tina surfa za vas

Reciklaža in pust

noreply@blogger.com (Tina) — Tue, 31 Jan 2012 16:19:00 +0000

Nekdo si je zopet zaželel biti kekec. Tokrat smo dilemo z materialom rešili tako, da mi je mami malega kekca poslala stare atijeve hlače.
Takele:

In takele ji bom poslala nazaj!

Ju, ju, juhuhu!

Lažje je šivati na novo, vendar je pri recikliranju občutek zadovoljstva toliko večji.
Kaj boste pa vi za pusta?

Gradovi Kralja Matjaža

noreply@blogger.com (Tina) — Sat, 28 Jan 2012 20:47:00 +0000

V sredo sms:" A bi šli vi na Gradove Kralja Matjaža?". Vrnem : "Bom dala na družinski posvet!". Pošljem :"Je bilo sprejeto, pridemo!". V četrtek dobim urnik, seznam potrebnih stvari in načrt na mail. Ups! O.k. to da smo v ekipi je sicer cool, edino tista ura pričetka ob 9h na drugem koncu sveta mi ni bila najbolj jasna.
Osnovna ekipa se je tja odpravila že dan prej in so v bližini tudi prenočili. Mi pa smo si navili budilke za 6:30 in se celo ob 8h res usedli v avto. Čeprav zdaj, ko to pišem, razmišljam, da smo me delovni dan ob 8h v šoli, pa ravno tako zajtrkujemo in navlačimo vse te cunje, torej niso problem otroci, dragi Manimejker. No, sam ti je šlo pa kar dobro:).
Pot je dolga. Tja grede smo šli čez Velenje, Topolščico in nato v Črno in prispeli v Podpeco.
Pričakala nas je uigrana ekipa "Kronca", sonce in začrtan krog z nekaj temelji.

Lumpi sta se zelo, zelo razveselili snega. Dobili sta nalogo nabiranje snega in občasno sta se pripeljali na kockah. Pa tudi snežni tobogan jim je bil po godu.

Jaz sem imela bolj gradbeno vlogo (mogoče ker je moj oče gradbenik):), in sem rezala kocke v zidake, res lušno. Načrt za Kronco je zgledal takole.

Vendar so se proporci malo spremenili. Zasnovali sta jo dve krajinski arhitektki vendar se je med samo gradnjo malo povečala in ne boste verjeli končana je bila kake pol ure prej kot je bilo potrebno. Kljub enostavnosti na prvi pogled, vse skupaj ni tako enostavno. Sneg je bil namreč umeten in tako čudno suh, da se npr. ni dalo krogelj delati z valjanjem, ampak so zahtevale kiparsko obdelavo. Na srečo smo imeli mladega nadebudnega oblikovalca z zlatimi rokami.:)
Na koncu smo imeli največ dela z iskanjem sedme svečke za v kroglo in jaz sem jo našla, vendar šele doma, skupaj z Mufni, ki prav tako niso moji!
Objavljam še nekaj delovnih fotografij in tudi drugih nedokončanih izdelkov. Morski pes je bil na kocu moder in eden izmed mojih favoritov, kot tudi veverica iz Ice Age. Pa zagotovo so tud Angry Birds-i zažgal v vseh barvah...

Ekipa in dokočana Kronca.

Zadnja fotka pa je od bogsigavedikoga s FB strani, ker mi smo žal odrinili pred temo. Punci sta začeli zmrzovat.
Ob pogledu na našo dokončano Kronco smo se vsi skupaj strinjali, da se nam od daleč vidi, da smo iz Ljubljane. Kaj pa vam?

Dodatek:

Dobila sem naknadno obvestilo, da je ideja prišla s Primorske in je bila zasnovana kot veternica. Sam ker Primorci niso uspeli priti, smo jo Ljubljančani predimenzionirali in preoblikovali v Plečnikovo krono. :)

Ninja

noreply@blogger.com (Tina) — Thu, 26 Jan 2012 18:15:00 +0000

Ne vem, če sem že kdaj, pa tudi če sem že, lahko še enkrat.
Nekoč pred davnimi leti, mi je kolega (Ninja 2) obljubil, da ima on enega prijatelja (zdaj NINJA), ki naju bo peljal v skalo plezat. Kaj sem bila vesela, k' radio. Šli smo v Glinščico in lezli k' blazni, od tam smo se kar s pasovi na riti odpeljal še v Sisljan. Men sta štrik navrgla k vajencu, onadva vsak za več kot glavo višja od mene, sta pa skoraj praznih rok prepevala Carl Douglas - Kung Fu fighting. In od takrat smo Ninje.
Lansko leto je Ninja praznoval okroglo obletnico rojstva in ker fanta večkrat tekmujeta na adventure race-ih pod imenom Ninja team, sem jima celo naredila logo. Testno smo ga sprintali na jopico, ki smo jo podarili 30 letniku. V planu so bile še majčke, pa gate, pa.... svašta ...

Pot do realizacije se je nekje prekinila.
Včeraj pa je praznoval Ninja 2 in zanj sem izdelala novo vrečko za magnezij. Tisto, ki jo bo najverjetneje danes vrgel v smeti, sem mu zašila pred več kot 10-imi leti in je narejena podobno kot tale moja na sliki.

Ja vem, rabim novo. :)

Takrat so bile vrečke zelo majhne, le toliko, da namočiš prstke notri.
Bolderji in z njimi bolderaši pa so prinesli tako velike vrečke, da lahko roke do komolcev namočiš v vreči.

No tale ni glih za komolce, bo pa Ninja 2 zagotovo stresal veliko magnezija na Stenci.
Letim na Stenco in predat darilo.
In kot bi Riba rekla, Multipraktik šiva za vas.

Triceratops

noreply@blogger.com (Tina) — Sun, 22 Jan 2012 15:50:00 +0000

Že pred enim letom sem zašila dve dinozavrski kapi za nečaka. Eno sliko sem le uspela dobit, sedaj mu je že malo majhna, a jo še nosi!

Da ne bo kdo mislil, da znam sam punčkaste stvari delat. :)))

Tople kiklce

noreply@blogger.com (Tina) — Sun, 22 Jan 2012 10:43:00 +0000

Ker letos res ni nizkih temperatur so primerne tudi flis kiklce za čez pajkice, za tiste malo večje punce. POZOR, modelki so krilca malo prevelika, ker so namenjena malo večji lumpi. V pravi velikosti, pa še pridejo :)!

Hrana pa to ...

noreply@blogger.com (Tina) — Wed, 18 Jan 2012 18:01:00 +0000

Zaobljuba je bila, da bom to leto bolje jedla. In res sem bolj pridna. Včasih sem baje veliko govorila o hrani, tako pravi Manimejker, ki mu je dogodek dneva kosilo. Vse kaže, da sva zamenjale vlogi, Manimejkerjev današnji twit :).
Jaz pa sem si danes v pomankanju časa, spekla jajca s slanino in si jih postregla z veliko skledo motovilca. Jajca s slanino so mi prinesla kar nekaj spominov. Veliko hrane je vezano na določeno osebo, dogodek ali čas. Npr. včeraj sem si skuhala proseno kašo, to nam je babica postregla v veliki glineni posodi zabeljeno z maslom (mljaska). Mislim, da je bila to ena izmed mojih ljubših jedi v otroštvu. Sploh imam rada žitarice, pa si vzamem čisto premalo časa, da bi se jih naučila bolje pripravljati. Katero jed iz otroštva, ki ni tako navadna, pa se je vam vtisnila v spomin?

Nekaj takega sem pa zadnjič videla pri HOUSE-u in se mi zdi najbolj slasten šopek spljoh!

Osp

noreply@blogger.com (Tina) — Sun, 15 Jan 2012 09:57:00 +0000

Še zmer ni snega v bližini in če se mi je pred mesecom še hudo tožilo po njem, bi zdajle takoj podpisala za poletje.
Včeraj smo se odpeljali v Osp. Punce nista bile navdušene nad idejo, da gremo plezat, pa sem jima omenila, da bosta lahko slekli bunde in da bosta imeli v varstvu še enega malega člana, pa sta bili za. Malega člana je sicer mama odpeljala še z eno malo članico v Koper, kjer je baje grdo pihalo. Tudi v campu, kjer smo parkirali je pihalo, vendar pod steno je bilo vse drugače. Res toplo. In punci sta dobili malega pasjega obiskovalca, s katerim sta se nato zabavali.

V Ospu sem bila pred 10 ali 11 leti, saj ni najlažje plezališče, so pa lepe dolge smeri in ostra skala.
Pozabila sem že, kako je če je smer tako dolga, da čutiš trenje vrvi, ki te vleče navzdol in misliš, da te soplezalec preveč natesno varuje :). Splezala sem le dve smeri (eno dvakrat), vendar sem vpela kar na pogled, kar je za otvoritev sezone super. Res je blo lušno.

Tudi punci sta se malo poafnali, čeprav nimata kakega hudega interesa po plezanju.

Na primorskem imajo cvetoče balkone vse leto. Poleg tega so skrkali kavico na balkonih v pelcih, vendar se jih nisem upala slikati. :)

Za pasjega prijatelja smo kasneje ugotovili, da je domačin. :)

In odpujsali smo domov.

Upam, da je bil tudi vaš vikend uspešen.

Vreme

noreply@blogger.com (Tina) — Thu, 12 Jan 2012 11:11:00 +0000

ni prav nič zimsko in dokler je tako, lah še v kiklcah skačemo:)

More Kapkejks in fliske

noreply@blogger.com (Tina) — Wed, 11 Jan 2012 17:49:00 +0000

Eni jih pečejo, drugi pa šivajo. :)

Glede na to, da zima zamuja, sem letos tudi pozna z šivanjem flis hlač za dekleta. Te namreč navlečejo čez pajkice ali žabe, na poti v šolo ali vrtec in jih puste v garderobi. Taka praktična stvar za zmrzljivke. Pa še v snegu se dobro obnesejo, ker se nenapijejo snega in niso mokre hlačnice (no za valat glih niso).

Dvakrat na hrib

noreply@blogger.com (Tina) — Sun, 08 Jan 2012 09:06:00 +0000

Ko sem začela hoditi v hribe sem rekla, da bom hodila le na toliko visoke, ki jih zmorem v enem dnevu. Namreč težko zaspim v večji skupini ljudi, torej bedim in posledično sem bolj utrujena, kot da sploh ne bi šla spat. Vendar v Sloveniji to ni problem, ker ga ni tako visokega hriba, da se ga ne da zrihtat v enem dnevu:). Ampak dva v enem dnevu, pa nikoli ni bil moj cilj.
No v petek pa so me etnologi iz društva Kozelec povabili, da se jim pridružim na 21. nočnem pohodu na Polhograjsko Grmado (898 m). In smo šli. Iz Polhovega Gradca smo štartali nekaj čez 21h. Sama pot je super, luna je pa tako močna, da gor grede nismo potrebovali prav nobene svetilke. Zabavala sem se ob pripovedovanju njihovih prigod iz minulih pohodov in ob opazovanju zvezd. Ker letos res ni bilo mraz, bojda so večkrat gazili in zmrzovali, je bilo tudi nekaj pristnih mladcev, ki so obležali. Na vso srečo že v travi, tako da najverjetneje do skalovja niso prišli. Mi smo si gor grede utrli prav posebno pot (beri malce smo zašli), ampak vseeno našli vrh. Na samem vrhu (vsaj v našem času) ni posebno močno pihalo, je bilo pa nebo zelo lepo razpihano in je bil lep razgled nad razsvetljeno Črnuško gmajno (etno fora) in Ljubljano. Z nami sta bila tudi dva Američana trenutno nameščena v Črnuški gmajni. Moj fotič se je sicer vrnil iz popravila, bojda popravljen, vendar v temi ni hotel delat (torej ni poravljen :( ). Zato fotk nimam. Razen tegale dokaza, posnetega s telefonom:).

Na poti navzdol, pa smo ob klepetanju in hitrem koraku, kljub lučkam (bolj gozdna pot), falili odcep, ki bi nas bi pripeljal v Polhov Gradec in odšli v smeri Katarine. Vendar smo po 15 minutah narobne smeri (na opozorilo NE-etnologinje :)) obrnili in našli pravo pot. Ena izmed šal je bila, da kljub temu, če se izgubimo, nas bodo zaradi mojega kašlja (tak kot od starega kadilca) zagotovo našli :). Ja počutje je sicer že mnogo bolje, a kašelj in nahod vztrajata!
Imeli smo kar veliko postankov, vključno z velikim na turistični kmetiji Gonte, kjer so se nekateri ob domači muziki tudi zavrteli. Tako da sem bila doma šele ob 3h zjutraj in kot se za soboto spodobi, čez dobre 4 ur sem imela še dodatni dve zverini v postelji. Prepričala sem ju, da me pustita še kako urico in potem smo kovali nove plane. Zunaj je bilo prelepo sonce. Družba za plezanje nam je na žalost zbolela, tako da smo se nagibali bolj k kakemu primorskem hribčku, pa nas je moj brat prehitel z povabilom na Katarino. Otroci so vedno za, kadar je družba dobra, tako da smo odšli na Katrino.
Kekec je dobil svojo palico in nas zabaval s Kekčevo pesmijo. Aha, tokrat smo imeli s seboj tudi dedka. Tako, da sta na sliki najmlajši in najstarejši član odprave. Fotič je tokrat delal. Nimam pojma kaj mu je???

Starejši dve sta tako močno opletali z jezički, da sta na noge dostikrat pozabili, ampak sta kljub temu, veselo prisopihali na vrh.

Manimejker, pa je bil seveda najbolj navdušen nad hrano. :)

Zunaj je zopet sonce. Čudovito!!! Lušno je bilo in predvidevam, da vam tudi godi tole sonce!

Special edition

noreply@blogger.com (Tina) — Thu, 05 Jan 2012 11:55:00 +0000

Bi lahko rekli cupcake predpasnikom :).

No zdej si grem pa enga zavezat :)!

1.

noreply@blogger.com (Tina) — Tue, 03 Jan 2012 19:37:00 +0000

objava letos.

Jaz še zmeri smrkam in posledično smo se cele praznike doma svaljkal. Ne spomnim se, kdaj smo se imeli nazadnje tok lušen. No enkrat smo skočili na Rožnik in en krat na Šmarno, aja, pa tudi v Glinščici smo se malo obešal, ampak to je pa več ali manj vse, kar smo se premaknili od doma. Razen do babic :). In enkrat, ko so bile punce pri babicah sva šla v kino, PRIPOROČAM!

Jaz nisem narejena, da nič ne migam (posledice je čutiti vse okoli mene) in ker mineva že 5 teden brez aktivnosti, sem si danes ponovno nastavila gospoda Asics-a in opravila en krajši tek, navkljub kašlju in smrkastemu nosu. Pasalo je!
Mam pa eno malo zaobljubo, no pa tudi eno veliko, ki je še ne povem:))). Mala je mogoče malo hecna, ampak v bistvu velikega pomena zame in sicer obljubljam, da bom v tem letu bolje skrbela za svojo prehrano. Ja sej vem, malo se čudno sliši. Stvar je pač taka, da sem po Lj. Maratonu, razočarana odšla do gospoda zdravnika, mal pojamrat, da sem mal preveč utrujena in pač, da se mi neki ne zdi čist v redu in naj mi on kri pogleda. Po mojih pričakovanjih ni bila O.k. Seveda pa je tako mene kot njega zanimalo, kje je izvor moje slabokrvnosti? Zaenkrat kaže na prehrano:(. Jaz sem sicer vsejed vendar meso uživam tako redno, kot uživam redno solato:). Khmmm.... problem je v tem, da kar se tiče hrane sem lena. Rada pojem kaj dobrega, samo kaj, ko gre toliko časa za pripravo dobre hrane. Pol pa hop hop, nekaj na hitro in to je največkrat sendvič in letim skozi dan na enem bornem sendviču, mogoče dveh, največkrat pa zvrnem povrhu še kavo, da še tisto o.k. uničim.
Torej plan je, da si večkrat kaj skuham in da poskrbim za svoje zdravje, ki je trenutno zelo, zelo načeto. Danes sem si skuhala široke rezance s porom in korenjem ter solato (radič s pinjolami in parmaznom). Dobro je bilo:)!

Čestitka 2012

noreply@blogger.com (Tina) — Tue, 27 Dec 2011 15:24:00 +0000

Prazniki

noreply@blogger.com (Tina) — Mon, 26 Dec 2011 13:19:00 +0000

Nisem še zdrava, zato smo spekle le zvezdice in potico. Ampak se bomo potrudile, pa kaj spekle še v prihodnjih dneh.

Upam da uživate praznike kje na prostem in da dobrote še niso vse pošle.

The Smreka

noreply@blogger.com (Tina) — Fri, 23 Dec 2011 10:22:00 +0000

Punci sta bili srečni, ko sta končno dobili smreko in jo z užitkom krasili. Nam je prekrasna!

Opravili smo vse nastope in pobrali vse diplome in zboleli:). Starejša lumpa je včeraj tako pogumno kazala žabico (prsno) in prve kravelske zaveslaje. Ko pa je prišla iz vode, se je samo ulegla in obnemogla. Doma pa 39 vročine. Nič jasno. V vodi je izgledala presrečna in prav nič bolna po 10 minutah iz vode je bila več kot očitno bolna! Pa sem mislila, da sem že izkušena mama!
Mala lumpa pa se še drži:). A niso lušne kape?

Zdej pa pečt piškote!

Pisane kiklce

noreply@blogger.com (Tina) — Wed, 21 Dec 2011 14:34:00 +0000

Nisem še zdrava. Sam laži je kej počet, kot se pa sam sebi smilit. Ta druga kiklca je v živo lepša, saj je tista lila v resnici taka kot barva podlage.
Smrekca je prišla. Pokažem jutri. JUPI!

Špangice

noreply@blogger.com (Tina) — Tue, 20 Dec 2011 11:15:00 +0000

Evo novo v ponudbi. :)

Vreme ni najbolj naklonjeno fotografiranju telih živalic, pa še fotoaparat od 5 letnice ni najbolj zmogljiv. Moj pa štrajka.:(

Bolna

noreply@blogger.com (Tina) — Sun, 18 Dec 2011 08:33:00 +0000

BEDA! Upam, da vam zdravje služi.

Gledališče Ata- Mama

noreply@blogger.com (Tina) — Thu, 15 Dec 2011 10:30:00 +0000

Evo še zadnja in tretja objava mojega letošnjega sodelovanja v šoli oziroma vrtcu.
Kot prvo bi rada opozorila, da s tole trilogijo ne kandidiram za mamo leta, ker kljub temu, da znam biti ekstremno potrpežljiva, kadar so prisotni drugi otroci, znam biti tudi ekstremno glasna mama, kadar so prisotni le moji otroci. Sicer se trudim, da me ne bi slišali prav vsi sosedje, pa včasih močno dvomim, da je kdo tako gluh v naši stolpnici, da bi me uspel preslišat.
No, pa nazaj k temi. Ideja je bila, da nas otroci v vrtcu povabijo na čajanko. Mi pa jim pripravimo presenečenje z igrano igrico. Ena izmed mamic je predlagala svojo lastno igrico. Dobili smo se eno uro pred predstavo, kar v vrtcu, kjer so nam posodili pedagoško sobo. Na srečo, imamo enega starša glasbenika, ki je poskrbel za glasbeno spremljavo in zvočne efekte. Ostali pa smo prinesli lutke in nepotreben scenarij. Nepotreben pa zato, ker se ga tudi pisateljica ni držala in je bila celotna igra improvizirana. Starši smo se super znašli v "improligaški vlogi", sploh z ekonomsko propagandnimi vložki in se strašansko zabavali na generalki in v sami premieri. Ki si nista bili prav nič podobni :). Po smehu sodeč in kasnejših iskricah v očeh, pa smo dosegli tudi veselje svojih otrok, kar je bil tudi glavni namen.
Otroci pa so nam pripravili plesni nastop in recitiranje v prekmurščini, domačem narečju ene izmed njihovih vzgojiteljic. Pogostili so nas z piškoti in potico, ki so jo prav tako spekli s pomočjo vzgojiteljic. Super je bilo!

Slikica je posojena od mamice sovrtičkarja.

Božičkove kapice

noreply@blogger.com (Tina) — Tue, 13 Dec 2011 13:51:00 +0000

Medtem, ko sem se jaz menila za delavnico v vrtcu, se je moja "sodelavka" že menila za šolsko delavnico. :)
Tam so namreč zaznali najine šiviljske izdelke (punci sta skupaj v razredu) in naju prosili za kako delavnico. Želja je bila po nekih novoletnih izdelkih in ker imamo več ali manj doma vsi dovolj praholovcev, sva se odločili za neko uporabno in še vedno novoletno obarvano temo.
Starši so prispevali za blago, vsak otrok je prinesel nek našitek, gumb, zvonček, volnico, kar so imeli doma. Prišlo je še nekaj starih staršev in tako smo v dveh urah naredili več ali manj vse kapice, ki so si jih učenci nato sami okrasili. Namen je bil, da se otroci naučijo osnovne izdelave cofka (jaz sem se jo spotoma naučila, kar na delavnici od babic), takega volnenega in takega iz flisa in da si sami prišijejo kak gumb ali pa našitek. Kar je večini tudi uspelo. Nastale so krasne kapice in ponosno so odkorakali z njimi na kosilo.

Moram jih pohvaliti, da so nekateri prav spretni s šivanko in to ne le dekleta, ki so pridno nizale bleščice, tudi zvezde na fotografiji si je fant prišil sam.
Slik imam bolj malo in še te so slabe, ker sva bili dve uri povsem aktivni in sem le na koncu stisnila par fotografij. Pa še tu so se mi več ali manj otroci nastavljali, jaz pa ne želim objavljati fotografij drugih otrok.

Ptuj

noreply@blogger.com (Tina) — Sun, 11 Dec 2011 18:58:00 +0000

Vremenska napoved ni bila primerna za plezat, pa tudi za kak tek na smučeh je slabo kazalo, kaj šele za smučkanje, zato smo se prijavili na obisk vikenda v Istri. Kot zakleto pa se noben ni zbudil pred 8.30, kar se med vikendi ne dogaja. In glede nato, da sta punci bolj na šibko z zdravjem, mi na kraj pameti ni padlo, da bi ju budila. Torej plan za v Istro smo preložili na drugič, preverili vremensko in se skupno odločili, da bo dan za kak muzej. Napokali smo se v avto in via Ptuj.
Na poti smo izvedeli, da je del avtoceste zaprt in smo se vozili po malih vasicah se vstavili pri Dvorcu Strmol, pa je odprt le od Aprila do Novembra:(. Je pa štirna delala. :)

Enako velja za muzej na prostem v Rogatcu.

Ovinki so terjali dolg. Lumpam je bilo slabo.
Končno smo prispeli v Ptuj in glede na slabo razpoloženje deklet, smo se malo sprehodili po polpolnoma praznem mestu, ki pa je zanimivo minimalistično okrašeno.

Odločili smo se, da bo prvo čas za kosilo. Manimejker je izbral Ribiča. Punci sta navijali za pizzerijo. Jaz, ki si navadno delim obrok z vsaj enim otrokom, sem se vzdržala glasovanja. Puncama sem obljubila pizzo v prihajajočem tednu in vstopili smo k Ribiču. Tu pa ni bilo prazno :). Naročili smo pojedino za 2 in smo si jo vsi 4 delili. Naslov stripa bi bil Manimejker in 3 piške:). Poleti mora biti še veliko lepše, saj imajo super vrt.
Prijetno siti smo se odpravili na Ptujski grad.

Punci sta presenečali z izjavami. Mlajša( 5 let) nam je razložila, da so bolj poslikane skrinje namenjene za shranjevanje oblačil, tiste bolj navadne pa za žito! To so ji povedali v Etnografskem muzeju (bili so z vrtcem). Midva sva sam pobulila. V sobanah so skriti predmeti, ki namigujejo na pravljice in punci sta jih z navdušenjem poiskali. Kar 10 jih je bilo. Del razstave je namenjen tudi pustnim maskam, kar je bilo mlajši prav tako v veselje, saj je njena vzgojiteljica iz Ptuja in jim je o kurentih res veliko povedala.
Takole je slikala majhnega kurenta!

Na gradu smo se res dolgo zamudili in ker je dominikanski samostan v prenovi (od tam moji prvorojenki ime ), smo se odpravili le še na čaj in nazaj v Ljubljano. Lušno je bilo in priporočam.

Delavnica v vrtcu

noreply@blogger.com (Tina) — Thu, 08 Dec 2011 13:48:00 +0000

V vrtcu so nas povabili, da otrokom predstavimo poklic ali pa opravimo z njimi kako delavnico. Tako sem izbrala prednovoletni čas, pobasala šivalni stroj, ostanke blaga, lepila, trakce, bleščice in malo dobro volje :). No, če sem čisto odkrita ni blo vse tako spontano, nekaj gumbkov sem sama naredila iz fimomase, nekaj pa sem jih pozlatila (kar z zlatim sprejem) in pobleščila (lepilo v spreju in bleščice).

Doma sem pripravila okraske (napol zašite), ki so jih otroci napolnili s polnilom in na licu mesta sem jih dokončno zašila in prišila še kak trakec po želji. Po tem pa so jih krasili z lepili in bleščicami, gumbki , pentljicami ...
In nastali so prav lušni okraski!

in še 2. polovica naročila

noreply@blogger.com (Tina) — Wed, 07 Dec 2011 17:18:00 +0000

En paketek:

In dva kupčka:

Pa še nekaj vzorcev:

Tako, zdaj pa kuhat!

1. polovica naročila

noreply@blogger.com (Tina) — Mon, 05 Dec 2011 22:13:00 +0000

predpasnikov po naročilu moje mame, ki jih bo delila kot darila.

Blago je Ikeino, daleč najbolj kompaktni bombaž, po prijetni ceni in čudovitih vzorcev. Vsak je malo drugačen, dva ne bosta enaka. Naročnica jih še ni videla, upam da bo zadovoljna z njimi, še bolj pa prejemniki.
Tule pa nekaj primerov:

Broške

noreply@blogger.com (Tina) — Sat, 03 Dec 2011 19:41:00 +0000

Še vec smrekic:

Morda bi raje medvedke? Lahko so tudi špangice, pa ne sam za pupe. No za pogumnejše ali pa za otročje odrasle, kot sem jaz sama. :)

Niso pa vašem okusu, niso vaših barv?
Kaj pa tele?

No imam pa tud čist nove " KOLAČKE".

Če mi jih bo kej ostalo, bodo pa takole za dekoracijo.:)

Majhnih daril nikoli ni preveč!