Omanu.

Države, ki so v letu 2011 izmerile nove najvišje temperature v znani zgodovini:

IRAK - 3. avgusta 2011 je bila izmerjena temperatura 53°C v vojaški letalski bazi Tallil. Stari rekord 52.3°C je bil izmerjen v letalski bazi Dirwanya FOB nekoliko dni prej.

ARMENIJA - 31. julija 2011 je bila izmerjena temperatura 43.7°C v mestu Meghri. Stari rekord 43.1°C je bil izmerjen 27. julija 2005 v istem mestu.

IRAN - 28. julija 2011 je bila izmerjena temperatura 53°C v mestu Dehloran. Stari rekord 52.6°C je bil izmerjen v mestih Omidieh in Shoshtar en dan prej.

KUVAJT - 3. avgusta je bila izmerjena temperatura 53.3°C v mestu Mitrabah. Stari rekord 53.1°C je bil izmerjen 15. junija 2010 v mestu Sulaibiya. Ta temperatura je razen najvišje na Zemlji v letu 2011 tudi druga najvišja temperatura kdajkoli izmerjena v Aziji. Ta temperatura je prav tako najvišja kdajkoli izmerjena temperatura v avgustu na Zemlji. To mesto v Kuvajtu je tretje najtoplejše mesto na Zemlji skupaj z Lake Havasu City v ZDA, takoj za Dolino Smrti v ZDA in mestom Moenjodara v Pakistanu.

KITAJSKA - Izmerjena je bila nova najvišja temperatura za naseljeno in nenaseljeno mesto 14. julija 2011 in sicer 50.2°C na avtomatski postaji v bližini jezera Adyngkol, južno od Turfana in 49.4°C v mestu Tuyog.

REPUBLIKA KONGO - 8. marca 2011 je bila izmerjena temperatura 39.2°C v mestu M'Pouva. Stari rekord 39°C je bil izmerjen 14. maja 2005 v mestu Impfondo.

ZAMBIJA - 26. oktobra 2011 je bila izmerjena temperatura 42.8°C v mestu Mfuwe. Stari rekord 42.3°C je bil izmerjen 17. novembra 2010 v istem mestu.

Na francoskem teritoriju The French Southern and Antarctic Lands Territory je bil 12. novembra 2011 izenačen temperaturni rekord, ko so na otoku Europa (pred jugovzhodno obalo Afrike) izmerili 35.6°C.

Prvič po letu 2009 je preteklo leto prineslo tudi en temperaturni rekord za najnižjo kdajkoli izmerjeno temperaturo. 27. julija 2011 je bila v Zambiji v mestu Choma izmerjena temperatura -9°C. Stari rekord za najnižjo temperaturo -8°C je bil izmerjen 10. julija 1898 v mestu Nalisa, Western Province.

V Rusiji je bila 30. julija 2011 izmerjena temperatura 44.3°C v mestu Divnoe v Republiki Kalmykia, kar je najvišja temperatura na uradni meteorološki postaji. Tri višje temperature so bile izmerjene na avtomatskih postajah: 54.4°C leta 2010 v mestu Ulta, 45°C v mestu Eltonnad in 44.5°C v mestu Verhjnky Baskunkak v avgustu 1940.

Opomba: Navedene podatke je zbral Maximiliano Herrera, klimatolog ki preučuje temperaturne rekorde in vzdržuje spletno stran, na kateri se nahaja lista temperaturnih rekordov za vse države po svetu.

Vir: WUNDERGROUND.COM

Nad Slovenijo bo v prihodnjih dneh dotekal vse hladnejši zrak, bistveno spremembo pa si lahko obetamo ob koncu prihodnjega tedna!

2012-01-13T17:02:00.000+01:00

Zima, zima kam si se skrila? To se je letošnjo zimo verjetno vprašal že vsak, predvsem pa ljubitelji nizkih temperatur in snega. Ampak če pogledamo nazaj vidimo, da so definitivno lahko govorimo o mili in zeleni zimi do zdaj, verjetno pa se bo zdaj zares nekaj spremenilo, predvsem v začetku tretje dekade januarja. Še prej pa bomo iz dneva v dan deležni nižjih temperatur. Kaj lahko pričakujemo v naslednjih dneh? Še vedno nam bo vreme krojil azorski anticiklon zato lahko pričakujemo večinoma sončno vreme z občasno povečano oblačnostjo, predvsem med vikendom, ki je pred nami pa tudi vetrovno. Torej gremo po vrsti. Sobota in nedelja bosta večinoma sončni, v soboto bo pihal severozahodni, v nedeljo pa severni veter. Jutranje temperature se bodo gibale v notranjosti Slovenije večinoma med -2 in -6, v alpski dolinah in na Notranjskem se lahko spustijo do -10 stopinj Celzija medtem ko bo na Primorskem okoli 2 stopinji Celzija nad lediščem. Dnevne temperature pa od 3 do 6, na Primorskem do 9 stopinj Celzija. V ponedeljek bo podobno vreme kot med vikendom, le da ne bo vetrovno in jutranje in dnevne temperature bodo nižje, tudi ponekod v notranjosti Slovenije tja do -8 stopinj Celzija, v alpskih dolinah in na Notranjskem do -12 stopinj Celzija in tudi čez dan lahko marsikje ostane temperatura pod lediščem. Od torka do četrtka bo prevladovalo sončno vreme, občasno pa bo že več oblačnosti, vendar povečini suho. V notranjosti Slovenije temperature večinoma pod lediščem, na Primorskem pa do okoli 5 stopinj Celzija. V četrtek bi že lahko zapihal jugozahodni veter, ki bi oznanil spremembo ob koncu tedna, ampak je od četrtka naprej zaenkrat zelo težko podajati kakšno resnejšo napoved, ker se meteorološke karte zelo razlikujejo oziroma skačejo iz ene skrajnosti v drugo če se razumemo. Veliko scenarijev je pred nami odprtih, tudi ta da bi nas lahko obilno zasnežilo ob koncu drugega januarskega tedna, kar pa že dolgo čakamo. Lahko pa se tudi zgodi obilno deževje če se bo dolina vdrla nad Sredozemlje preveč zahodno in seveda tudi sušno zimsko vreme. Temperature bodo v prihodnjem tednu vsekakor nižje zato ohladitev lahko že potrdimo, bolj podrobneje za 20. in 21. januarja pa bomo lahko pogledali v sredo, takrat bomo že verjetno dosti več vedeli. Za potrditev je še prezgodaj ampak vseeno lahko povemo, da bosta po vsej verjetnosti tretja dekada januarja in februar zimska in predvsem bolj vremensko dinamična. Spremljajte blog in bodite na tekočem z vremenom!

Foto: Tomaž Šavs

December 2011 v Evropi in Sloveniji!

2012-01-11T19:06:00.000+01:00

EVROPA

V večjem delu Evrope kot tudi pri nas je bil december toplejši od povprečja. Najtopleje je bilo na vzhodu in predvsem na severovzhodu celine. V posameznih predelih Finske in v sosednji Rusiji je bilo ekstremno toplo s povprečno temperaturo za kar 7°C višjo od povprečja. Temperaturno povprečen december je bil zabeležen le na skrajnih območjih jugovzhoda, jugozahoda in zahoda Evrope.

Porazdelitev padavin je običajno raznolika. V večjem delu Sredozemlja je bilo izrazito sušno, še posebej na Pirenejskem polotoku, jugu Francije, večjem delu Italije in v posameznih predelih vzhodne Evrope. Nadpovprečno namočeno pa je bilo v večjem delu Francije, Nemčije, v Belgiji, na Nizozemskem ter na severovzhodu celine. Bistveno več padavin od povprečja je padlo tudi v Švici in na zahodu Avstrije, oziroma v severnih Alpah.

Odstopanje temperature v odnosu na povprečje za december 2011

Povprečna temperatura za december 2011

Skupna količina padavin v decembru 2011

Odstopanje (%) od povprečne količine padavin za december 2011

SLOVENIJA

Odklon povprečne temperature in osončenosti decembra 2011 od povprečja 1961-1990

Decembra je bilo po vsej državi topleje kot v dolgoletnem povprečju. V delu visokogorja je bil odklon manjši od 1 °C, največjega pa so zabeležili v pasu od osrednje Slovenije proti severovzhodu vse do meje z Madžarsko ter na vzhodu, jugovzhodu in jugu vse do meje s Hrvaško, kjer je presegel 3 °C.

Sonca je bilo decembra večinoma manj kot običajno, povprečje so presegli le v manjšem delu Ljubljanske kotline ter na območju Haloz, Maribora, Slovenskih goric in Prekmurja. Najbolj so za običajnimi razmerami zaostali na Obali, Goriškem, v visokogorju, na Koroškem in Pohorju, kjer je bilo manj kot 85 % povprečnega trajanja sončnega obsevanja, drugod pa je bilo med 85 in 100 % običajne osončenosti.

Porazdelitev padavin in odklon od dolgoletnega povprečja decembra 2011

Največ padavin je bilo v zahodni polovici države, kjer je večinoma padlo nad 90 mm. Več kot 120 mm so zabeležili na širšem območju Postojne, najmanj pa na Obali, kjer ni padlo niti 60 mm padavin. Pod 60 mm so zabeležili tudi na severovzhodu države, drugod pa se je količina padavin večinoma gibala med 60 in 90 mm.

Dolgoletno povprečje padavin so presegli v delu Julijskih Alp ter v širokem pasu od Ljubljanske kotline, Pohorja in Suhe krajine proti vzhodu vse do meje s Hrvaško. V večjem delu države so zabeležili nad tri četrtine običajnih padavin, pod 75 % pa je padlo na Obali in v Ratečah.

Padavine decembra v obdobju 1951-2011 in povprečje 1961-1990

Decembra so na prikazanih merilnih postajah izmerili približno toliko padavin kot v povprečju, le na Obali so za običajnimi vrednostmi nekoliko zaostali.

Dnevno trajanje sončnega obsevanja in padavine decembra 2011

Kot je razvidno iz podatkov, je bila večina padavin zgoščena v sredini meseca.

Za večjo sliko kliknite na sliko!

Vir: NOAA, ARSO

Največji meteorološki dogodki leta 2011 v Sloveniji

2012-01-10T15:07:00.000+01:00

Pred vami je nekaj največjih meteoroloških dogodkov leta 2011, ki smo jih zabeležili v Sloveniji in na vas je da med njimi izberete tistega največjega, za katerega mislite da je obeležil preteklo leto. Vsekakor so leto 2011 najbolj zaznamovali ''Močna burja na Primorskem 1. in 2. marca'', ''Izjemno visoka temperatura v začetku aprila'', ''Neurja s točo 11. julija'', ''Izjemno topla noč na Primorskem iz 11. na 12. julij'', ''Tornado F0 na Krasu 26. julija'', ''Nizke temperature v tretji dekadi julija'', ''Izraziti vročinski val ob koncu avgusta'', ''Nadpovprečno topel in sušen september'', ''Izjemno visoke temperature in močna ohladitev v začetku oktobra'', ''Sneženje 20. oktobra'', ''Izjemno sušen november'', dodajamo pa še ''Velika suša v letu 2011'' in ''Kraljevanje anticiklona v letu 2011''! Spodaj si poglejte kratke opise teh dogodkov in v anketi ob strani na blogu izberite največjega, glasovanje poteka do 5. februarja. Hvala za vaše glasove...

#1 - MOČNA BURJA NA PRIMORSKEM 1. IN 2. MARCA

Po enem letu je na Primorskem spet divjala nenavadno močna burja, ki pa je tokrat kljub podobni hitrosti vetra povzročila manj škode. Meteorološki modeli so že nekaj dni pred dogodkom napovedali možnost zelo močne burje za torek in sredo, 1. in 2. marca. Model Aladin je za nekatera območja na Primorskem napovedal sunke tudi preko 160 km/h. Po podatkih Agencije RS za okolje so najmočnejši veter izmerili v Vipavski dolini in sicer v Dolenjem 114 km/h in na Otlici 120 km/h. V Novi Gorici je bilo izmerjeno 115 km/h in tako je bil postavljen novi rekord, prejšnji rekord je bil iz marca 2010. V Škocjanu so izmerili 114 km/h, v Kopru 114 km/h, v Piranu 117 km/h ter v Portorožu 86 km/h. Škoda zaradi burje je bila povzročena samo na Primorskem. V Novi Gorici sta bili poškodovani dve osebi. Močna burja je na območju Nove Gorice, Ajdovščine, Vipave in, Kanala povzročila škodo na 25 stanovanjskih objektih, 24 upravnih in gospodarskih objektih in 37 vozilih. Podrtih je bilo 30 dreves. V noči s torka na sredo so izmerili najvišje višine morskih valov na oceanografski boji. Najvišji valovi so dosegli višino do 3,80 metra. 2. marca dopoldne pa je bila izmerjena najvišja višina valov, in sicer 4,22 metra, ki je enaka rekordni višini iz marca 2010.

#2 - IZJEMNO VISOKA TEMPERATURA V ZAČETKU APRILA

V prvi dekadi aprila 2011 smo v Sloveniji namerili izjemno visoke temperature. V suhi zračni masi, ob sušnih razmerah v tleh in močnem sončnem obsevanju smo v notranjosti države 7. aprila na večini meteoroloških postaj beležili rekordno visoko temperaturo zraka za prvo dekado aprila. Ponekod je bil presežen celo aprilski rekord. Dva dni kasneje je bilo ekstremno toplo tudi na Primorskem, marsikje celo več stopinj nad prejšnjim dekadnim rekordom. Nekaj največjih temperaturnih vrednosti, ki so bile izmerjene 7. in 9. aprila: Rateče (25.6°C), Topol pri Medvodah (25.0°C), Bilje pri Novi Gorici (29.7°C), Letališče Portorož (27.9°C) in Postojna (26.1°C).

#3 - NEURJA S TOČO, 11. JULIJA

Poglejte video - kliknite tukaj

Po vročinskem valu, ki je Slovenijo zajel ob koncu tedna (s temperaturami do 36 °C), je v
ponedeljek, 11. julija, območje vzhodnih Alp dosegla oslabljena vremenska fronta. Dopoldne je bilo sončno, sredi dneva se je po nižinah ogrelo nad 30 °C. Začeli so nastajati nevihtni oblaki, najprej na severu države ter na območju Notranjske in Kočevske. Okoli druge ure popoldne je bila nevihtna dejavnost osredotočena na jugovzhodno Slovenijo. Nekaj močnejših neviht je pozno popoldne nastalo na območju med Novim mestom in avstrijsko mejo. Največ škode je povzročilo silovito neurje s točo med 18. in 19. uro v Obsotelju in na Kozjanskem. V večernih urah je nevihtno območje iz avstrijske Koroške zajelo Gorenjsko in Zgornjesavinjsko dolino. Na poti proti jugovzhodu je sredi noči nad osrednjo in vzhodno Slovenijo razpadlo, padavine so povsod po Sloveniji ponehale. Toča je povzročila škodo na strehah, poljščinah in vinogradih. V Obsotelju in na Kozjanskem, natančneje v Bistrici ob Sotli je bilo uničenih kar 90% vseh poljščin na okoli 1200 hektarjih, skupno pa je bilo poškodovanih 6200 hektarjev. Škoda pa znaša več kot 10 milijonov evrov.

#4 - IZJEMNO TOPLA NOČ NA PRIMORSKEM IZ 11. NA 12. JULIJ

Na Primorskem je ponekod v noči iz 11. na 12. julij pihala burja zato so zabeležili izjemno toplo noč (tropsko noč) in prav tako jutro, temperature se niso spustile pod 20 stopinj Celzija. V Biljah pri Novi Gorici se po vročem popoldnevu z viškom pri 34.2°C ni ohladilo pod 24.3°C. Le 25. julija 1998 je bila najnižja temperatura malenkost višja, izmerili so 24.4°C. Podobno toplo je bilo jutro na 12. julij v Dolenjah pri Ajdovščini z minimalno temperaturo 23.8°C. Na Kapitaniji v Kopru je temperatura zdrknila do 22.3°C, na ekološki postaji nekoliko višje pa le do 24.3°C. Najvišja temperatura je bila zabeležna v Piranu, ponoči se je ohladilo zgolj do 26.1°C.

#5 - TORNADO F0 NA KRASU, 26. JULIJA

Poglejte video - kliknite tukaj

Nad Kozino se je 26. julija razvil pravi tornado, kar je potrdil meteorolog Brane Gregorčič. Po Fujitovi lestvici je bil ocenjen na F0. Tornado ni povzročil nobene škode, ampak ker je to v Sloveniji zelo redek pojav, ga lahko označimo kot meteorološki fenomen.

#6 - NIZKE TEMPERATURE V TRETJI DEKADI JULIJA

V tretji dekadi julija so se temperature po vsej Sloveniji kar precej spustile in posledično je bilo za ta najbolj poletni mesec v naših krajih hladno. 24. julija so zabeležili najhladnejši dan v zadnjih 50 letih, kar nam veliko pove. Ob 16.00 uri na ta dan je bilo na Kredarici -1°C in snežilo je. Do 20.00 ure je na Kredarici zapadlo 25 cm snega. Tudi drugod po državi so ob dežju bile nizke temperature, čez noč so namreč padle za kar 15 stopinj Celzija. V Postojni, Slovenj Gradcu in Bovcu je bila najvišja dnevna temperatura le 11, v Ljubljani pa 13 stopinj Celzija.

#7 - IZRAZITI VROČINSKI VAL OB KONCU AVGUSTA

Okoli 18. avgusta je Slovenijo zajel naizrazitejši vročinski val v poletju 2011. Sprva je bilo vroče le na Primorskem in Notranjskem, od ponedeljka, 22. avgusta, dalje pa je izjemna vročina pritisnila tudi drugje po državi. Številne meteorološke postaje so zabeležile rekordno visoko temperaturo za drugo polovico avgusta, ponekod se je ogrelo nad 35°C. V soboto, 27. avgusta je vročina na severozahodu že popustila, drugod se je ohladilo v noči na nedeljo. Nekaj najvišjih temperaturnih vrednosti od 22. do 25. avgusta: Dobliče pri Črnomlju (37.3°C), Novo mesto (36.7°C), Bilje pri Novi Gorici (36.5°C), Celje (35.5°C), Postojna (35.1°C), Ljubljana Bežigrad (36.0°C), Murska Sobota (35.0°C) in Letališče Portorož (35.1°C). Na Kredarici je bila v ponedeljek, 22. avgusta zabeležna temperatura 19.6°C, kar je tretja najvišja izmerjena temperatura od začetka meritev in nov avgustovski rekord, 27. julija 1983 se je ogrelo do kar 21.6°C. V Ratečah se je na ta dan ogrelo do 32.8°C, kar je tretja najvišja avgustovska temperatura doslej. V Novi vasi na Blokah je bilo rekordnih 34.1°C.

#8 - NADPOVPREČNO TOPEL IN SUŠEN SEPTEMBER

Mesec september je bil po vsej Sloveniji nadpovprečno topel in tudi sušen. V začetku meseca smo bili priča burnemu dogajanju, predvsem 1. in 2. septembra so se pojavljala neurja, ki so povzročila nekaj škode, predvsem v severni, severovzhodni in vzhodni Sloveniji. Temu je sledil vročinski val z vrhuncem 4. septembra, v Ljubljani so takrat izmerili 33.2°C. V prestolnici so zabeležili kar devet vročih dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija, kar je absolutno rekord za deveti mesec. Vse do 18. septembra so bile zabeležene tri hladne fronte, ki so prinesle le malo padavin, do večjega poslabšanja in izrazite ohladitve je prišlo 19. septembra, ko so ponekod temperature padle tudi za več kot 10 stopinj Celzija. Zadnja dekada septembra pa je prinesla toplo in sušno babje poletje s temperaturami nad 20 stopinj Celzija, na Primorskem tudi blizu 30 stopinj Celzija. Povedati moramo tudi to, da je september 2011 bil najtoplejši v zadnjih 100 letih.

#9 - IZJEMNO VISOKE TEMPERATURE IN MOČNA OHLADITEV V ZAČETKU OKTOBRA

V začetku oktobra smo se lahko še sprehajali v kratkih majicah in hlačah, lahko smo se še tudi kopali v morju. Temperature so ponekod dosegle tudi 30 stopinj Celzija, kar je precej neobičajno za oktober v naših krajih in prav tako se je suša nadaljevala še naprej. 7. oktobra pa je prišlo do izrazite spremembe, iz poletja smo skočili naravnost v zimo, ohladilo se je namreč kar za 15 do 20 stopinj Celzija. Ob trku toplega in hladnega zraka so se pojavljale močne nevihte. V višjih legah nad 500 metri nadmorske višine je zapadlo tudi nekaj snega: Kope (Črni vrh) 40 cm, Rogla 36 cm, Vogel 27 cm, Kredarica 20 cm, Goli vrh nad Šentjoštom 14 cm, Rakitna pod Krimom 13 cm, Vojsko 12 cm, Krvavec, Lisca in Jamnica na Koroškem 10 cm, Šentjošt nad Horjulom 5 cm, Videm Dobrepolje 2 do 3 cm in Rateče 2 cm.

#10 - SNEŽENJE 20. OKTOBRA

20. oktober je prinesel drugi sneg v jeseni 2011. Tokrat je bilo poslabšanje malo bolj zimsko od 7. oktobra. V visokogorju je zapadlo od 50 do 70 cm snega. Spet so se temperature spustile za 15 stopinj Celzija, saj je bilo v sredo dan pred poslabšanjem in pa tudi v četrtkovih jutranjih urah zaradi vetrov južnih smeri precej toplo. Nekaj snega je zapadlo tudi v nižjih predelih: Logatec 10 do 15 cm, Žiri 9 cm, Dol pri Čepovanu 6 do 7 cm, Grčarevec 5 cm, Vrhnika 3 do 4 cm in Ljubljana 2 cm. V vzhodni Sloveniji je meja sneženja segla do 700-900 metrov nadmorske višine, nižje ni snežilo.

#11 - IZJEMNO SUŠEN NOVEMBER

V novembru so ponovno bili zabeleženi rekordi in sicer v sušnosti, saj marsikje v celotnem mesecu ni padlo skoraj nič padavin. Največ jih je bilo zabeleženih v začetku meseca, natančneje 4. novembra pa še to ne povsod, predvsem v zahodni in jugozahodni Sloveniji. V prvi dekadi novembra smo bili pretežno priča atlantskemu tipu vremena zato so bile temperature malo nad povprečjem, vse pa se je obrnilo okoli Martina 11. novembra, ko nas je od severovzhoda preplavil mrzel zrak in ker smo bili pod vplivom mogočnega anticiklona se je po nižinah do konca meseca zadrževala megla in nizka oblačnost, v višjih legah in na Primorskem pa je bilo sončno in toplo. V nižinah se je zadrževal precej hladen zrak zato je bilo zabeleženih veliko ledenih dni, s temperaturami ves dan pod lediščem. Po nižinah se je pojavljalo občasno rosenje iz megle brez merljivih količin, zato so bila ponekod drevesa oblečena v ivje. Še kot zanimivost za Kredarico na 2515 m nadmorske višine, 20. novembra je bila tam temperatura le -1.0°C, čez dan pa se je povzpela nad ledišče in sicer na kar 3.6°C, to nam pove kako toplo je bilo v višinah glede na nižine.

#12 - VELIKA SUŠA V LETU 2011

Padavin je bilo povsod po Sloveniji manj kot običajno, zato so marsikje trpeli posledice zaradi suše. V Ljubljani je padlo 998 mm in v Portorožu 614 mm, kar pomeni da je leto 2011 bilo najbolj skromno s padavinami od sredine minulega stoletja. Največ padavin je padlo na severozahodu države, kjer so jih zabeležili nad 1200 mm, na jugu in vzhodu pa 600 do 900 mm, kar je kar precej manj glede na povprečje. Najbolj sušen mesec je bil vsekakor november, sledita pa mu september in avgust in tudi ostali se ne razlikujejo kaj preveč.

#13 - KRALJEVANJE ANTICIKLONA V LETU 2011

Leto 2011 lahko poimenujemo kot anticiklonsko leto, saj se je anticiklonsko vreme kar nadaljevalo in nadaljevalo. Niti en mesec ni minil brez anticiklonskega vremena, najbolj pa je bilo le to vztrajno v januarju in februarju in potem v avgustu, septembru in novembru. In ravno vztrajnost anticiklona je vzrok tako sušnemu letu.

Za večjo sliko kliknite na sliko!

Naravne katastrofe v letu 2011 zahtevale 256 milijard dolarjev!

2012-01-09T15:03:00.000+01:00

Nemška zavarovalnica Munich Re je izračunala, da je leto 2011 bilo najdražje v zgodovini, ko gre za naravne katastrofe. Najbolj je bilo oškodovano gospodarstvo zaradi potresa in cunamija na Japonskem in uničujočega potresa na Novi Zelandiji, skupno pa so naravne katastrofe v prvih šestih mesecih preteklega leta povzročile škodo za kar 256 milijard dolarjev.

V nesrečnem svetu zavarovalnic je orkan Katrina, ki je uničil New Orleans leta 2005, bil v svetu znan kot najdražja naravna katastrofa vseh časov. Škoda, ki jo je za seboj pustila Katrina je znašala vrtoglavih 125 milijard dolarjev. Takrat se je pokazala nesposobnost administracije Georgea W. Busha v veliki luči in bila le brezplačni bonus.

Preteklo leto se vsekakor lahko pohvali z naravno katastrofo, ki v mnogih pogledih presega Katrino, tudi glede na denarno škodo, ki jo je povzročila in tukaj seveda govorimo o potresu in japonski Fukušimi. Zaradi potresa 11. marca 2011 je zelo hitro nastal cunami, vse skupaj je povzročilo nevsakdanjo nuklearno katastrofo, zaradi katere se posledice čutijo še danes in se bodo še dolgo.

Fukušima je gospodarstvo stala kar 210 milijard dolarjev, je izračunala zavarovalnica Munich Re in zaključila, da je ''Fukušima najdražja naravna katastrofa v zgodovini človeštva''. Glede nato, da je 40 metrski cunami takrat pljusnil na severno obalo otoka Honšu in iz zemeljskega obličja izbrisal ulice in celotna naselja, umrlo je okoli 16 tisoč ljudi, se Fukušima vsekakor lahko pohvali z naslovom najdražje naravne katastrofe.

Na drugem mestu je uničujoči potres, ki je nekaj tednov kasneje prizadel Novo Zelandijo in povzročil škodo za 20 milijard dolarjev.

Precej drage naravne katastrofe so bile tudi poplave v Avstraliji in serija tornadov, ki je prizadela ameriški Srednji Zahod, pa se ocenjuje, da bi lahko skupna gospodarska škoda nastala v letu 2011 zaradi naravnih katastrof znašala kar 380 milijard dolarjev.

Vendar pa v zavarovalnici Munich Re leto 2011 smatrajo kot ''statistično napako'' in da takšne serije naravnih katastrof ni pričakovati vsako leto. Iz druge strani, ekološki aktivisti opozarjajo, da se naravne katastrofe vse pogosteje dogajajo zaradi podnebnih sprememb, za katere je kriv človek. Eden od razlogov npr. serija tornadov v ZDA je segrevanje ozračja in oceanov, zaradi katerega izhlapevajo večje količine vode. Ona se mora nekako spustiti in zato nastajajo nevihte. Takšnih ekstremov bo vse več, opozarja v izjavi za Sueddeutsche Zeitung Friedrich-Wilhelm Gerstengarbe, strokovnjak iz Potsdamskega inštituta za raziskovanje podnebja.

Tisto kar je sigurno je, da se v letu 2012 pričakuje podražitev zavarovalniških polic, podjetje Munich Re najavlja povečanje cen za 10 odstotkov.

Vir: TPORTAL.HR

Podnebne razmere v Sloveniji v letu 2011!

2012-01-07T12:50:00.000+01:00

LETO 2011 V SLOVENIJI

Odklon povprečne temperature in osončenosti leta 2011 od povprečja 1961-1990

V Sloveniji je bilo leto 2011 v pretežnem delu ozemlja za 1,5 do 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja. Tako velik odklon povprečne letne temperature opazno presega običajno spremenljivost in leto 2011 se uvršča med nekaj najtoplejših doslej.

Glede na običajne razmere je bilo sončnega vremena povsod več kot običajno vsaj za desetino dolgoletnega povprečja. V Mariboru z okolico, v osrednji Sloveniji in zahodno ter južno od nje je presežek znašal vsaj petino dolgoletnega povprečja.

Porazdelitev padavin in odklon od dolgoletnega povprečja v letu 2011

Največ padavin je bilo na severozahodu države, kjer so zabeležili nad 1200 mm. V pretežnem delu vzhodne polovice države in na jugu je padlo med 600 in 900 mm. Podatki so preliminarni, saj podatki večine merilnih postaj v tem prikazu še niso upoštevani.

Po do zdaj zbranih podatkih je bilo padavin povsod manj kot običajno. Med 80 in 90 % dolgoletnega povprečja so dosegli v Ratečah, na Koroškem in severovzhodu države. Goriška, Kras in Obala ter Notranjska so zabeležili od 60 do 70 % običajnih letnih padavin.

Potek povprečne temperature zraka v letih 1951-2011 in povprečje 1961-1990

Na Kredarici je bilo leto 2011 s povprečno temperaturo 0,2 °C najtoplejše odkar merimo temperaturo na tem visokogorskem observatoriju. Čeprav drugod po državi leto 2011 ni bilo najtoplejše, se uvršča med nekaj najtoplejših doslej. Odklon od dolgoletnega povprečja pa je statistično pomemben.

Padavine leta 2011 in povprečje 1961-1990

Na prikazanih postajah so padavine v letu 2011 opazno zaostajale za povprečjem primerjalnega obdobja. V Ljubljani (998 mm) in Portorožu (614 mm) je bilo leto 2011 od sredine minulega stoletja najbolj skromno s padavinami.

Osončenost leta 2011 in povprečje 1961-1990

Sončnega vremena je bilo leta 2011 več kot običajno, na Obali (2744 ur) je bilo to najbolj sončno leto od leta 1955. Tudi v Ljubljani (2235 ur) je bilo lansko leto eno najbolj sončnih, nekoliko več sonca je bilo le v letih 2000 in 2003.

Odklon povprečne mesečne temperature leta 2011 od povprečja 1961-1990

V letu 2011 so pri povprečni mesečni temperaturi opazno prevladovali meseci toplejši od dolgoletnega povprečja. Pozitivni odkloni so bili večinoma večji od negativnih, ki smo jih zabeležili oktobra, ponekod pa tudi novembra in februarja. V visokogorju je bil nekoliko hladnejši kot običajno tudi julij.

Odklon mesečnih padavin leta 2011 od povprečja 1961-1990

V letu 2011 je bila večina mesecev bolj suha od dolgoletnega povprečja. S skromnimi padavinami je izstopal predvsem november, na primorskem pa tudi avgust. Padavine so presegle običajne julija in oktobra, na Goriškem tudi marca, v visokogorju so padavine presegle dolgoletno povprečje tudi junija.

Za večjo sliko kliknite na sliko!

Vir: ARSO

Azorski anticiklon se bo ponovno razširil nad naše kraje, prave zime ni na vidiku vsaj do tretje dekade januarja!

2012-01-06T12:01:00.000+01:00

Tokrat pred vami bolj sončna napoved, saj se vsaj v naslednjih 10 dneh ne bo nič bistveno spremenilo, do večje spremembe pa bi lahko prišlo šele v tretji dekadi januarja, kar pa je še zelo daleč! Azorski anticiklon se neprestano drži Iberskega polotoka ter se občasno razširi nad nas zato posledično ni prave zime v naše kraje, čeprav je trenutno januar, se verjetno marsikdo sprašuje kje je zima? Torej če preidemo k bistvu, vsaj v naslednjih 10 dneh lahko pričakujemo sončno in toplo anticiklonsko vreme, kar je prava poslastica za ljubitelje sončnega in toplega vremena. Temperature se lahko v vzhodni Sloveniji povzpnejo tudi do 10 stopinj Celzija, kar je kar precej nad povprečjem za januar, podobno je bilo lansko leto. Temperaturne inverzije po nižinah ni za pričakovati in tokrat na srečo tudi ne bo visokih temperatur v višjih predelih, zato ni nevarnosti za smučarsko sezono, sneg se lahko zaradi sončnih žarkov le nekoliko omehča. Današnji dan bo minil v znamenju pretežno jasnega in sončnega vremena, v severnih in severovzhodnih predelih Slovenije bo kar precej vetrovno predvsem v večernih urah, drugod po državi pa bo vetra manj. Konec tedna bo sončen, mogoče le jutri nekaj povečane oblačnosti v popoldanskem času. Jutri bo pihal zahodni, v nedeljo pa severozahodni veter, vendar ne tako močno kot danes. Jutranje temperature se bodo gibale v notranjosti države med 0 in -5, v krajih s snežno odejo do -10 stopinj Celzija. Dnevne temperature pa od 2 do 6, na Primorskem do 10 stopinj Celzija. Od ponedeljka pa vse do naslednje nedelje vsaj po sedanjih izgledih pričakujemo sončno in toplo anticiklonsko vreme v nižinah, medtem ko bodo temperature v višjih legah primerne za smuko, v nočnem času tudi za izdelovanje umetnega snega. Jutranje temperature v notranjosti Slovenije večinoma pod lediščem, dnevne pa od 2 do 7, v vzhodni Sloveniji in na Primorskem do 10 stopinj Celzija. Od torka naprej bo spet malo bolj vetrovno predvsem v notranjosti Slovenije bo pihal severozahodni veter. Kot smo že napisali bi lahko do večje vremenske spremembe prišlo šele v tretji dekadi januarja in le ta bi lahko prinesla pravo zimo, ampak je zaenkrat še prezgodaj govoriti o tem. Tudi mesec februar se trenutno nakazuje v bolj zimski luči, za bolj podrobnejšo napoved pa bomo morali počakati vsaj do 20. januarja. Mogoče bo pa zima pokazala svojo moč bolj proti koncu. Vsem ljubiteljem sončnega vremena nasvet, te dni izkoristite maksimalno in pa vsem ljubiteljem smučanja, uživajte maksimalno. Vsem ljubiteljem prave zime pa kot že velikokrat v letošnji sezoni, še bo treba čakati. Spremljajte blog in bodite na tekočem z vremenom!

Foto: Alenka Zorman

OPOZORILO: Močan severni do severozahodni veter!

2012-01-05T17:24:00.001+01:00

ARSO pravi:

V petek 6.1. bodo sunki severnega do severozahodnega vetra predvsem na Gorenjskem, Koroškem in delu Štajerske dosegli hitrost med 70 in 100 km na uro, v gorah pa tudi več.
Predvidoma bo veter najmočnejši v večernem času.

Meteoalarm

ESTOFEX

A level 1 was issued for the Benelux countries, Germany, western Poland, eastern France, the Czech Republic, and the Alpine region mainly for severe wind gusts.

A level 1 was issued for the Adriatic Sea and surroundings mainly for severe wind gusts.

SYNOPSIS

At the western flank of low geopotential over Scandinavia, another strong vort-maximum will race across Central Europe into the Mediterranean. The associated 70 m/s mid-level jet streak will nose into eastern Germany at Thursday morning. As the short-wave trough amplifies, the jet axis will rapidly cross the Alps in the afternoon and evening hours.

At lower levels, models predict a deepening low that moves to the southern Baltic Sea region. South of the Alps, a second intense low will develop centered over the southern Aegean at the end of the forecast period.

DISCUSSION

The Benelux countries, Germany, Alps, and surroundings
Latest models indicate an intense synoptic-scale situation across central Europe associated with 850 hPa winds of 40-50 m/s ahead of a cold front and 35-40 m/s near an upstream back-bent occlusion.

Ahead of the cold front, low-level moisture seems to be rather limited given 5 to 7 g/kg mixing ratio over northern Germany. However, strong lift can be expected especially at the cyclonically sheared nose of the mid-level jet and associated dry intrusion over northern and eastern Germany.

Together with strong low-level forcing at the leading gust front, a strongly-forced convective line is expected. Given 800 m²/s² 0-1km SRH ahead of the convective line, conditions for rotating updrafts seem to be rather favorable, especially near bowing segments. Despite the weak low-level buoyancy due to the cool and rather dry boundary-layer, conditions seem to be supportive for tornadoes that may be strong.

The main threat will be severe wind gusts that will likely occur along the gust front. The best potential is expected at the northern portion of the cold front that s projection perpendicular to the mean wind vector is greatest. A swath of damaging surface wind gusts is forecast that may exceed 33 m/s. After 6 UTC, convection will likely weaken given decreasing low-level moisture and forcing as the mid-level jet streak spreads southward.

Further west, the cold front becomes more parallel to the mid-level flow but will continue southward as the mid-level trough expands towards the Alps. The tongue of higher low-level moisture and the mid-level forcing at the cyclonically-sheared flank of the jet streak are expected to create weak CAPE sufficient for a convective line that reaches the Alps in the afternoon hours. Severe wind gusts and isolated tornadoes are forecast given the strong vertical wind shear.

In the wake of the cold front, models indicate instability near the occlusion of the low that enters the Benelux countries and western Germany in the noon/afternoon. The main uncertainty will be the low-level moisture that is expected to be around 4 g/kg in the lowest km. The lapse rates will also likely decrease as the rather warm occlusion approaches.

Current thinking is that showers and thunderstorms may develop near the coasts of the North Sea where low-level heating and lapse rates will be best that will weaken over land. Organized storms are not expected given the rather weak low-level forcing and buoyancy. However, showers will well contribute to the vertical momentum transport through-out the period.

Adriatic Sea and surroundings

As the trough expands into the Mediterranean the jet axis moves across the Adriatic Sea. Strong DCVA will lead to lift and steepening lapse rates, while the low-level moisture of 6-7 g/kg will only slowly decrease in the wake of the Alps. CAPE will likely develop across the Adriatic Sea and thunderstorms are forecast to develop around midnight. These storms will spread southward ahead of a developing cold front that is expected over the southern Adriatic region at the end of the period.

Strong vertical wind shear will overlap the instability to the south of the Alps. 20 m/s 0-6km and 15 m/s 0-3km vertical wind shear are forecast and storm organization is rather likely. Multicells and mesocyclones will mainly pose a threat of severe wind gusts given 20-25 m/s winds at 850 hPa. However, locally large hail and a tornado are not ruled out.

Vremenska napoved v sliki

Za večjo sliko kliknite na sliko!

Vir: ARSO, METEOALARM, ESTOFEX

Največji meteorološki dogodki leta 2011 v svetu

2012-01-04T15:29:00.000+01:00

V letu 2011 so v svetu zabeležili kar 32 meteoroloških dogodkov, ki so povzročili škodo za najmanj milijardo dolarjev. Pet držav je doživelo najdražjo vremensko nesrečo v svoji zgodovini (Tajska, Avstralija, Kolumbija, Šrilanka in Kambodža). Brazilija je doživela najbolj smrtonosno vremensko nesrečo v znani zgodovini (poplave so ubile 902 ljudi v januarju). Filipini so doživeli drugo najbolj smrtonosno poplavo in to v decembru, ko je po udaru tropske nevihte Washi umrlo preko 1200 ljudi.

Ameriški meteorolog dr. Jeff Masters, ki je eden od utemeljiteljev, danes pa tudi direktor meteorološkega podjetja ''The Weather Wundergorund'' je sestavil seznam 10 največjih oziroma najpomembnejših meteoroloških dogodkov v svetu za leto 2011. Deseto mesto si delita dva dogodka, pa jih je tako na seznamu enajst. Pri sestavljanju tega seznama je upošteval značaj meteoroloških dogodkov in njihove vplive na družbo.

#1 - SUŠA IN LAKOTA NA AFRIŠKEM ROGU

Najsmrtonosnejša vremenska nesreča v letu 2011 je bila ''tiha''. To je suša, ki je zajela vzhod Afrike, natančneje Somalijo, Kenijo in Etiopijo. 20. julija je UN uradno razglasil stanje lakote v dveh pokrajinah na jugu Somalije. To je bilo prvič v sigurno zadnjih 30 letih, da je UN na nekem območju razglasil lakoto. Ocenjuje se, da je najmanj 30 tisoč otrok v starosti do pet let v letu 2011 umrlo v Somaliji zaradi podhranjenosti. Skupno število umrlih zaradi velike suše je nedvomno precej višje.

Vzhodna Afrika ima dve deževni sezoni na leto. Glavna sezona (ti. ''dolgo deževno obdobje'' traja od marca do junija), medtem ko sezona ti. ''kratko deževno obdobje'' traja v oktobru in novembru. V letu 2010 ni bilo sezone ti. ''kratko deževno obdobje'', za tem pa dežja ni bilo tudi v pomladnih mesecih leta 2011. To je povzročilo eno najhujših suš v znani zgodovini. Suša v obdobju 2010/2011, skupaj s sušama v obdobjih 1983/1984 in 1999/2000 velja za eno od treh najhujših suš v zadnjih 60 letih. Nekatera območja na vzhodu Afrike so zabeležila najbolj sušno 12-mesečno obdobje v znani zgodovini. Ocene gospodarske škode katero je povzročila suša niso še dostopne, ampak je zelo verjetno da bo suša v letu 2011 najdražja vremenska nesreča v zgodovini Somalije, Etiopije in Kenije.

Vendarle pa se je ob koncu leta stanje vsaj deloma izboljšalo. Po dostavi pomoči v hrani je v šestih pokrajinah Somalije bilo ukinjeno stanje lakote. Sezona ti. ''kratko deževno obdobje'' v oktobru in novembru 2011 ni izostala. Padavine, ki so padle so omogočile dober pridelek v jeseni, pa se tako z nadaljno dostavo pomoči do pomladi 2012 v Somaliji pričakuje prenehanje stanja lakote. V Keniji je zaradi obilnega deževja umrlo 15 ljudi, v začetku decembra pa jih je okoli 80 tisoč ostalo brez domov.

#2 - POPLAVE NA TAJSKEM

Obilne padavine (monsunske in zaradi tropskih neviht) katere so na Tajskem trajale od julija do oktobra so pripeljale do zelo hudih poplav, ki so ubile 657 ljudi. Te poplave so postale tudi najdražja naravna katastrofa v zgodovini Tajske. Zavarovalnice škodo ocenjujejo na 45 milijard dolarjev, kar znaša 18% državnega BDP-a. Za primerjavo orkan Katrina je v letu 2005 v ZDA povzročil škodo za ''samo'' 0.7% državnega BDP-a. Do zdaj je najdražja naravna katastrofa bila poplava 27.11.1993 leta (1.3 milijarde dolarjev). Poplave so v letu 2011 zajele 83% tajskih pokrajin z 9.8 milijonov ljudi. Poškodovano je okoli 4 milijone stavb, prav tako pa tudi četrina riževih polj. Tajska je največja svetovna izvoznica riža, ki ima v lasti 30% svetovnega izvoza. Poplave so povzročile tudi porast cene riža ob koncu leta 2011.

#3 - POPLAVE V QUEENSLANDU V AVSTRALIJI

Obilne padavine, ki so se začele v začetku decembra 2010 in se nadaljevale v januarju 2011, katere je še pojačal pojav ''La Nina'' kot tudi rekordno visoke temperature oceana okoli Avstralije, so povzročile poplave v katerih je umrlo 35 ljudi, škoda pa znaša 30 milijard dolarjev. Gre za znesek, ki znaša 3.2% BDP-a Avstralije in je petkrat večji od do zdaj najdražje naravne katastrofe v Avstraliji (suša iz leta 1981 s povzročeno škodo za 6 milijard dolarjev). V decembru 2010 je v Quennslandu, kot v celotni vzhodni Avstraliji količina padavin bila rekordna. Quennsland je imel že rekordno količino padavin v celotnem letu 2010. V nekaterih delih obalnega Quennslanda je v štirih mesecih (skupaj z januarjem 2011) padlo tudi do 1200 mm dežja.

#4 - POPLAVE V KOLUMBIJI

Obilne padavine v Kolumbiji so svoj vrhunec dosegle v poznem aprilu. Povzročile so poplave v katerih je umrlo 116 ljudi, škoda pa znaša 5.58 milijard dolarjev. To je 2% BDP-a Kolumbije in te poplave so najdražja naravna katastrofa v znani zgodovini Kolumbije. Predhodna najdražja naravna katastrofa v Kolumbiji, v 42 letnem vodenju podatkov so bile poplave v letu 2010 v katerih je umrlo 528 ljudi, škoda pa znaša za 1 milijardo dolarjev, 2.2 milijonov ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo.

#5 - TROPSKA NEVIHTA WASHI

Tropska nevihta Washi je z vetrovi od 70 do 90 km/h, 16. decembra zajela otok Mindanao na jugu Filipinov. Oko nevihte bi moralo okoli 18. ure preiti otok. Washi je bila zelo deževna nevihta, zahvaljujoč dejstvu da se je pred udarom na jug Filipinov pomikala preko oceana, od katerega temperatura je bila zagotovo za 1°C večja od povprečja za ta del leta in imela je vrednosti, ki vstopajo v pet največjih v znani zgodovini. Velika količina dežja je padla na območju, kjer so velike gozdne površine nelegalno posekane ali pretvorjene v nasade ananasa. Velike količine vode so se hitro spuščale po posekanih območjih in ustvarile uničujoče poplave. Nevihta je udarila sredi noči, prebivalstvo je bilo nepripravljeno in brez opozorila nevarnosti za poplave. Vse to je povzročilo visoko število umrlih. Najmanj 1249 ljudi je izgubilo življenje, 79 ljudi pa je še vedno pogrešanih. Samo je tropska nevihta Thelma, 5. novembra 1991 ubila več ljudi na Filipinih, takrat je bilo mrtvih kar 5956.

#6 - POPLAVE V BRAZILIJI

Brazilija je 11. januarja 2011 doživela najsmrtonosnejšo naravno katastrofo v svoji zgodovini. Obilne padavine so zajele gosto naseljeno, hribovito območje oddaljeno šestdeset kilometrov severno od Ria de Janeira. V poplavah in zemeljskih plazovih je umrlo 902 ljudi, od katerih največ v mestih Friburgo (357) in Teresopolis (323). Od 11. do 12. januarja je v samo nekaj urah padlo 305 mm dežja v okolici teh dveh mest. Škoda je ocenjena na 1.2 milijarde dolarjev in tako je ta deževna nevihta postala najdražja nevihta v zgodovini Brazilije in tretja najdražja naravna katastrofa, takoj za sušama iz leta 1978 (2.3 milijarde dolarjev) in 2004 (1.7 milijarde dolarjev). Najsmrtonosnejše poplave v zgodovini Brazilije so do leta 2011 bile poplave 23.1.1967, takrat je umrlo 785 ljudi.

#7 - IZJEMNO ŠTEVILO TORNADOV V ZDA V APRILU

Od 25. do 28. aprila 2011 se je na Srednjem Zahodu in Jugovzhodu ZDA zvrstilo izjemno število tornadov, v katerem so zabeležili kar 343 tornadov. To je bil v znani zgodovini ZDA največji in najdražji nalet tornadov. Skupno je umrlo 321 ljudi, največ v zvezni državi Alabama (240). Najsmrtonosnejši tornado je bil F5 tornado, ki je prizadel severno Alabamo in ubil 78 ljudi. Nekaj večjih mestnih območij so zajeli močni tornadi, vključno z mesti Tuscaloos, Birmingham in Huntsville v Alabami in Chattanoog v Tennesseeju. Povzročena je škoda večja od 10.2 milijarde dolarjev, od katerih je zavarovano bilo 7.3 milijard dolarjev.

V tem naletu tornadov, ki je dobil naziv ''April 2011 Super tornado outbreak'', so se na tla spustili kar 4 tornadi največje kategorije (F5) in to vsi na isti dan 27. aprila. April 2011 se je vpisal v knjige rekorda kot mesec z največ tornadi v znani zgodovini ZDA. Skupno jih je bilo 753, umrlo pa je 364 ljudi. Do zdaj je rekord po številu tornadov nosil maj leta 2003, ko se je na tla spustilo 542 tornadov.

#8 - SUŠA NA JUGU ZDA IN SEVERU MEHIKE

Suša in velika vročina sta v letu 2011 zajeli jug ZDA (Teksas, Oklahoma, New Mexico, Arizona, jug Kansasa in zahod Louisane) in sever Mehike. Teksas je zabeležil najbolj sušno enoletno obdobje v znani zgodovini. Podobno je bilo tudi na severu Mehike, kjer je padlo najmanj dežja od kar se vodijo podatki (leto 1941). Teksas je imel najtoplejše poletje doslej in prav tako najtoplejše poletje katero je doslej zabeležno v bilo kateri zvezni državi ZDA. Ocenjuje se, da je skupna škoda katero je kmetijstvu, živinoreji in lesni industriji povzročila suša najmanj 10 milijard dolarjev, pričakuje pa se da bo le ta še večja saj se tudi v začetku leta 2012 nadaljuje suša. Dodatno škodo so na omenjenih območjih povzročili tudi rekordni požari.

#9 - POPLAVE V PAKISTANU

Obilne padavine so tekom monsunske sezone, od julija od septembra povzročile uničujoče poplave v Pakistanu, v katerih je umrlo 456 ljudi. Povzročena škoda znaša 2 milijarde dolarjev, kar je 1.1% BDP-a Pakistana. Tako so te poplave postale druga najdražja naravna katastrofa v zgodovini Pakistana. Huje je bilo samo v letu 2010, ko so poplave povzročile škodo za 9.5 milijard dolarjev (5.5% BDP-a).

#10 - ORKAN IRENE

Orkan Irene (20. do 29. avgust 2011) je najdražji tropski ciklon v letu 2011. Irene je prešla Bahame kot orkan tretje kategorije z vetrovi do 190 km/h, potem pa kot orkan prve kategorije z vetrovi do 136 km/h prizadela Severno Karolino, 27. avgusta. Največjo škodo je orkan povzročil po vstopu na Long Island (država New York). Takrat je Irene bila tropska nevihta z vetrovi do 105 km/h. Obilne padavine so povzročile velike poplave na severovzhodu ZDA. Irene je v ZDA ubila 45 ljudi, 10 pa na Karibih in Bahamih. Tekom nevihte je več kot 7 milijonov domov in poslovnih prostorov ostalo brez elektrike. Skupna škoda se ocenjuje na 7.3 milijarde dolarjev.

#10 - TORNADO V JOPLINU IN PONOVNO IZJEMNO ŠTEVILO TORNADOV OB KONCU MAJA

Močan F5 tornado je 22. maja razdejal mesto Joplin v zvezni državi Missouri, ZDA. Tornado širok 1.2 do 1.6 kilometrov je na poti dolgi 11 kilometrov, v devetih minutah uničevanja uničil vse. Ubil je 158 ljudi in povzročil škodo za 3 milijarde dolarjev. To je bil najsmrtonosnejši tornado v ZDA od leta 1947 (tega leta je F5 tornado v Oklahomi ubil 181 ljudi), sedmi najsmrtonosnejši tornado v zgodovini ZDA in najdražji tornado na svetu. V šestih dneh od 22. do 27. maja se je v srednjih in južnih predelih ZDA na tla spustilo skupno 180 tornadov. Skupno je umrlo 177 ljudi, škoda pa znaša 9.1 milijard dolarjev.

OSTALI POMEMBNEJŠI METEOROLOŠKI DOGODKI LETA 2011 V SVETU:

1. POPLAVE NA ŠRILANKI

V januarju so Šrilanko zajele obilne padavine, ki so povzročile poplave (opisane kot dogodek, ki je pojavi enkrat na 100 let) v katerih je umrlo 43 ljudi, škoda pa znaša 500 milijonov dolarjev. Gre za najdražjo naravno katastrofo v zgodovini Šrilanke. Poplave so Šrilanko ponovno prizadele v prvi dekadi februarja. Takrat je umrlo 18 ljudi, škoda pa znaša 450 milijonov dolarjev.

2. POPLAVE V KAMBODŽI

Obilne padavine so v septembru in oktobru zajele Kambodžo. V poplavah je umrlo 250 ljudi. Povzročena je škoda za 521 milijonov dolarjev, kar je najdražja naravna katastrofa v znani zgodovini Kambodže. Do zdaj je to bila poplava iz maja 2000, ki je povzročila škodo za 160 milijonov dolarjev.

3. POPLAVE V SALVADORJU

Obilne padavine, ki jih je povzročila tropska depresija 12-E so povzročile poplave v katerih je umrlo 140 ljudi v Srednji Ameriki. Najhuje je bilo v Salvadorju, kjer škoda znaša 900 milijonov dolarjev (4.2% BDP-a Salvadorja). To je postala druga najdražja naravna katastrofa v znani zgodovini te države, takoj za poplavami 7.11.2009, katere so povzročile škodo za 939 milijonov dolarjev.

4. JUNIJSKE POPLAVE NA KITAJSKEM

Umrlo je 239 ljudi, povzročena škoda pa znaša 6.65 milijard dolarjev. To je postala deseta najdražja naravna katastrofa v znani zgodovini Kitajske.

5. SEPTEMBRSKE POPLAVE NA KITAJSKEM

Umrlo je 101 ljudi, povzročena škoda pa znaša 4.25 milijard dolarjev.

6. ZDA: POPLAVE REKE MISSISSIPPI

Največje poplave v spodnjem toku reke Mississippi so povzročile škodo za 4 milijarde dolarjev.

7. SUŠA NA SEVERU KITAJSKE OD JANUARJA DO APRILA

Povzročena škoda znaša 2.7 milijarde dolarjev.

8. POPLAVE NA DANSKEM

Od 2. do 3. julija 2011 so Dansko prizadele obilne padavine in poplave. Povzročena škoda znaša 1 milijardo dolarjev, kar je tretja najdražja naravna katastrofa na Danskem.

Objavljene so vse večje naravne katastrofe leta 2011 v svetu, med enajstimi lahko izberete tisto največjo, ki mislite da je najbolj zaznamovala preteklo leto. Glasovanje poteka ob strani na blogu do 31. januarja 2012! Hvala za vaše glasove...

Za večjo sliko kliknite na sliko!