Uglašena kuhinja

Domač rafaello

2021-06-08T17:05:00.004+02:00

Se vam kdaj zazdi kot da ste se znašli v filmu? Meni se to zgodi, kadar se glasba popolnoma prilega trenutku oz. sceni, kjer se nahajam. To sem prvič opazila, ko sem šla s slušalkami s soundtrackom iz korejske serije v Maximarket, kaj pa vem, slabih 15 let nazaj. Najpogosteje pa se mi ta prestop v filmski prizor zgodi, ko se vozim skozi gozd ali drevored in poslušam klasično glasbo. Še posebej, če v avtu prestavim z lokalne radijske postaje na Ars. Kakšen kontrast! Kot porttal. Tako sem danes naletela na tole krasno muziko.

Se tudi vam kdaj zgodi kaj takega? Je to kot deja-vu in ima svoje ime?

No, ko smo že pri filmih; tele kroglice smo s hčerkama jedle pri nekem filmskem večeru, poleg kokic in smoothieja z jagodičevjem (kar dobro paše skupaj tale menu:)).

Domač rafaello - kokosove kroglice (recept by Petra Kavšek a.k.a. The Foodie)

Tele domače rafaello kroglice so še boljše, kot si mislite! Samo pomsilim nanje, pa se mi že cedijo sline in tega ne rečem za vsako stvar:) Ta recept in še veliko podobnih je v naši knjigi #sladice, o kateri sem že veliko povedala. Poleg tega, da so res okusne, so tudi brez glutena, mlečnih izdelkov in rafiniranega sladkorja.

2 skodelici kokosove moke + nekaj za valjanje kroglic v njej
2 skodelici kuhane prosene kaše
4 – 6 žlic agavinega sirupa / medu
1 žlička vaniljeve paste
nekaj žlic čokoladno-lešnikovega namaza (jaz ga nisem imela, pa so bile vseeno fenomenalne)

Kako narediti domače rafaelo kroglice (in to brez rafiniranega sladkorja!)

Kokosovo moko zmiksaš v kremasto zmes (v močnem blenderju ali v multipraktiku), nato dodaš ostale sestavine in zmešaš v homogeno zmes, ki jo za kake pol ure postaviš v hladilnik. Iz ohlajene zmesi oblikuješ rafaelo kroglice in jih povaljaš v kokosovi moki. Po želji dodaš za grahovo zrno lešnikovega-čokoladnega namaza (ali več:)), ampak tudi brez je super njami.

Nujno postrežeš v papirnatih šalčkah za mini mafine, za pravi rafaelo občutek:)

Rožičevo pecivo

2021-05-24T09:55:00.001+02:00

Rožičevo pecivo iz naše nove knjige

So vam rožiči všeč? Jaz sem z rožičevim pecivom odraščala, zato je zame to "comfort food" (kako to prevajamo? Hrana za tolažbo?). Prav fino se mi je zdelo, da je poleg mojih rožičevih browniejev v naši skupni knjigi še en recept z rožičevo moko, in sicer Nastjino rožičevo pecivo. Seveda sem ga morala preizkusiti, in moram reči, da me ni razočaral (saj ne, da sem kaj takega pričakovala!).

Zakaj sem tako navdušena nad rožiči? Huh, saj ne vem, kje naj začnem! Že sami po sebi so sladki, karamelasti in malce spominjajo celo na kakav, zaradi česar jih lahko uporabimo kot nadomestek zanj, če kakava ne uporabljamo (nekaterim ljudem kakav povzroča migrene, druge moti dejstvo, da je kakav poživilo, lahko pa najdete tudi trditve, da je kakav toksičen za vse ljudi; jaz se mu sicer ne bom odpovedala in zato rožičevo moko uporabljam zato, ker mi je preprosto všeč njen okus, pa tudi to, da se s tem poveča pestrost našega jedilnika).

Rožič tudi ni kakšna posebno eksotična rastlina; po njo ni treba na drugo poloblo, dovolj, da se zapeljemo k našim sosedom. Poleg tega ima veliko vlaknin, flavonoidov, kalcija, magnezija in drugih vitaminov; skratka, je naravno sladko, polnovredno živilo, ki ga lahko kupite v (skoraj) vsaki trgovini z živili.

Rožičeva moka ali rožičev prah?

Rožiče lahko kupite v dveh oblikah: bolj dostopna je rožičeva moka, ki je dokaj groba, obstaja pa tudi rožičev prah, ki je mlet tako fino, kot kakav, in se tudi podobno obnaša; tega lahko najdete v specializiranih trgovinah. V tem receptu za rožičevo pecivo lahko uporabite eno ali drugo.

Rožičevo pecivo (recept by Nastja Kramer Pesek / Malinca)

2 jajci

pol skodelice kokosovega sladkorja

pol skodelice kokosovega jogurta

1 žlička kokosove maščobe

1 skodelica polnozrnate pirine moke

pol skodelice rožičeve moke

pol vrečke vinskega kamna

ščepec soli

ob postrežbi

1 žlica kokosovega jogurta

borovnice ali drugo sadje

1 žlička medu (datljev sirup bi bil tudi fenomenalen)

Pečico segreješ na 175 stopinj.

Pripraviš tortni ali model za tart (jaz sem uporabila model za tart premera 24 cm in sem dobila precej nizko pecivo; če imaš raje bolj debelo/visoko, lahko uporabiš model premera 16 cm).

Ločiš beljake od rumenjakov; iz beljakov narediš sneg, rumenjake pa vmešaš s kokosovim sladkorjem, jogurtom in maščobo. Dodaš še suhe sestavine, nato previdno vmešaš sneg.

Predeneš v pripravljen model in rožičevo pecivo pečeš 20 minut na 175 stopinj (za model 24 cm) ali 30 minut (za model 16 cm).

Postrežeš s kokosovim ali sojinim jogurtom, pokapljano z medom ali datljevim sirupom. Nastja je zraven dala tudi borovnice, jaz pa jih žal nisem imela. Super paše h kavi ali čaju, je pa tudi zelo hvaležno za prenašanje naokoli (v službo, na piknik, v hribe).

*Recept za rožičevo pecivo je iz knjige #sladice - Najboljše sladice slovenskih blogerjev, ki jo lahko kupiš v vseh bolje založenih knjigarnah, v spletni trgovini Založbe Kmečki glas ali jo naročiš pri meni.

Sladka knjiga je tu! nova kuharska knjiga

2021-05-15T11:53:00.003+02:00

Vesela novica: izšla je knjiga #sladice, v kateri boste našli sladice z blogov:

The Foodie (Petra Kavšek)

Malinca (Nastja Kramer Pesek)

Midva kuhava (Tjaša Vede in Blaž Mikuljan)

Zgodbe na krožniku (Mateja Delakorda in Kristina Smodila)

in tudi z vaše stare Uglašene kuhinje. :)

S to pestro bando blogerjev smo pod taktirko urednice Karmen Gostinčar z Založbe Kmečki glas ustvarili izbor sila raznolikih receptov za sladice, ki vam bodo prišli prav:

- ko pazite na zdravje, pa ste kljub temu sladkosnedi

- ko hočete impresionirati taščo

- ko si želite še več srčkov na instagramu

- ko pridejo na obisk vegani/laktozno intolerantni/brezglutenski prijatelji

- ko vam sestra pove, da si želi rojstnodnevno torto prav od vas

- ko si želite samo nekaj sladkega ... pa čimprej.

To je samo nekaj priložnosti, lahko si jih izmislim še precej več:)

Poleg tega, da je knjigica uporabna za tako rekoč vsako priložnost, pa je tudi zelo lična na pogled in jo lahko razstavite na klubski mizici ali ob njej sanjarite pred spanjem (#sladkesanje zagotovljene).

In ker "sladica vselej bolj diši, če se jo s kom lahko deli", bom en izvod knjige podarila na svojem instagram profilu.

Knjigo lahko naročite pri meni (zulejka@uglasena-kuhinja.com) ali v spletni trgovini Založbe Kmečki glas.

Prosena kaša za zajtrk okus korenčkov kolač

2021-03-17T18:04:00.002+01:00

Živjo, živjo, a se me še kdo spomni? ;) Tole objavo sem začela že večkrat pisati, pa nikakor ne najdem pravih besed. Da prebijem led, bom začela z nečim, kar me zabava: s seznamom.

Nekaj random stvari o meni

1. Dolgo nisem marala fantasyja.

Vedno sem oboževala pravljice, začuda pa me ni pritegnil fantasy. Morda zato, ker se mi je Gospodar prstanov zdel dolgočasen, ko sem ga prvič poskusila brati? Pred nedavnim pa me je sosed navdušil za Kraljemorčevo kroniko in potem še za Witcherja.

2. Imam 2 mačka.

Tačka je moja prva muca in ima zelo zanimivo zgodbo. Je čudovita, elegantna, puhasta in prijazna, a tudi zelo plašna. In nima repa. Njen sin Sonči pa je pravi "mojito cat", ne boji se neznancev in njihovih majhnih psov in ima velik, košat rep, zaradi katerega ga T. včasih kliče važič:) Je pa tudi on zelo prijazen in topel muc.

3. Nisem nadarjena za pospravljanje.

Medtem, ko nekateri pospravljajo na avtomatskem pilotu, se moram jaz pošteno potruditi za to. In ostali družinski člani so enaki kot jaz. Nobenega rojenega organizatorja ... Poskusila sem že več sistemov, trenutno preizkušam enega zelo starega, predinternetnega (Sidetracked Home Executives: From Pigpen to Paradise), s kartotečnimi karticami, kar se mi zdi zelo zabavno. Sploh nisem vedela, da kartotečne kartice obstajajo in da jih lahko kupiš v Tediju. :)

4. Ne oglasim se rada na telefon.

Že od malega me je bilo groza telefona, a na srečo ga dolgo sploh nismo imeli. ;) Še zdaj me včasih zvije, ko zazvoni telefon in ne poznam številke, a sem se natrenirala in se oglasim, kot da nič ni. Pri tem mi je pomagalo to, da ima T. nastavljeno preusmeritev na mojo številko in se zato moram oglasiti, da ne zamudim kakšnega poslovnega klica zanj (če ga zamudim zase, se mi zdi manj grozno;)).

5. Nikoli ne bi pristala v Gryfondomu.

Otroci, ki jih poznam in so brali knjige o Harryju Potterju so vedno pripričani, da bi pristali v Harryjevi hiši - logično, in bili njegovi najboljši prijatelji. Jaz pa vem, da ne bi pristala v Gryfondomu, pač pa najverjetneje v Drznvraanu. Kje pa vi?

In še nekaj, kar sem najbrž že omenila: nimam najbolj rada tort. Zelo pa mi je všeč korenčkov kolač!

Kaj pa vi? Prosena kaša je hvaležna podlaga za igranje z okusi, zato jo lahko spremeniš v "korenčkov kolač" že za zajtrk. Če zjutraj nimaš veliko časa za kuhanje zajtrka, si proseno kašo skuhaj zvečer in zjutraj samo pogrej z dodatkom izbranega mleka oz. rastlinskega napitka ter dodaj ostale sestavine in zajtrk bo hitro pripravljen. Tako si lahko zagotoviš tudi zajtrk za nekaj dni vnaprej.

Prosena kaša za zajtrk okus korenčkov kolač

(za eno osebo)

50 g prosene kaše

2 x toliko vode, kot je kaše (izmeriš s pomočjo kozarčka)

mini ščep soli

1 majhen korenček, nastrgan

1 žlička sladkorja muscovado ali javorjevega sirupa (ali po okusu)

pest rozin

malo (rastlinskega) mleka

cimet

1 žlica mletih orehov + za posip

Kašo nasuješ v lonec in zaliješ z mrzlo vodo. Ko zavre, posoliš z res mini ščepcem soli, zmanjšaš ogenj in pokriješ lonec. Pokrito kuhaš, dokler ne popije vse vode (približno 20 minut).

Medtem pripraviš ostale sestavine. In kavo. Korenček nastrgaš na drobno ali na grobo, kot ti je ljubše.

Ko je kaša kuhana, vanjo vmešaš vse preostale sestavine. Mleko lahko tudi izpustiš, jaz ga dodam, da je malce bolj kremasto. Okrasiš z nekaj rozinami in mletimi orehi in cimetom. Poješ takoj, lahko pa tudi neseš s sabo v kozarčku za vlaganje.

***

Jeste kdaj proseno kašo za zajtrk? Kako si jo pa vi pripravite? Rada bi slišala vaše ideje in gotovo tudi vsi drugi bralci!

Lepa beseda in lepa božična torta brez želatine

2019-12-17T17:31:00.001+01:00

Kaj se je zgodilo z lepo besedo? Kot otrok sem pogosto slišala pregovor "lepa beseda lepo mesto najde" in napotek "če nimaš kaj lepega za povedat, bodi raje tiho". Ampak internet je drugačen svet. Seveda lahko najdete tudi v tem svetu enklave prijaznosti in lepih besed, večinoma pa je to džungla/ divji zahod, kjer ima vsako mnenje veljavo in kjer so vsi lahko sodniki.

Ko sem nazadnje hotela svoji sicer zelo prijazni in precej vljudni deklici spomniti, da "če nimaš kaj lepega za povedat, bodi raje tiho", sem naletela na nepričakovan odpor, pa ne od njiju, temveč od nekaterih soudeležencev pri mizi. "Otroci so pač iskreni, povejo tako kot je", "otroke boš vkalupila v dolgočasne ljudi", "če ti otrok reče kaj, kar je težko slišati, moraš delati na sebi (ne na vzgoji otroka, kot se zdi)". Naj povem, da nimam nič proti otroški iskrenosti, da si ne želim vkalupiti otrok, in ja, "delati na sebi" je tudi treba.

Kaj je pravzaprav iskrenost? Je to nefiltrirano izražanje vsake misli, ki se ti porodi, brez ozira na to, ali je njeno izrekanje koristno, prijazno in sploh v resnici resnično? Na misel nam pride sto tisoč stvari, nekaj so vsiljene misli od kdo ve kod, nekaj podobe iz kulture, ki jo konzumiramo, nekaj najbrž samo igranje možganov, ko jim je dolgčas, pa še vse mogoče variacije. Če bi jaz resno jemala vsako misel, ki se mi pojavi, me že davno ne bi bilo več tukaj, in najbrž enako velja za marsikoga med vami. Da bi bila misel, samo zato, ker se pojavi v tvoji glavi, pomembna, preprosto ne more biti res.

Bom otroke vkalupila, če jih naučim, da ni primerno biti neprijazen in da njihove besede lahko prizadenejo? Če bo to kalup, bo to kalup prijaznega vedenja in uvidevnosti, ki po mojem mnenju ni ravno napačen. Veliko bolj se bojim kalupov nebrzdane potrošnje, pasivnosti, brezbrižnosti, sovraštva do drugega in drugačnega, vlog žrtve, pa tudi popolne nevkalupljenosti, razlivanja identitete, zmedenosti glede temeljnih vrednot, skratka - kaosa.

Da je treba delati na sebi nedvomno drži, je pa ta nasvet dvorezen meč. Po eni strani z njim jemlješ nase vso odgovornosti za svojo dobrobit, kar pomeni, da nisi pasivna žrtev in imaš moč nekaj spremeniti - vsaj svoje dojemanje, če že ne samih okoliščin, in iz tega (morda) sledi tudi sprememba v materialnem svetu. Po drugi strani pa takšen pristop zunanje okoliščine (ljudi, korporacije, države), odvezuje vsake odgovornosti - te lahko počnejo karkoli; vsak človek je težak, kolikor lahko nosi. Poleg tega pa: ali ni treba tudi "delati na" otrocih? Ali pa morajo nemara počakati, da bodo odrasli in si bodo lahko sami predpisali (ali pa jim bo kakšen dobronamernež v bližini), naj delajo na sebi?

Pa vi, bi se raje družili z ljudmi, ki imajo manire in so nekoliko uvidevni do vaših čustev, ali bi raje dobili na vsaki kavici s prijateljico še krožnik "cold hard truth*"?

*na primer: "Živjo, kako si? Blazno podočnjakasta zgledaš. In ta pulover je res brca v temo, a maš to od dedka? V bistvu se mi sploh ni dalo dobit s tabo, raje bi gledala Friendse, sam te nisem hotla užalit."

Jaz bi raje kot hladno in trdo resnico dobilo tole hladno in kremasto mehko presno tortico, pa kakšno prijazno besedo. Recept za spodnjo torto je bil pred dvema letoma objavljen v reviji Preprosto.

Praznična presna torta

Naj povem, da torte niso moja najljubša sladica (šokantno, vem), in tudi nisem najbolj vešča v pripravljanju in krašenju klasičnih tort. Se pa glede tega prav nič ne sekiram. Presne torte so mi ljubše, tako po okusu kot po preprostosti priprave (če le imaš blender), da o počutju po tem, ko jo poješ, niti ne začenjam.

(za model premera 16 cm)

Sestavine

100 g datljev

100 g orehov pekan

Pol žličke začimb za medenjake

Ščep soli

200 g indijskih oreščkov

200 g indijskih oreščkov z brusnicami

50 g suhih brusnic

100 g kokosove maščobe, stopljene

6 žlic agavinega sirupa

100 g zamrznjenih malin

Za okrasitev: mak, matcha prah, suhe čajne vrtnice, zamrznjene maline ...

Postopek

Indijske oreščke in brusnice namočimo v vodi čez noč. Posebej namočimo še datlje.

Model za mini torte namažemo s kokosovim oljem. Vodo odcedimo od datljev in prihranimo za pozneje. Datlje izkoščičimo in v zmogljivem mešalniku zmešamo z orehi in začimbami, da dobimo gladko zmes. Po potrebi dodamo nekaj vode od namakanja datljev, da mešalnik lažje steče, vendar čimbolj varčno. Zmes damo v pomaščen model in jo z vlažnimi prsti pritisnemo ob dno modela, da se povsod enakomerno razporedi. Tako dobimo tortno podlago. Postavimo v hladilnik.

Od indijskih oreščkov in brusnic odcedimo vodo in jih skupaj z agavinimi sirupom, malinami in stopljeno kokosovo maščobo zmešamo v gladko kremo. Kremo s pomočjo silikonske lopatke namažemo na pripravljeno tortno podlago. Torto pokrijemo s folijo in postavimo v zamrzovalnik. Nekaj ur pred postrežbo jo vzamemo iz zamrzovalnika in okrasimo z makom, vrtnicami, matcho … Tik pred postrežbo na torto naložimo še zamrznjene maline - tako bodo ob postrežbi videti, kot da jih je prekrilo ivje ...

Nisem se še čisto odločila, kaj bomo (poleg obvezne potice moje mame) še imeli na praznični mizi. Vi že veste? Povejte mi v komentarju spodaj!

Lenobna ovsena kaša ali zajtrk za lenivce

2019-04-16T12:00:00.001+02:00

Lahko kar nadaljujem, kjer sem končala, kot da ni nič?

Se je kaj zgodilo? Nič posebnega. Imela sem službo, takšno, ki ti pobere veliko energije, a energije za pisanje nisem našla niti nekaj mesecev potem, ko službe nisem imela več. Padla sem v rutino opravil in obšolskih dejavnosti, pa so dnevi kar zleteli mimo mene. In že prej sem se spraševala, kakšen smisel ima sploh vse to, ta virtualni svet, kjer si pozabljen vsaj tako hitro, kot lahko postaneš zvezda, in kjer besedna zveza stanje na ramah prednikov (da ne rečem velikanov, bilo bi pretenciozno) dobi povsem nove razsežnosti (stari blogerji, veste o čem govorim?).

Ko to pišem, se mi je razvozlal vozel v želodcu, ja, že po prvem odstavku. Nekako sem se zavedela, da je malodušje glede bloganja povezano s perfekcionizmom. Nič, kar sem hotela objaviti, se mi ni zdelo dovolj dobro (perfektno stilirano, dovolj zanimivo, mavrično in instagramabilno, se pravi v skladu s temo in primerno za kvadraten format itd.). Potem je tu še vprašanje konsistentnosti objavljanja, ki je menda ključna pri bloganju, pa naj bo, ampak zame osebno je bolje objavljati nekonsistentno kot pa sploh ne, kaj pa se vam zdi?

Pa začnimo s povsem nepretenciozno zadevico, tako vsakdanjo, tako, ki se mi je zdela še pred kratkim nevredna objave. Pa da vidimo, kaj porečeš, ti, ki to bereš. Tole je recept, če si sploh zasluži to ime, za kosmiče. To ni ne ovsena kaša ne muesli v pravem pomenu besede. Mogoče bi ga lahko imenovala lenivska ovsena kaša ali kaj takega? Ta preveč preprost zajtrk je nastal iz treh vzgibov:

1. naveličala sem se teksture prave ovsene kaše
2. nekako sem morala pokonzumirati bučna in lanena semena
3. treba je bilo porabiti oranžat, ki mi je ostal še od božiča (in je okoli velike noči spet aktualen v trgovinah, če vas mika).

Zakaj bučna in lanena semena, se vprašaš? Seed cycling (tukaj lahko preberete več, pa še ena luštna infografika za na hladilnik se najde). Najbrž že vsi veste za to, kajne? Semena naj bi pomagala pri uravnavanju hormonov, o čemer pa ne morem prav veliko povedati, saj nisem ravno najbolj konsistentna (haha) pri prakticiranju. Kakor koli že, dodajanje teh semen (in sončničnih ter sezamovih v drugem delu ciklusa), ne more biti slabo.

Lenobna ovsena kaša s semeni in oranžatom

3 žlice finih ovsenih kosmičev

1 žlica lanenih semen

1 žlica bučnih semen

1 žlica oranžata

poljubno mleko/rastlinski napitek, po okusu (najmanj 1 dcl)

Vse sestavine daš v skodelo in v mikrovalovno (gasp!) za 1 minuto. Če mikrovalovke ne uporabljaš, pogreješ mleko skoraj do vretja in preliješ suhe sestavine v skodeli in nekaj minut počakaš, da se kosmiči napojijo.

Meni je to dovolj sladko, a če rabiš malce razvajanja, lahko dodaš žličko muscovada, sladkorja z burbonsko vanilijo, medu, javorjevega sirupa, čokolade kapljice … Oranžat seveda lahko nadomestiš s kakim suhim sadjem, narezanim na majhne koščke. Najprej mi pridejo na misel marelice, ki so ravno tako oranžne, ali pa brusnice, ki so prav tako lepe barve. Sliva ali mango bi se mi zdela manj posrečena.

Kaj pa ti zajtrkuješ zadnje čase?

Veganski rožičevi rjavčki

2018-06-20T18:03:00.000+02:00

Si predstavljate, da bi nekega dne ugotovili, da ne prenašate več čokolade? Pa ne vaše brbončice ali vaša duša, pač pa recimo vaša glava ali želodec. To se je zgodilo mojemu dragemu, vsaj trenutno se tako zdi, da mu čokolada sproži migreno.

Rožiči so znana zamenjava za kakav in meni tudi zelo ljuba, saj sem odraščala s starši makrobiotiki (še kdo?), in sem tako dobro poznala Carobello (še posebej tole dvobarvno), rožičevo Nutello, ki je sedaj nekako ne najdem več (če ste v Ljubljani, jo najdete v Kalčku ali Maxiju), sem jo pa v nekem obdobju jedla naravnost obsesivno, tako da sem se ji morala docela odpovedati (z Nutello nikoli nisem imela takih "težav", poznam pa nekaj ljudi, ki jo jedo v ogromnih količinah:)).

V glavnem, rožiči so fajn. In tile brownieji, ali rjavčki, so tudi fajn. Za v službo, v park, na piknik, ker se ne pomečkajo in ne raztopijo, dajo pa fino vztrajno energijo. In najbrž bi bili super tudi nadrobljeni čez vanilijev, čokoladni ali bananin sladoled. Samo pravim.

Svojo verzijo sem zasnovala na starem receptu iz mamine knjige o makrobiotičnih sladicah, ko me je nanje spomnila mama in mi kupila fino rožičevo moko. Uporabite lahko fino ali grobo mleto rožičevo moko, pirino ali pšenično moko, namesto medjool datljev pa lahko uporabite tudi "navadne" (deglet noor) ali celo kako drugo suho sadje (v originalni verziji so rozine, ki jih imam sicer rada, a so mi datlji še ljubši).

Rožičevi rjavčki

150 ml rožičeve moke
400 ml pirine moke
pol žličke soli
50 ml kokosovega sirupa/nektarja
200 ml jabolčnega soka
100 ml nasekljanih medjool datljev
1 žlička pecilnega praška iz vinskega kamna
2 žlici kokosovega olja
orehi za okras

Pripraviš majhen pravokoten pekač (idealno: 20x20 cm, a tudi kaj približno podobnega bo ok) in pečico nastaviš na 180 °C.

V skledi zmešaš rožičevo in navadno moko, dodaš sol in pecilni prašek. V lončku zmešaš jabolčni sok in kokosov nektar ter staljeno kokosovo olje. Bolje se bo zmešalo, če vse skupaj nekoliko pogreješ.

Tekočo mešanico vliješ v suho in dodaš nasekljane datlje. Premešaš, a le toliko, da se vse lepo sprime.

Majhen pravokoten pekač (idealen bi bil 20x20 cm) premažeš z oljem in pomokaš ali pa obložiš s peki papirjem. Moj pekač je dimenzij 20x30, a ker je to testo tako gosto, je bil vseeno ok, ker se ni razlezlo. Testo razporediš po pekaču približno na 2 cm debelo.

Pečeš 25 minut na 180 °C.

Kakšni se vam zdijo rožiči? Bi bili dovolj dobra zamenjava za kakav? Poznate Carobello?

In še to, si želite več takih, polnovrednih veganskih recepov? Če ja, se pofočkajte v komentarju, ali pa predlagajte kaj drugega.

Poletno (ledeno) kurkumino mleko

2018-06-04T10:22:00.002+02:00

Lansko poletje me je silno zdelalo, zato sem se na letošnje precej bolje pripravila. Skrbim za počitek, redne in zdrave obroke, na zalogi imam vitamine in predvsem, poskušam čim bolj pozitivno gledati na stvari. Se vam sliši pocukrano? Mogoče je, ampak je nujno.

Brendon Burchard je rekel, da je ena od stvari, kjer moramo dvigniti svoje standarde, radost. Pravi, da si moramo prizadevati za več radosti v življenju, se hecati in šaliti in sploh iskati priložnosti za radost. Lahko se recimo vprašaš: "Kaj bi me danes lahko vzdradostilo, če bi hotela biti/če bi si dovolila biti radostna?" Za to ni treba nič kupiti in nikogar ne potrebuješ za to (seveda pa je fino, če lahko radost deliš). Zame je bilo to delanje koles na travniku z bosimi nogami, na primer. Radost nam vzbujajo tudi slastne, pisane in okrogle stvari, hihi. Nekaj o tem lahko preberete v objavici o rožnatih palačinkah na mojem angleškem blogu - tukaj (če vam je všeč, lahko povezavo pošljete kakšni prijateljici, ki ne razume slovensko:)).

Še ena pisana stvar: kurkumino mleko. Že pozimi sem vam hotela povedati, kako pripravim kurkumino mleko in zdaj je že skoraj poletje ... In verjetno se vam toplih napitkov ne lušta najbolj. Ali pač?

Ko so dnevi vedno daljši in toplejši, kar pozabim na tople napitke, pa če so še tako koristni (razen na kavo, pa zeleni čaj in čaj iz sveže maroške mete). Ravno zdaj pa kurkumino mleko še posebej potrebujem! Kurkumin namreč dokazano zmanjšuje škodo, ki jo povzroča v telesu stres, zmanjšuje vnetje v telesu, deluje antioksidativno, izboljša delovanje srca, jeter in možganov, če tako zelo na hitro povzamem (več lahko preberete tukaj). Poleg tega pa pomaga tudi pri depresiji in boosta (kako se reče po slovensko?) nevrotransmiterja serotonin in dopamin, in kdo ne rabi tega več?! (Pa čeprav je poletje). Oh, in menda tudi kožo polepša.

Če ste se s kurkumo že srečali, potem najbrž veste, da je treba z njo pojesti tudi malo črnega popra, saj sestavina v popru pomaga, da se najpomembnejša sestavina kurkume, kurkumin, bistveno bolje absorbira. K temu pripomore tudi toplotna obdelava in maščoba. Toplotno obdelavo bomo tokrat izpustili, to bo opravilo kar sonce:))) Maščobe pa sem vendarle nekaj dodala.

Ledeno kurkumino mleko

Nekaj kock ledu

2 dcl riževega mleka

1 mala žlička kokosovega olja

1 čajna žlička kurkume

nekaj strokov kardamoma

ščep vanilije v prahu

ščep popra

po želji še žlica javorjevega sirupa, če ste sladkosnede sorte

Vse skupaj zblendaš v ledeno pijačo (na mojem Blendtecu je nastavitev ice-crush, gotovo ima vaš kakšno podobno) in ponudiš takoj. S papirnato slamico ali še raje stekleno/kovinsko, samo ne plastično!

Recept za arašidovo omako (+ predlog za hitro kosilo)

2018-05-10T16:48:00.000+02:00

Kaj imaš raje: kompleksne recepte z veliko sestavinami in dolgim postopkom, ali tako enostavne in hitre, »minimalistične« recepte? Jaz ponavadi oh-in-aham za kompleksnimi, seveda, ampak najpogosteje preizkusim recept, ki je res enostaven, kot so recimo recepti na blogu Minimalist Baker (avtorica Dana je začela blog z idejo o receptih z 10 sestavinami, 1 skledo in le 30 minut za pripravo).

Pogosto se mi zgodi, da skuham kaj res finega (po mojem in mnenju mojega chief preizkuševalca, na mnenje Lumpike in Falotke se zanesem le, ko gre za kaj sladkega), pa se mi zdi preveč enostavno, da bi delila na blogu. Ali pa prehitro pojemo, in ne pofotkam, potem pa pozabim, kaj sem sploh skuhala.

Tole sem uspela na hitro poslikati, ker se mi je zdelo precej obetavno, in še dobro da sem. Chief preizkuševalec je odobril. Potem pa odbrzel k sosedom reševat kravo, ki je zdrsnila po strmem travniku.

Omakico sem naredila po spominu, ki pa je tako meglen, da ne vem, ali sem jo jedla pri sestri in svaku, ali sem nekaj podobnega nemara videla pri Jamieju Oliverju … Kakor koli že, zelo je zadovoljujoča: kremasta, umami, malce pikantna in nekje čisto v ozadju blago sladkasta, a ne premočna, da bi preglasila okus zelenjave na pari.

Če pogrešaš pikantnost v svojem življenju, pa ji komot dodaš še kakšen čili.

Hitro vegansko kosilo – Zelenjava na pari in arašidova omaka

Zelenjava na pari

200 g špargljev

200 g brokolija

350 g tofuja

Morska sol

Omaka

4 žličke arašidovega masla

3 žličke sojine omake

Pol žličke ingverja v prahu (ali ena žlička svežega)

2 stroka česna

1 žlička agavinega sirupa

1 žlička tapiokinega/koruznega škroba

Pol do en dcl vode

Za zraven

Kuhana kvinoja* (okoli 200 g suhe kvinoje skuhaš v dvojni količini vode)

Zelena solata z balzamikom in himalajsko soljo (olje je optional)

Zelenjavo in tofu skuhaš na pari, kvinojo pa po navodilih na embalaži (če tvoja kvinoja ni prišla v embalaži, potem najbrž tudi navodil ne potrebuješ).

V večji čajni skodelici zmešaš arašidovo maslo in ostale sestavine, potem omakico v majhni kozici ali ponvici segreješ, da se zgosti (cca. 3 minute).

Arašidovo omakico preliješ po zelenjavi in tofuju. Postrežeš s kvinojo in zeleno ali zeljno solato, ter z dodatno sojino omako za vse, ki potrebujejo več umamija.

*Namesto kvinoje lahko seveda uporabiš riž ali kuskus.

P.S.: ne pozabi odgovoriti na vprašanje z začetka objave: kompleksni ali minimalistični recepti?

Rženi vaflji z manj maščobe

2018-04-27T22:15:00.000+02:00

Kaj menite o gospodinjskih aparatih, ki so namenjeni uporabi za le eno stvar? Jaz sem v teoriji proti, v praksi pa kupim, kar le lahko v tistem trenutku upravičim:) Pekaču za vaflje sem se zelooo dolgo upirala in zamižala vsakič, ko sem na instagramu zagledala kakšno slastno fotko vafljev. Poskusila sem jih celo speči v toasterju, in recimo, da so nekako uspeli, niso pa bili ravno taki, da bi si jih upala ponuditi kakim gostom (kaj šele objaviti na instagramu;)).

Če se vam torej v tem trenutku lušta vafljev, lahko poskusite z rebrastim toasterjem, samo prosim ne me tožit, če vam bo šlo kaj narobe (torej - le na lastno odgovornost!). Če pa že dalj časa razmišljate o pekaču za vaflje in ste rabili le malo spodbude, poglejte gospodinjske aparate na recimo na Ceneje.si oz. v njihov iskalnik napišite "pekač za vaflje" ter izberite, kar se vam zdi najbolj kul; nekateri pekači za vaflje so srčkasti, drugi kvadratni, in znajo biti zelo poceni - začnejo se pri okoli 10 eur! Jaz sem svoj vafljač kupila pred nekaj leti v posebni ponudbi ene od verižnih trgovin, takega se ne da več najti, a sem prepričana, da bi katerikoli deloval.

Najboljša stvar pri vafljih je, da so strašno priročni, če dobiš nenapovedane obiske, ker se da vaflje narediti takoj, ješ lahko tople (oz. bolje, da ješ tople!), in sestavine imaš skoraj gotovo vedno pri roki, saj so iz samih shrambnih stalnic.

Malo manj dobra stvar pa je, da so pravi vaflji nabiti z maščobo in se po njih počutiš kar malce letargičnega (mogoče pa le jaz?), tega pa si jaz absolutno ne želim na kakšno lepo popoldne konec tedna, kaj pa vi?

Tako sem prejšnjih vikend iskala recept za vaflje z malo maščobe in naletela na tegale. Žal se ne spomnim, kje sem našla originalen recept, sem ga pa itak malce priredila po svoje ...

Vaflji z manj maščobe

70 g bele moke
70 g ržene moke
1 žlica kokosovega sladkorja
1 žlička pecilnega praška
ščep soli
200 ml sojinega mleka
1 bio jajce
2 žlici oljčnega olja

V eni skledi zmešaš suhe sestavine, v drugi pa tekoče. Suhe dodaš tekočim in zmešaš, a le toliko, da se nastane homogena zmes. Če mešaš predolgo, bodo vaflji gumijasti, in nihče noče gumijastih vafljev!

Pekač za vaflje tanko premažeš z oljem, vklopiš in ko se segreje, nanj vliješ približno 1/3 dobljenega testa. Pečeš nekaj minut, da zlato porjavi. Postrežeš z marmelado, nutello, smetano, sadjem - kar koli se ti pač zlušta. Lumpiki je bila všeč verzija z višnjevo marmelado, Falotki pa z veganskim čokoladnim namazom, ki mu reče lutella, kar je tako ljubko, da takoj popustim, ko hoče še.

To objavo sponzorira ceneje.si (za vafljače klikni tukaj), spletna stran za primerjavo cen v spletnih trgovinah, ki jo že leta uporabim pred vsakim spletnim nakupom, še posebej tehničnih stvari (kamor spadajo tudi gospodinjski aparati).

Domači prijatelj

2018-04-18T13:51:00.001+02:00

Ko sem bila majhna, sem pogosto sitnarila mami, naj kaj spečemo, in skoraj vedno mi je ustregla. Eno izmed peciv, ki smo jih največkrat pekle (z mamo in sestro), je bilo domači prijatelj. Kako posrečeno ime, kajne? Ko si spekel domačega prijatelja, se ti je zdelo, da se bo gotovo kakšen prijatelj kmalu pojavil na vratih in življenje bo v trenutku bolj razburljivo.

Seveda tudi moji deklici gnjavita mene, naj kaj spečemo, pa sem se spomnila na tegale domačega prijatelja. Na en posebno dolgočasen zimski dan sem prosila mamo za recept in poslala mi je fotko, ki je nisem znala dešifrirati, zato sem recept poiskala na Kulinariki in ga malce priredila po svoje.

Kot ponavadi sem zmanjšala količino sladkorja in del moke nadomestila s polnovredno. In potem sem poskusila še s skrivnimi sestavinami, hihi. Tale rezultat je sila njamsi.

Domači prijatelj

3 bio jajca
lupina ene bio pomaranče
sok pol pomaranče
1 žlica amaretta
100 g trsnega sladkorja
1 zavojček vanili sladkorja
200 g bele moke
1 žlička pecilnega praška
100 g polnovredne moke
100 g rozin
100 g orehov

Jajca žvrkljaš v večji skledi, dodaš ostale sestavine in dobro premešaš z žlico. Testo bo dokaj vlažno, ampak kar brez panike.

Z vlažnimi rokami iz testa oblikuješ 2 štruci in ju položiš na s peki papirjem obložen pekač.

Pečeš 40 minut na 160 °C.

Še vroče razrežeš z nožem za kruh na rezinice debeline približno 1 centimeter, zložiš na pekač in daš v ugasnjeno, še toplo pečico za 15 minut. Shraniš v stekleni dozi s pokrovom. Najboljši so seveda prvi dan, a v zaprti škatli zdržijo še kar nekaj časa.

Kako najti čas za jogo, če imaš TAKO POLN urnik

2018-04-09T10:08:00.000+02:00

Vsi imamo TAKO POLNE urnike. Celo jaz, mama-med-službama (dobesedni prevod between-jobs, kar je lepša beseda za nezaposlen), imam strašno natrpan urnik. Kadar koli sem poskušala najti, kaj konkretno je tisto, kar mi krade čas, sem samo naštevala, česa vsega, kar po mojem mnenju ljudje počnejo, jaz ne počnem: ne visim na socialnih omrežjih, ne kofetkam, ne klepetam ob pregovornem avtomatu za vodo (a to kdo dela ali je avtomat metaforičen?).

Ampak ... če želiš narediti nekaj novega, nekaj kar še nisi, se je treba nečemu odpovedati. Ko sem si na začetku leta postavila cilje in jih zapisala, so naravno dobili prednost pred manj pomembnimi stvarmi in kar naenkrat se je našel čas za tisto, za kar ga prej ni bilo.

Čemu se lahko odpoveš za nekaj boljšega, pomembnejšega?

V zadnjem času sem se mimogrede odpovedala gledanju serij (tudi sicer se pogledala po največ 1 del, maratoni so davno za mano), potem pa sem slišala Setha Godina, ki je v intervjuju z Marie Forleo rekel, da je tako produktiven zato, ker ne gleda televizije in ne hodi na sestanke, kar mu prihrani kar 5 ali celo 7 ur na dan v primerjavi s povprečnim Američanom. Američani gledajo TV 4,5h na dan, za Slovenijo ne ne najdem podatka, ampak po mojih opažanjih bi rekla 2-3h. 2-3 ure, ko bi lahko poskrbeli za svoje telo, prebrali knjigo ali se lotili uresničevanja svojih sanj! Če niste v povprečju in ne uspete pogledati niti enega filma v celem tednu, ne jemljite tega zapisa kot napad na vas. Poglejmo raje, če se da kje vendarle pridobiti tiste pol ure na dan za jogo.

Zakaj prav joga?

No, lahko bi bil tudi pilates, HIIT ali dvigovanje uteži, kar koli je že tisto, kar vam požene kri v mišice in napetost iz njih, meni pač dogaja joga (pa še par drugih reči). Jogo sem izbrala zato, ker:
- jo lahko izvajaš kjerkoli
- ker ne potrebuješ nobene opreme (ja, res, seksi pajkice so čisto optional, jogo lahko delaš tudi v pižami, in podloga za jogo s potiskom mandale je potrebna le, če imaš youtube kanal, sicer deluje tudi preproga ali brisača)
- ker je z jogo lahko sprostiš napetost v mišicah, za katero sploh ne veš, da je tam
- ker se da z jogo rešiti zelo specifične težave, tako fizične kot psihične (v youtube iskalnik napišeš recimo "yoga for energy" ali "yoga for back pain" ali kar koli te pač matra)
- lahko jo izvajaš s partnerjem, otroki in celo kosmatinci.

1. Napiši na koledar, naredi si opomnik

Če gredo dnevi en za drugim kar mimo tebe, pa na jogo kar pozabiš, si jo zapiši na koledar in si naredi opomnik. Plani, ki si jih ne napišemo, so le sanjarije. Kar napišeš, se zelo verjetno tudi zgodi, ker je pisanje nekakšna zaveza. Poskusi, če ne verjameš:)

2. Poišči si you tube učiteljico joge, ki ti je všeč

Idealno je seveda, če lahko greš na jogo v kak renomiran studio. Ampak če težko najdeš čas, denar ali varstvo, je youtube zelo dobra opcija, ker ga lahko uporabiš kadarkoli, tudi ob petih zjutraj ali enajstih zvečer. Meni je všeč Adriene, kot sem že omenila, ena kul bralka mi je predlagala Fight Master Yoga, simpatična mi je tudi malce posebna Jen Hillman (nima svojega kanala, sodeluje z večimi), če te mika Ashtanga, poskusi začetniško sekvenco magnetične Laruge Glaser, pa gotovo jih je še malo morje, tudi v slovenščini se najdejo. Če imaš kakršne koli zdravstvene težave, se seveda najprej posvetuj z zdravnikom in vsaj na začetku vadi pod nadzorom ne-virtualne učiteljice ali učitelja joge, ok, da ne bo potem kdo rekel, da je Zulejka zagotovila, da je joga magično zdravilo za vse, velja?

3. Vstani 45 minut prej

Kar koli že dodajaš na svoj urnik, najlažje je dodati čisto na začetek, torej vstati prej. Za vadbo se to nasploh priporoča, ker tako čutiš pozitivne učinke ves dan in pospešiš metabolizem. Jaz tega nasveta sicer ne upoštevam (oz. ga, ampak vstanem prej, zato da berem, ne da jogam), ker se zbudim precej lesena.

4. Povabi otroke, naj jogajo s tabo

Strašno so mi simpatični videi o jogi z otroki (in živalmi, hihi). Mi imamo Joga malčke, slikanico jogijskih vaj, ki so namenjena prav otrokom, in moji punci sta kar navdušeni. Mlajša še skoraj bolj. ;) Vaje so enostavne, varne, ilustracije pa strašno simpatične in prijetno realistične (moj najljubši del je, ko imata ena mama in hčerka zelo slab dan, ker je bratcu slabo itd., pa ga joga reši). Lumpika pa se je ob tem videu naučila narediti stojo na rokah ob steni.

5. Kupi si tisto lepo podlogo in seksi pajkice

Prejle sem napisala, da je oprema čisto opcijska in stojim za tem. Ampak, če se ti zdi, da ti bo nekaj lepe opreme dalo dodatno motivacijo, hkrati pa ne uničilo družinskega proračuna, si jo le privošči. Izberi pametno, ne kupuj preveč in ne onesnažuj planeta po nepotrebnem - tudi to je joga.

Hrana za razstrupljanje (tudi, če v to ne verjamete)

2018-04-03T12:31:00.001+02:00

V resnici sem z vami hotela deliti recept za vegansko pletenico, ki je dovolj preprosta, da jo narediš tudi za kak navaden vikend. Ampak potem mi je ena teta pojamrala, da jo po praznikih daje protin, in mi dala idejo za tole objavo. To mi je res všeč, kadar dobim ideje od realnih ljudi! Po resnici povedano, tudi sama nisem ravno najbolj cvetoča po tehle praznikih (napad na mini čokoladna jajčka!).

Najbrž si vsi zdajle želimo lahke, zelene, "detox" hrane (mimogrede, T. ne verjame v toksine ipd., ampak najbrž vsi vemo, kako se človek počuti po nekaj dneh same slastne, sladke in mastne hrane, tako da ... ).

Najprej poglejmo, katera živila se najpogosteje omenjajo pri očiščevalnih kurah. To so avokado, jabolka, šparglji, bazilika, pesa, brokoli, brstični ohrovt, zelje, korenček, cvetača, blitva, česen, ingver, ohrovt, limone, čebula, peteršilj, špinača, kurkuma, orehi, kreša ...

Da vam olajšam delo, sem tule zbrala nekaj slastnih receptov, v katerih lahko so vključena detox živila.

Jabolčni smoothie - super za zajtrk ali popoldansko malico, kajne? Če bi radi bili malo dlje siti, dodajte še nekaj brazilskih ali navadnih orehov. (Mimogrede, ta objava ima že skoraj 7 let:)) Še nekaj bolj svežih idej za smoothieje pa tukaj.

Solata z avokadom, krešina solata ali pisana zeljna solata - da se slučajno ne naveličamo solat:)

Pa še juhica s krešo.

Tejle zadevi sicer rečem pirina solata z ohrovtom, ampak ne spominja toliko na solato, kot na t.i. buddha bowl (kako temu rečemo po slovensko? Aja, jaz sem ji rekla Džošujeva skleda;)). Tudi tale je zelooo slastna!

Rižota s šparglji - v tej rižoti lahko uporabite divje ali gojene šparglje. Za še bolj lahko varianto maslo nadomestite z oljčnim oljem. Pa ne pozabite dodati veliko peteršilja!

Če imate mojo knjigo, je zdaj dober čas, da si skuhate boršč (v njem sta pesa in korenček), cvetačno rižoto ali česnovo juho.

Ingver in limona sta v temle super čaju.

In če se vam vseeno lušta sladkarij, si naredite "zdravo jabolčno pito" (moja fotografija in stajling sta nekoliko napredovala v zadnjih 7 letih, kot boste najbrž lahko ugotovili po fotki v tem receptu ...) in recite, da so jabolka super za detox.

Kaj pa vi mislite o razstrupljanju/očiščevanju/detoksikaciji? Je le mit in modna muha? So vaše babice to počele? In če niso, so imele prav?

P.S.: če imate tudi vi kakšno težavo ali predlog, mi pišite, vedno sem vesela vaših mailov in pogosto dobim kakšno kul idejo (ravno danes mi je pisal bralec in mi dal idejo za e-knjigo;) in mi tako polepšal dan.)

Spomladansko čiščenje ... glave

2018-03-26T13:04:00.001+02:00

Ste že slišali za čustveno higieno? Jaz sem zanjo prvič slišala v TED talku Guya Wincha. Ker sem nedavno ugotovila, da se je duševnemu/čustvenemu zdravju treba prav tako posvečati kot fizičnemu, me je zelo zanimalo, kaj bi to lahko bilo (vsi vemo, da je čistoča pol zdravja, torej je čustvena higiena najbrž pol duševnega zdravja?). V svojem govoru je Guy Winch uvedel koncept čustvene higiene, ni pa kaj veliko povedal o tem, kako naj bi to človek počel. Zato sem zbrala nekaj idej iz drugih virov (predvsem anekdotičnih, ampak naj mi kolegice in kolegi z doktorati psihologije prosim oprostijo).

Pozitivno noter, negativno ven

Moja glava je bila vedno precej naravnana k iskanju skrbi, problemov in negativnega, v zadnjem letu pa je to začelo presegati vse meje in to mi sploh ni všeč. Zato sem se odločila, da jo bom vsakič, ko se bo lotila iskanja dlake v jajcu, preusmerila. In to ne v otopelost, ampak aktivno iskanje pozitivnega. Z youtubeom je to res precej enostavno! Poslušam najrazličnejše pozitivne ali uporabne stvari, od upravljanja s časom do pospravljanja do postavljanja in doseganja ciljev (če vas zanima, vam lahko naštejem moje najljubše avtorje ali kanale, vprašajte v komentarju). Knjige so seveda ravno tako učinkovite. Potem je tu še ena tehnika, o kateri sem pisala na svojem blogu v angleščini (tukaj).

Po drugi strani pa je negativno morda vseeno treba spraviti ven. Moja soseda K. s tem namenom pride k meni in pojamra o težavah, temu pa pravi "terapevtska kava".

Prijateljica S. pa mi je povedala, da ima nergaško beležko (ne spomnim se točno, kako ji že pravi), v katero napiše vse, kar ji gre na živce, jo jezi ali moti, in si tako očisti glavo, da ji potem ni treba stresati gneva na moža in otroke.

Pisanje

Mislim, da nič ne more nadomestiti pisanja. Celo, če ga ne marate in mislite, da ne znate pisati. Če pišeš dnevnik, ga itak naj ne bi nihče videl, kajne?:) Po mojem bi moral vsak človek vsaj občasno pisati dnevnik z namenom spoznavanja samega sebe, in to priporočajo tudi terapevti. Če nič drugega, bi lahko imeli vsaj en mali "dnevnik hvaležnosti" (variacija tega, kar počnem jaz po navdihu Kristine Kuzmič).

Druga stvar, ki bi jo morali pisati, so seznami opravil (to-do list); ne le zato, ker bomo tako dejansko naredili vsaj pol stvari, ki jih hočemo, ampak tudi zato, da sprostimo prostor v glavi (ko daš na papir, se ti lahko neha motati po glavi) - to je pravzaprav tudi eno priporočilo ljudem, ki jih muči nespečnost - napišite si vse, kar vas skrbi, vsaj opravila, ki jih morate opraviti, vse misli, ki vas obsedajo.

Morda ni treba, da svoje pisanje ločite po različnih beležkah, ampak lahko za to uporabite tudi bullet-journal (link pelje na navdihujoče fotke lepih bujotov; moj je lep le zato, ker ga je ilustrirala Vila Malina;))

Sprehod (po možnosti v naravi)

Sprehodi so tako logična stvar, da sem si jih v študentskih letih sama predpisala, in potem dobila svoj nasvet serviran nazaj ob neštetih prilikah. Nazadnje sem en lušten članek na to temo delila z vami na Facebooku, naslednji dan pa mi je svak prinesel Global s člankom o "gozdnih kopelih", ki ga lahko preberete tudi v Atlanticu, če Globala slučajno nimate pri roki. Če povem na kratko; ne morem si predstavljati, da bi se s sprehoda v naravi vrnila slabe volje. (Najbrž velja tudi kolesarjenje:))

Ustvarjanje z rokami

O kvačkanju sem že pisala, enako velja za štrikanje. Ko smo bili globoko v pisanju diplomskih, mi je prijateljica T. govorila o želji, da bi roke zakopala v glino, in točno sem vedela, o čem govori. Zadnje čase pogosto naletim tudi na likovno terapijo, T. pravi, da njemu isto daje učenje petja in klavirja, za nekatere je to vrtnarjenje ... Skratka, ne more delati samo glava, roke rabijo delo!

Zdrav duh v zdravem telesu

Ja, zlajnano, saj vem, ampak gotovo drži. Spet v enem TED talku sem slišala gospo dokazati, da bi lahko veliko sodobnih duševnih težav (anksioznost, depresija) rešili s pravimi prehranskimi dodatki (ne čim čudnim, govorimo le o dobro znanih omega 3-jih in B-kompleksih). In seveda z izogibanjem (pretiranim količinam) kave, alkohola, sladkorja ... Saj veste.

Čist duh v čistem prostoru

Jap, tudi to drži. Na to sem malce opozorila že lani, letos pa še podkrepim. Prijateljica K. ne more spati, če ne pospravi kuhinje, S. in N. pravita, da jima je Marie Kondo spremenila življenje in da sta s svojo čistko navdihnili tudi ostale družinske člane, jaz pa sem se pri kondoiziranju (wow, kakšna beseda, se opravičujem) zataknila pri otroških stvareh in materialu za ustvarjanje, oblačila in knjige pa sem o(d)pravila brez težav. No, že to je veliko. ;) Ste brale(i) Marie Kondo? Poskusile(i) njeno metodo?

Kar se tiče čiščenja samega pa sem bolj kot ne prevzela taščino rutino (sicer ne povsem zvesto, a se kar trudim) rednega sobotnega čiščenja in 2x letnega generalnega čiščenja. Če je nekaj na koledarju, potem se to tudi zgodi:) in če je rutina, se zgodi toliko lažje. Jaz za čiščenje nasploh uporabljam le najbolj osnovne stvari (o mojem najljubšem čistilu lahko preberete tukaj).

Še nimate motivacije? Preberite tole ali tole, nastavite si energično glasbo, spnite lase in zavihajte rokave. Če vas bo prijela prava čistilna mrzlica, si oglejte tale izčrpen seznam, ki ga je sestavila Jean in me prosila, naj ga delim z vami (jaz sem na njem našla kar nekaj zanimivosti, sploh tisto o bambusovem oglju! Pa njen zadnji nasvet mi je všeč:)).

Stepeno maslo za telo

2018-03-20T17:09:00.000+01:00

Vedno sem uporabljala sestavine iz kuhinje za kozmetiko, nisem pa bila preveč naklonjena ideji, da bi si iz njih naredila kaj več kot preliv za lase ali masko. No, razen masažnih ploščic in ognjičevega mazila, ki pa so zame bolj “medicinski” kot kozmetični.

Nedavno pa sem naletela na krasen youtube kanal Farmhouse on Boone, katerega lastnica Lisa je navdušenka nad vsem naravnim, in izdeluje tudi kozmetiko za svojo družino. Prav ona me je spodbudila, da sem mojima deklicama končno naredila mazilo za ustnice, kot sem nameravala že dolgo. In potem me je zamikalo še maslo za telo.

Ker pa doma nisem imela karitejevega masla, ki ga je ona uporabila v svojem receptu, sem malo raziskala stvar in dodala čebelji vosek. Vosek krasno zaščiti kožo in tako tole maslo za telo postane odlična krema za roke, ki ščiti in obnavlja kožo (vsaj moja je tega zelo potrebna v tem času, ko se lotevam spomladanskega čiščenja (it’s a thing!), in mislim si, da bo kremica zelo prav prišla tudi, ko bom končno lahko kaj delala tudi na vrtu - pri nas namreč ravnokar sneži!).

Jaz sem svojemu maslu dodala ričkovo olje, ki je vir vitamina E, ta pa vemo, kako je koristen za kožo - in ker ga ravno imamo doma (pridelanega na naši kmetiji), in deluje protivnetno. Oljčno olje je sicer super (antibakterijsko, antioksidativno), a če imate občutljivo kožo, je bolje uporabiti kakšno drugo, morda jojobino ali mandljevo. Kakavovo maslo diši božansko in povečuje elastičnost kože. Kokosovo olje pa se vpije v kožo in jo pomaga ohranjati brez gub. Skratka, same super stvari, kajne?

Domača krema za roke / maslo za telo

75 g oljčnega olja

40 g kakavovega masla

70 g kokosovega olja

25 g čebeljega voska

20-40 kapljic eteričnega olja po izbiri

1 žlica ričkovega olja (po želji)

Po želji:

1 pest suhih cvetnih listov vrtnice

1 pest suhih cvetov kamilice

Sestavine odtehtaš v kozico in na malem ognju počasi segrevaš, da se stopijo in premešajo. Po želji dodaš suha zelišča. Odstaviš in pustiš stati na sobni temperaturi vsaj pol ure. Potem precediš, da odstraniš zelišča (mogoče bo treba celo stvar spet malce pogreti, da se utekočini).

Precejeno maso daš kar v posodi mešalnika v hladilnik za uro ali dve, da se strdi. Stepaš na najvišji hitrosti 10-12 minut. Jaz sem za to uporabila Boškota (to je tisti roza Boschev multipraktik oz. univerzalni kuhinjski aparat Mum 5). Sicer bi nekakšno maslo za telo nastalo tudi brez stepanja, a stepanje naredi res fino teksturo. Nestepeno maslo je bolj podobno mazilu, stepeno pa dejanskemu maslu za telo. In zdaj, ko sem naredila tega, me zelo mika, da bi nabavila še karitejevo maslo in naredila eno vetzijo z njim!

Svoje domače maslo za telo/roke shraniš v stekleni posodici ali majhnem kozarcu za vlaganje. Uporabiš takoj po tuširanju, na malo vlažni koži. Še posebej pa je blagodejno za zelo suhe predele, recimo za stopala in komolce.

Ker v tem domačem maslu za telo ni nobenih konzervansov, ga je treba porabiti v čim krajšem času (recimo treh mesecih). Zajemajte ga vedno s čistimi in suhimi rokami.

Objava je nastala v sodelovanju z Bosch Slovenija. Nad njihovimi aparati sem resnično navdušena. Mnenja, izkušnje in recepti so v celoti moji. Hvala, ker podpirate znamke, ki omogočajo delovanje Uglašene kuhinje.

Veganska "panakota" iz kokosovega mleka

2018-03-12T10:30:00.000+01:00

Kaj počnete, drage moje, dragi moji? Jaz prenavljam spalnico, kar mi je seveda v veliko veselje. Moj proračun je takorekoč neobstoječ, ampak na srečo je barva precej poceni, naredi pa velik, velik vtis. Vam spalnico pokažem, ko bo končana, bi vas zanimalo? Barvna paleta je: belo, sivo, črno, zeleno in les (pa nekaj koralno roza in gorčično rumene). V resnici se še nisem čisto odločila, ali bo bolj farmhouse-y ali boemska, v vsakem primeru v dokaj ohlapni izvedbi, brez pretirane uporabe klišejev (vsaj upam!). Če bi vedela, kako ta dva stila pripeljati skupaj, bi bilo idealno:) (ima kdo kakšno idejo?)

Sicer pa - spet sladica! Ampak tale je zelo drugačna od njene predhodnice; v njen ni prav nič navadnega sladkorja, le javorjev oz. rižev sirup. Domišljam si, da sem si to genialno sladico izmislila in da si je ni še nihče drug - prosim, ne razbijte mojega sanjskega mehurčka z googlanjem!:)

Veganska "panakota" iz kokosovega mleka

250 ml polnomastnega kokosovega mleka iz pločevinke (BREZ emulgaotrjev, sicer ne bo delovalo)

60 g belih chia semen
2 žlici riževega/agavinega/javorjevega sirupa

200 g zmrznjenih malin

2 žlici javorjevega sirupa Veganz

Kokosovo mleko sobne temperature dobro premešaš, lahko tudi v mešalniku. Primešaš rižev sirup in chia semena ter pustiš na pultu stati pol ure, vsake toliko časa premešaš. Ko se že nekoliko zgosti, mešanico preliješ v 6-8 silikonskih modelčkov (za mafine, npr.), ki jih predhodno oplakneš z vodo in postaviš v manjši tortni model ali na pladenj. Postaviš v hladilnik za vsaj 4 ure (še raje 6 ali 8).

Nekaj malin prihraniš za okras in jih odtajaš počasi, na sobni temperaturi. Preostale maline na hitro pokuhaš z malce javorjevega sirupa. Lahko jih zmečkaš s kuhalnico ali precediš skozi cedilo za bolj gladek preliv (s fensi imenom - coulis).

Panakote previdno iztisneš iz silikonskih modelčkov na desertne krožničke. Če se oblika malce pokvari, jo lahko popraviš z navlaženimi prsti. Panakote preliješ z ohlajenim malinovim prelivom in okrasiš s celimi malinami.

Mini tortice iz mega španskih vetrcev

2018-03-02T12:45:00.002+01:00

Po Valentinovem sva jo z dragim mahnila v Pariz. To je bilo najino prvo potovanje v dvoje, odkar imava otroke, in jaz sem se nanj odpravljala z metuljčki v trebuhu in težkim srcem, čeprav sva otroke pustila v dobrih rokah in sva bila odsotna le 4 dni. Ampak ... Pariz je odpihnil vse skrbi. Pa čeprav naju je pozdravil rutinski preplah na letališču (pozabljena prtljaga=grožnja). Nazaj grede sem na letalu sedela ob starejšem gospodu, Parižanu na poti v Zadar, ki je rekel, da je Pariz "the greatest city in the world". Nisem si mogla kaj, da se ne bi strinjala ... Si predstavljate, da živite v kraju, ki se vam zdi najboljši na svetu? Koliko samozavesti samo iz geografije!

No, fotkala nisem pa prav nič, kako sebično od mene, a nisem si želela vlačiti težke in dragocene reči s sabo, ampak le živeti. Lahko vam povem, da je v Parizu v drugi polovici februarja že cvetela mimoza. Da so slaščičarne in pekarnice na vsakem koraku. Da je espresso skoraj povsod dober in ima povsem zmerno ceno. Da se spominke Eifflovega stolpa najbolj splača kupiti ponoči prav pod stolpom. Da so ljudje prijazni in da se da sporazumevati v angleščini. Da pa pričakujte probleme s transportom in si za pot na letališče raje omislite Uber že v štartu ... Da bi v Pariz zagotovo še šla.

Prenočevala sva pri Airbnb gostiteljici s strašno zanimivo zgodbo (upam, da mi jo bo dovolila objaviti), ki se je v Parizu učila slaščičarstva. Njena knjižnba polica je bila sestavljena v glavnem iz knjig o slaščicah, zelo lepih, dodelanih in takih za v vitrino ... No, tale moja to ni, hehe, me je pa nanjo spomnila bivša Parižanka Mimi Thorisson, avtorica čudovite knjige A Kitchen in France, ki je prava paša za oči. Ona sicer naredi tele meringice čisto drugače, s smetano in čokolado, jaz pa sem hotela nekaj lažjega, tako so nastale tele dekonstruirane tortice. Kivi je bil logična odločitev v tem letnem času, pa čeprav sem ztadnjič v trgovini že zavohala (in šele potem videla) jagode.

Sladkorja je sicer precej (in ne priporočam zmanjševanja, ker ima v tem primeru tudi vlogo zgoščevalca ali kako naj se izrazim), je pa tudi kar nekaj beljakovin in zelo malo maščob (kako nepopularno!). Tako da skoraj dietno:)))) Skoraj prepričana sem, da bi se dalo narediti meringe tudi iz aquafabe, nimam pa še ideje, s čim bi za vegansko verzijo nadomestila grški jogurt ...

Zimska tortica brez moke

6 jajc
330 g sladkorja v prahu
2 žlici vanilijevega pudinga
ščep soli

500 ml grškega jogurta, lahko z 2% maščobe ali polnomastnega
6 žlic agavinega sirupa (ali 3 žlice tekočega medu)

3 kiviji (ali več)

Pečico ogreješ na 130 °C.

Beljake ločiš od rumenjakov in daš v mikser. Stepaš nekaj minut, da se naredi sneg, dodaš sol in vanilijev puding, stepaš dalje in postopoma dodajaš sladkor v prahu. Stepaš približno 10-15 minut, dokler masa ne postane zelo gosta in sijoča. Ker mi je pri tem pomagal moj super ljubki (rozaaa!) univerzalni kuhinjski aparat Bosch MUM, sem se vmes lahko sprehajala naokoli in smrkavim otrokom stregla čaj.

S pomočjo dveh žlic nalagaš maso na velik pekač, obložen s peki papirjem. Dobiti moraš 6-9 mega španskih vetrcev (mering).

Pečeš 1 uro na 130 °C. Potem pečico ugasneš, vetrce pa pustiš še 15 minut v njej.

Grški jogurt zmešaš z agavo ali medom in naložiš na španski vetrc (1-2 žlici).

Kivi nasekljaš ali izrežeš z mini modelčki in z njim okrasiš sladico.

Ponudiš takoj.

Ste že bili v Parizu? Kakšen se vam je zdel?

Ta objava je nastala v sodelovanju z Boschem, ki mi je podaril tale krasni "univerzalni aparat" MUM. Roza mikserček je bil vedno visoko na mojem seznamu želja in z njim sem resnično zadovoljna (kot tudi moj dragi, ki zadnje čase peče še pogosteje kot jaz!), pa tudi v kuhinji je videti prav lepo, kajne?

Hygge in francoski kokosovi poljubčki

2018-01-22T12:56:00.002+01:00

Kaj počnete v teh zimskih dneh?

Jaz ... kvačkam. No, učim se kvačkati, bo bolj pravilen izraz. Zaenkrat sem uspešno naredila dva ponesrečena trakova za ušesa (oba sem hotela narediti za Lumpiko, pa je eden prav Tadeju, drugi pa meni, ahem) in eno prijemalko, s katero moraš biti zelo previden, da se ne opečeš, ker ima prevelike luknje. Pa vrtnico, ki je pravzaprav hotela biti šal. In še nekaj razdrtih stvari:) No, na srečo se znam smejati sama sebi in me volja do kvačkanja še ni spustila. Imate kakšen nasvet, morda kak knjižni predlog? Zaenkrat se držim bolj tutorialov na You Tubeu, tako da slovenskih izrazov niti ne poznam, morda bi bilo dobro, da si kaj preberem v slovenščini. Sem kar malo obsedena s tem novim hobijem:)

Kvačkanje dokazano zelo sprošča in pomirja ter nasploh dobro vpliva na človeka, in tudi jaz, ki še nič ne znam, lahko to potrdim - boljše je od reševanja križank, ki sem si ga prej predpisala;) Pa še zelo hyggično početje je, in zima je sploh najboljši čas za to.

Najbrž ste se že zaleteli v pojem hyggeja? Lahko bi mu rekli danski joie de vivre ali umetrnost uživanja v življenju - predvsem v malih, vsakdanjih stvareh. Opaziti in negovati udobnost, sproščujoče rituale in ceniti vsak trenutek. Na to me je spomnila in opomnila knjiga Hygge Louise Tomsen Britts (ki je že druga knjiga v slovenščini na to temo).

Na en zelo hyggičen dan, ko je bil naš dom lepo pospravljen in smo s puncama gledale staro francosko revijo za ustvarjanje Marie Claire Idees (to je tudi eden mojih hobijev, gledanje starih freancoskih in britanskih revij za dom in ustvarjanje, če jih imate doma in vam ne vzbujajo radosti, jih posvojim;)), smo naletele na tale preprost in zelo francoski recept za rochers a noix de coco. Zahteval je le 4 sestavine in vse smo imeli doma, tako da sem jih lahko kar tako mimogrede spekla in z njimi pričakala sosedo in njena dva mala čižka, ki so rdečih lic prišli peš čez zasneženo njivo na obisk. Najmlajša mi je takoj upihnila svečke na mizi in hyggičnost za kakšno stopinjo zmanjšala, pa se ni nič poznalo, rdeča lička so prav tako razsvetlila prostor. Evo, to je hygge. Če si tega želite več ali pa vam ni čisto jasno, o čem govorim, preberite knjigico Hygge, Danska umetnost srečnega življenja. In če se vam samo lušta francoskih kokosovih kekskov, sem vam prevedla recept.

Francoski kokosovi poljubčki - rochers a la noix de coco

2 beljaka malih eko jajc ali 4 žlice aquafabe - za vegansko verzijo*
ščep soli
60 g sladkorja z vanilijo
90 kokosove moke (naribanega kokosa)

Beljak s ščepcem soli 1 minuto mešaš z mešalnikom ali metlico, da se nekoliko speni (ne potrebuješ snega), vmešaš sladkor in kokos. Nastati mora gosta, a ne ravno trda zmes iz katere se bo dalo oblikovati kekse - rocherje. Če je masa prevlažna (če so bili uporabljeni beljaki večji, npr.), dodaš še malo kokosa.

Zmes zajemaš s čajno žličko, z drugo čajno žličko pa jo polagaš na pekač, obložen s peki papirjem. Z navlaženimi prsti oblikuješ v piramidalno ali kapljičasto obliko.

Pečeš na 180 °C 15-20 minut oz. toliko časa, da se zlatorjavo obarvajo po robovih, v notranjosti pa morajo biti še malce mehki.

Pustiš, da se ohladijo na pekaču. Po želji potreseš s sladkorjem v prahu.

* Naredila sem tudi vegansko verzijo, v kateri sem uporabilo čičerikino slanico - aquafabo. Postopek je enak, le da izpustimo sol, saj je čičerikina tekočina iz pločevinke/kozarca ponavadi že slana. Več o aquafabi preberite tukaj.

Kuhinja: 4 leta pozneje

2018-01-04T14:19:00.001+01:00

Večina ljudi v času, ko sem jaz uredila svojo kuhinjo, zgradi in opremi dve hiši. Ampak, z budgetom, veščinami in časom, ki ga imam na razpolago, je to pač to. Na srečo se pri preurejanju in opremljanju precej zabavam in pravzaprav kuhinja še sedaj nima končnega izgleda.

Pripravite se na dozo DIY-janja, šparanja, kompenzacij in review Ikeinih kuhenj! Najbolje, da si priskrbite skodelico kave ali čaja, to bo ena dolga zgodba ... Ampak najprej poglejmo, kakšna je pravzaprav bila pred 4 leti ... (spodaj nekaj fotk, tu pa link na objavo).

Evolucija kuhinje in dnevne sobe

Ko smo se preselili na Koroško, sem pogledala na varčevalni račun in v Ikein katalog ter ugotovila, da si lahko kupim minimum metrov kuhinje v stilu, ki mi je najbolj všeč. To sem torej tudi naredila. Preproga je bila takrat frišna v Ikei in mi je bila zelo všeč. Ravno tako črn luster. Hladilnik je bil rabljen, kupljen na Bolhi in pobarvan na najlepšo rumeno. Stalažo sva našla v kleti in jo pobarvala na črno pri stricu, ki dela s kovino. Bilo je veliko praznega prostora ... Jedilno mizo in stole sva prav tako našla na kmetiji, v veliki sobi za druženja.

Kmalu sva dodala še en element in nad njim police (ki jih zdaj ni več, so pa ene druge namesto njih, vmesne fotke nimam oz. ne vem, kje je). Malo preden sem rodila drugo hčerko, sem se odločila, da moram imeti kuhinjski otok, in sva ga pač šla kupit. :) V Ikeo, seveda. Črna stalaža je morala ven, ni bila najbolj praktična, ker je zelo globoka in luknjasta in praši se.

Potem sem našparala za pomivalni stroj in vam povem, da je moj najboljši prijatelj. Tako malega konca pulta, ki bi prekril le pomivalca, se mi ni dalo kupovati, zato sem ga naredila sama iz lepljenih plošč, ga pobarvala z bukovo lazuro in lakom za čolne. Vse bi moralo biti pobarvano z lakom za čolne!:) Sicer pa mi je malo žal, da nisem raje kupila pulta, ampak od daleč skoraj ni razlike.

Na slikah žal nimam vmesne faze s širokimi modrimi policami nad elementi ob hladilniku. Ker smo kuhinjo podaljševali po polaganju stenskih ploščic, sem steno nad pulti novega dela pobarvala s pralno barvo - črno, kot so fuge in drugi detajli - in se mi zdi to kar dobra rešitev. V tistem delu ne špricata voda in maščoba, le občasno kaj pri miksanju, kar se zlahka pobriše, tako da je čisto dovolj le pralna barva.

Rjava vrata sem pobarvala belo, in ta mala stvar se je izkazala za veliko spremembo. Če ste obsojeni na grda vrata, jih brez strahu pobarvajte na isto barvo, kot je stena (inspiracija: tukaj).

Dolgo smo bili brez zaves, a potem se nekajkrat prebrala, da so zavese kot oblačilo doma, in sem poskusila kar s tistimi, ki so bile že prej v tem prostoru, vintage rožaste, ki me spominjajo na švedske podeželske hiške, in sem jih kar pustila, čeravno me je ves čas malo strah, da bi zašla v domačijsko estetiko. Ko jih snamem, se mi prostor zdi bolj hladen in nedomač, kar pomeni, da naredijo zavese vendarle nekaj dobrega. Saj morda bi bile natur lanene do tal boljša izbira, a se mi zdi malo škoda denarja za tak eksperiment. Morda pa le pride na vrsto. Ko bo parket:)

Itison

V začetku je bila to ena velika soba ploščic brez vsake arhitekturne ločnice, ki bi narekovala razdelitev prostora. In če so ploščice v kuhinji res praktična tla, so v dnevni sobi in jedilnici prav neprijetne, še posebej v koroških zimah. Soseda mi je pokazala, da itison, ki ga prej nikakor nisem hotela, saj me je bilo strah umazanije in pršic, niti ni tako slaba izbira (itison je nalezljiv! Kmalu za nama si je novega omislila tudi bica;)). Mraz v dnevnem prostoru, otroci, ki so najraje na tleh, in ugodna cena itisona so me nazadnje le prepričali. Položila sva ga v par urah po polovici prostora, zaključila z letvico in to je bilo to. Prostor je dobil ločnico in toplino. Končno je postalo jasno, kam postaviti jedilno mizo, ki je prej migrirala sem in tja. Kot začasna rešitev se mi zdi super (sicer planiramo parket, ampak čakamo s tem na veliko renovacijo, ki potegne za sabo še celo verigo drugih del - in stroškov).

Kako se je obneslo barvanje hladilnika?

Z eno besedo: slabo. Nad prvim rezultatom sem bila sicer navdušena, a barva se je čez čas začela lupiti. Kaj se lahko naučite iz mojih napak?

- vedno vsaj rahlo pobrusite (pošmirglajte) vsako stvar, ki jo kanite barvati, ne glede na trditve na embalaži ali sladke besede prodajalcev

- vedno uporabite primeren primer (temeljno barvo)

- nikoli ne uporabljajte navadnega selotejpa namesto pleskarskega;)

Sicer pa ja, če hočete kaj pobarvati, jaz sem vedno za barvanje in vas podpiram! Treba se je le pravilno lotiti.

Ko sem začela pripravljati Tadeja na nakup novega hladilnika, se je kot naročen prikazal Bosch s svojo ponudbo in tako sem dobila resnično krasen, velik, pameten in tih hladilnik Bosch Serie 6 KGN49AI22, ki se očarljivo srebrno lesketa in ga ne nameravam prebarvati. No, vsaj zanekrat. :D

Če kupujete rabljen hladilnik, se ga torej splača pobarvati na želeno barvo, že zato, ker ga res ni škoda. Če pa kupujete novega in bi radi najboljše (tudi to je nalezljivo, kmalu za nami so si tudi sosedje kupili takega, hihi), si preberite oceno mojega monolita.

Kako so se obnesli leseni pulti

Obožujem lesene pulte. Najlepši so (konkurirajo le pravi marmorni), naravni, in topli na dotik. So pa tudi precej občutljivi. Če ste bolj nepazljive sorte in ne brišete pultov sproti, če nanje odlagate železne stvari, potem raje kupite imitacijo lesa. Razen, če res niste perfekcionisti in vas madeži vseh sort ne motijo ... Poleg tega jih je treba dokaj redno oljiti, da so lepi in fukncionalni. Nisem perfekcionistka, zato me madeži ne motijo pretirano, pa tudi nekaj ljudi mi je reklo, da to le doda k šarmu;)

Če bi še enkrat opremljala kuhinjo, bi zelo verjetno spet izbrala lesene pulte, vendar bi jih naoljila z najbolj heavy duty mineralnim oljem, ne z lanenim. Pa morda bi še vseeno poskusila najti lepo imitacijo lesa ...

Kako se je obnesla Ikeina črna pipa Glittran

Izbrala sem takrat najdražjo in najbolj posebno pipo v Ikei, Glittran. Čeprav se mi še vedno zdi lepa, pa je iz praktičnih razlogov ne bi znova izbrala. Barva se je namreč oluščila, čeprav sem jaz delala z njo zelo nežno (morda jo je kdo drug v hiši, ki mi je hotel pomagati, ne bom nikogar imenovala, pretemeljito drgnil z abrazivnimi čistili in železno gobico, kdo ve). Poleg tega ima veliko nekakšnih kotičkov, spojev ali česa, kjer se nabira fina umazanija in jo je težko spraviti proč. Če bi še enkrat izbirala, bi izbrala najbolj minimalistično pipo, v Ikei morda tole.

Kako se je obnesel keramičen kuhinjski umivalnik Domsjo v farmhouse stilu

Še vedno se mi umivalnik Domsjo zdi lep, je pa ravno tako kot pipa manj praktičen. Recimo, na njem se poznajo sledovi pribora (tako kot na belih krožnikih, ki se jih veliko uporablja), se je pa tudi na nekem mestu čisto majčkeno okrušil (najbrž je kaj težkega padlo noter). Marsikdo, ki mi je pomagal pomivati posodo, se je pritožil nad tem, da ni dveh korit. Jaz sem se na to kar navadila, mi je pa lažje ročno pomivati posodo, kadar jo pomivam kje drugje, kjer je dvojno korito.

A zaradi videza bi ga izbrala tudi zdaj ...

Kako se je obnesla Ikeina pečica Granslos

Načeloma je pečica super, čeprav ima zadnje čase nekakšne težave in preskakuje na default temperaturo (če je nastavim na 180 ali pa 240, hoče biti ona vseeno na 200, ampak potem se vendarle pusti prepričati.

Štedilnik je tudi iz Ikee, super je, večinoma me ne moti, da je samo plinski, a morda bi pa vseeno prišla prav kakšna električna plata. Čeprav nam elektrike zmanjka večkrat, kot plina:)

Kako se je obnesla napa Vindrum

Napa je najbrž povsem brez koristi. Kadar pečemo palačinke, se voha po celi hiši, v kuhinji in dnevni sobi pa rabimo megčenke. Še sreča, da nimamo dimnega alarma. Ne vem, ali je napa zanič, smo jo narobe montirali, ali je to standard?

Kako se je obnesel kuhinjski otok Stenstorp

Vedno sem si želela kuhinjski otok in se kar nekaj časa spogledovala s Stenstorpom. Malo sem ga predelala, kar se mi zdi, da si zasluži prav svojo objavo - Ikea hack in to:) Ob straneh sem ga zaprla, da bi se čimmanj prašil, saj v njem shranjujem lonce in krožnike. Na drugi strani pa sem montirala dve polici, saj ga nismo nameravali uporabiti z barskimi stoli (čeprav se moje prijateljice nad tem dejstvom malo pritožujejo, in jih razumem, ampak imeti knjižno polico za kuharske knjige v kuhinjskem otoku se mi zdi res kul). Kot eno pomanjkljivost bi izpostavila odprtost, kar pomeni veliko brisanja, še posebej, če pogosto delate kaj z moko. Pa barva se je začela luščiti pri dnu nog. Kljub temu pa je res fino imeti kuhinjski otok, in tale ni drag in da se ga prilagoditi. Priporočam.

Še beseda o lustru. Lestencu? Super je. Vse bi imela v tem stilu (serija Hektar). No, skoraj. Tisti papirnati nad jedilno mizo je sicer čudovit, a ima po par mesecih že packe (očitno kar šprica z naše mize).

Kako so se obnesle odprte police

Odprte police so idealna rešitev, če želite opremiti kuhinjo s čimmanj stroški. Pri tem pa je smiselno, da jih namestite dovolj nizko, da so ozke in po možnosti temne - v barvi naravnega lesa ali bele, saj se tako prah malo manj vidi. Stvari, ki jih uporabljate poredko, raje spravite v zaprte elemente, da se bo prah čimmanj nabiral. Meni so zelo všeč, ker je kuhinja tako bolj odprta, imam občutek, da diha. Zaprte elemente sem prestavila v kot.

Poleg odprtih polic sem v kuhinjo dodala tudi velik starinski predalnik in majhno kovinsko stalažo, prvi je bil zastonj (že v hiši), druga pa skoraj zastonj (v Ikei). O predalniku sem že pisala, ker je pobarvan z eno posebno barvo, ki jo obožujem (klik na link).

Objava je nastala v sodelovanju z Bosch Slovenija, od koder prihaja moj krasni srebrni monolit Serie 6 KGN49AI22. Hvala, ker podpirate znamke, ki omogočajo delovanje Uglašene kuhinje.

Novo leto je nov začetek

2018-01-04T10:30:00.000+01:00

Za začetek samo oznanjam, kar je očitno.

Ne bi rada bila najbolj osladno ezoterična blogerka, kar jih poznate, ampak v meni je seveda tudi malo tega. In zato se mi novo leto zdi najboljši čas za nove začetke. V času pred tem sem se znebila nekaterih stvari, ki so me obremenjevale, ker je bil čas dober za to. Sedaj pa lahko začnem z novostmi. In ker nisem le ezoterična, ampak tudi vraževerna, bodo to zaenkrat ostale skrivnosti.

Ste se tudi vi odločili za kaj novega v tem letu? Slučajno sem naletela na dve dobri stvari, ki nam lahko pomagajo pri tem:

- nekaj navad, ki zaštartajo možgane na najbolj pozitiven način (video); jaz sem poskusila in zame deluje, sploh dihalne vaje so mi zelo všeč

- Kristina Kuzmic je neverjetna, jo poznate? No, v tem videu govori o eni svoji večerni rutini, ki jo lahko poskusimo, ne stane nič, je pa krasen zaključek dneva (in morda je na njej še kaj več). Nekje sem slišala, da so zadnje misli pred spanjem kot marinada za dušo:), zato jih je treba izbrati, in izbrati dobro.

Poleg tega se je Tadej odločil, da bo spremenil naša jutra in nas je začel zbujati bolj zgodaj, kar se mi zdi res super. Upam, da mi bo to dalo zagon, da se spet lotim še bolj zgodnjega vstajanja in ostalih pozitivnih stvari, ki pridejo s tem, kot sem že enkrat naredila po programu Crystal Paine, ki je nona bloganja in res topla ženska. (Če vas zanima, poskusite njen tečaj, meni je bil res top! Link: Make Over Your Mornings).

Srečno, zdravo, pogumno in veselo leto 2018!

Veganski ingverjevčki

2017-12-22T22:12:00.000+01:00

Tile ingverjevčki so na las podobni medenjakom. Pomarančna lupina in sok sta tista pika na i, ki jih naredi res slastne. Meni krašenje ne gre tako dobro od rok, kljub temu pa se pri njem strašansko zabavam. A niso ljubki in old school? Nekaj nostalgičnega je na njih ... Predvsem pa odišavijo hišo s pravim vonjem praznikov!

Veganski ingverjevčki

150 g pirine moke
100 g bele moke
1/2 žličke pecilnega praška
1 žličko sode
1/2 žličke cimeta
2 žlički ingverja v prahu
1/2 žličke muškatnega oreščka
1/2 žličke klinčkov
lupina 1 bio pomaranče
80 g kokosovega olja sobne temperature
80 g sladkorja muscovado
1 zavojček vanili sladkorja
50 ml svežega pomarančnega soka
100 ml melase

V veliki skledi zmešaš vse suhe sestavine.

Z mešalnikom vmešaš kokosovo olje, sladkor in melaso. Dodaš pomarančni sok. Vse skupaj primešaš suhim sestavinam in zgneteš testo.

Testo naj zavito v folijo počiva 2 uri v hladilniku. Potem ga razvaljaš na pol centimetra debelo in izrežeš željene oblike. (Ali zamrzneš cel kos razvaljanega testa).

Pečeš 10 minut na 180 °C.

Po želji okrasiš z royal icingom.

Veganski "royal icing" z aquafabo

45 ml aquafabe - čičerikine slanice
250 g sladkorja v prahu
po želji nekaj kapljic limoninega soka

Iz konzerve/kozarčka čičerike skozi cedilo odliješ slanico v skledo. Miksaš, da postane penasta, potem postopoma dodajaš sladkor v prahu, dokler ne nastane sijoča, lepljiva "pasta" (10 minut). Uporabiš takoj ali spraviš, pokrito s folijo (zrak ne sme zraven).

Funky keksi z "mrvicami" matere narave

2017-12-22T12:15:00.000+01:00

V kuhanju in peki veliko bolj uživam, če lahko eksperimentiram. Zato nimam stalnega repertoarja prazničnih sladic, čeprav moram reči, da so mehki medenjaki skorajda obvezni. Letos sem se poigrala z "mrvicami matere narave", zelenimi bučnimi semeni in rdečimi goji jagodami. Rezultat so presenetljivi keksi, ki nosijo s sabo precej neobičajen okus za kekse: kislost. Ta je rahla, a je tam. Ker so tako drugačni, in zaradi čokolade in svoje barve zgledajo prav luksuzno, so po mojem super dodatek prazničnemu krožniku piškotov (mojega je naredila Hana Karim). Me prav zanima, kakšni se bodo zdeli vam!

Funky keksi z goji jagodami in bučnimi semeni

170 g bio masla ali veganske margarine sobne temperature
120 g trsnega sladkorja
2 žlici jabolčne čežane
1 žlica chia semen
250 g bele moke (pol je lahko pirine)
ščep soli
60 g mletih bučnih semen
60 g fino nasekljanih goji jagod ali brusnic

200 g jedilne čokolade
žlica mletih bučnih semen
žlica nasekljanih goji jagod/brusnic

Maslo ali margarino vmešaš s sladkorjem s pomočjo mešalnika. Dodaš jabolčno čežano in chia semena.

Moko v veliki skledi zmešaš z bučnimi semeni in goji jagodami/brusnicami.

Mešanico moke in masleno mešanico združiš in zamesiš testo. Testo na pomokani površini razdeliš na pol in iz vsake polovice oblikuješ štruco. Štruci zaviješ v prozorno folijo za živila in daš za nekaj ur v hladilnik (ali naravnost v zamrzovalnik za poznejšo uporabo).

Ko se testo dodobra ohladi, ga narežeš na rezine in jih naložiš na pekač, prekrit s peki papirjem.

Pečeš na 180 °C 12-14 minut oz 2 minuti dlje, če je bilo testo v zamrzovalniku. (O shranjevanju keksov v zamrzovalnik preberi tukaj).

Čokolado stališ (v bain-marie, v mikrovalovki ali na malem ognju ob stalnem mešanju).

Ko se ohladijo, jih pomočiš v staljeno čokolado in posuješ s preostankom nasekljanih brusnic/goji jagod in mletimi bučnimi semeni.

Super rahli keksi s čilijem

2017-12-22T10:12:00.001+01:00

Letos so me zamikali mehiški poročni keksi, ki sem jih videla na The Kitchn. Preverila sem nekaj receptov, potem pa izbrala tistega od New York Timesa. V originalnem receptu sicer ni čilija, a ker sem ravno brala, kako zdrav je čili in ker me vse, kar je mehiško, spominja na čili*, sem ga po navdihu nekaj dodala v maso. Meni je bilo super, čili je fino uravnotežil sladkost in maslenost teh super rahlih keksov, ki so takoj postali moji najljubši (resno, to ni samo blogersko hvalisanje).

Orehovi super rahli keksi s čilijem

originalni recept: New York Times

60 g orehov
120 g sladkorja v prahu
ščep soli
220 g bio masla, nakockanega
1 sladkor z vanilijo
250 g moke
ščep čilija
sladkor v prahu za posipanje

Orehe, sladkor, vanili sladkor, čili in sol daš v multipraktik in fino zmelješ. Maslo dodaš v multipraktik in mešaš vse skupaj, da nastane gladka masa. Postopoma dodajaš moko in jo vmešaš s pulziranjem.

Iz testa oblikuješ kroglo, jo zaviješ v folijo ali vrečko za zamrzovanje. Postaviš v hladilnik za 1 uro.

Testo zajemaš s čajno žličko in oblikuješ kroglice.

Kroglice zamrzneš na peki papirju, tako da se ne dotikajo med sabo. (Vsaj 1 uro v zamrzovalniku).

Pečeš 17 minut na 180 °C.

Kekse ponudiš posute s sladkorjem v prahu.

Tile keksi so idealni za pripravit vnaprej in shranit v zamrzovalniku. Več o zamrzovanju keksov sem napisala tule.

*Ja, polna sem stereotipov in ne gojim pretiranega strahospoštovanja do nobene tradicije, se opravičujem, dragi Mehičani, rada vas imam.

Naše najljubše slikanice (namig za darila)

2017-12-20T14:00:00.000+01:00

Oh, slikanice. Nikoli jih nisem nehala oboževati! Pravzaprav sem celo sanjarila, da bi študirala ilustratorstvo, a nisem zbrala poguma ... Kakor koli že, moji deklici sta v obdobju, ko lahko skupaj beremo najlepše slikanice.

Ampak ... izbira slikanic je ogromna, in plev je veliko več kot zrnja. A to je ena od redkih priložnosti, ko lahko rečem: Trust me, I'm a literary comparativist. Formalne izobrazbe s področja likovne umetnosti sicer nimam, se je pa moj okus oblikoval ob monografijah svetovnih klasikov slikarstva, ki sem jih listala za zabavo, ko sem se naveličala slikanic, ki so mi bile na voljo.

Trn v peti so mi slikanice neke zelo razširjene založbe, ki so slabo prevedene, nelektorirane in s kričečimi, bombonjerastimi ilustracijami. Otroke sicer privlačijo njihove žive barve, a ne pustite se jim zapeljati.

Včasih se pustim zapeljati kakšnim lepim ilustracijam, a me besedilo več kot razočara. Dolgovezno, dolgočasno, po nepotrebnem okrašeno, brez vsakega smisla - nekatera imajo tudi vse lastnosti obenem ... Tadej je glede tega še bolj kritičen kot jaz in meni, da bi bilo v vsakem besedilu za otroke treba ubiti zmaja/zažgati čarovnico, pri tem pa se strogo izogniti vsakršnemu epitetonu. Moje stališče o tem je precej mehkejše in menim, da si lahko literatrura za otroke privošči različne žanre.

Že dolgo sem vam hotela povedati o naših najljubših slikanicah, zdajle pa se mi zdi čas še posebej primeren, ker kupujemo darila in menim, da so knjige najlepša darila, tudi za otroke. Mimogrede, če imate dvome o branju (predvsem o tem, kako brati, če vaši otroci ne kažejo posebnega zanimanja za knjige, si preberite Ninin zapis na Gdč. knjiga).

Tu so naše trenutno najljubše slikanice, navedene brez posebnega reda, vse zelo vredne tega, da pridejo v otroške roke (ob njih pa bodo uživali tudi odrasli).

Na kmetiji dinozavrov
Frann Preston-Gannon, Založba Zala

Ta je Tadejeva najljubša, pa čeprav ni ubijanja zmajev in sežiganja čarovnic:) Zabavna, s presenetljivim obratom, šegavimi ilustracijami in prečiščenim besedilom. Če vas skrbi poučnost knjige, jo lahko najdete v sporočilu, da je tudi v sanjskem poklicu (=skrb za dinozavre) treba trdo delati:)

Tja, kjer so zverine doma
Maurice Sendak: Mladinska knjiga

Ko pomislim na najljubše slikanice, mi pridejo Zverine najprej na misel. To je popolna slikanica. Besedilo je v rimah, kratko, da je kaj, a dodelano do pike, in slovenski prevod je odličen. Ilustracije so umetniško delo. In otroci ob njej neskončno uživajo. Lahko se vživijo v Maksova čustva, pa čeprav ni o njih nikjer neposredno govora. Na prvo žogo ni poučna, a prepričana sem, da otroke nagovarja bolje in globlje od zvenečih floskul in maksim, ki so jih deležni drugod. Ah, lahko bi napisala disertacijo o njej!

Zverjasec in Zverjašček
Axel Scheffer, Julia Donaldson:Mladinska knjiga

Zverjasec in njegovo nadaljevanje Zverjašček, sta prav tako čudoviti knjigi, otroški klasiki, ki otroke v prvi vrsti zabavata, obenem pa neopazno učita o sila pomembnih rečeh. Jaz vsekakor uživam ob branju obeh in se potrudim z igranjem vlog. Ob obeh knjigicah smo dobili tudi DVD z risanki, ki je prav tako krasna.

A veš, koliko te imam rad
Sam Mcbratney Mladinska knjiga

To je knjiga za objemanje in crkljanje, in upam si reči, čustveno inteligenco. Zajca Rjavca in zajčka Rjavčka se težko naveličamo. Ilustracije so tako nežne in brezčasne, besedilo preprosto in prečiščeno, mislim, da ne bi smela manjkati na nobeni otroški knjižni polici.

Zakaj
Lila Prap, Mladinska knjiga

Dvomov o poučnosti mini otroške enciklopedije najbrž nima nihče. Ilustracije so ljubke in zabavne, prav tako "nepoučni" del besedila. Uporabnost knjige lahko precej raztegnete, če jo priredite mlajšim tako, da poučnega dela ne preberete v celoti, ampak samo ključni stavek. Mi se strašno zabavamo ob iskanju sestavljenih kvazi-živali na notranji strani platnic.

Moj dežnik je lahko balon
Ela Peroci in Marlenka Stupica, Mladinska knjiga

Knjigica, ki je skozi otroštvo spremljala že mojo mamo, pa potem mene in sestro in sedaj moji deklici, je gotovo ena najlepših slovenskih slikanic. Za otroke povsem brezšiven preplet fantastike in realnosti, ki govori o premagovanju težav in odpuščanju, si zasluži biti na vsaki otroški knjižni polički. Sicer feministko v meni malce zbode stereotipičen prikaz želja glede na spol na koncu, a zadnja stran odtehta to obeležje časa nastanka. Ljubezen med sorojenci in skrb za majhna bitja me vedno kupi.

Angelina in Henrik
Katharine Holabird, Helen Craig, DZS

Angelina in Henrik je ena taka malce old school slikanica, a v najboljšem možnem pomenu, se oa na drugi strani feministka v meni nasmiha ob Angelininem pogumu (spoiler alert: ona reši stvar in odnese mlajšega Henrika). Ob sila prikupnih ilustracijah se odvije klasična zgodba o pogumu, hkrati pa je knjigica prikupen vpogled v to, kaj bi (družinsko) življenje lahko bilo.

Pobegli objem
Freya Blackwood, Nick Bland, Založba skrivnost

Pobegli objem je novejša slikanica založbe Skrivnost, in punce v hiši smo absolutno navdušene nad njo. Ilustracije so tako čudovito realistične, da se mi kar orosijo oči. Če še nimate družine in si je ne znate predstavljati, vzemite v roke to knjigico, pa si jo boste. In najlepša stvar: ko jo preberemo, si vedno še dolgo podajamo objeme.

Kako si narediš zalogo domačih keksov za praznike

2017-12-14T15:10:00.000+01:00

Moja tašča že na začetku decembra speče goro, ampak res goro, keksov vseh vrst. Poleg praznikov sta namreč v decembru še dva rojstna dneva. To pa seveda pomeni, da vsi jemo kekse v e s d e c e m b e r. Kar seveda ne zveni slabo, a vsi vemo, kam to pelje, kajne? Do tega, da nam za dejanske praznike nič ne bo ostalo! (Okej, so še drugi problemi pri tem, pa pustimo te za januar:))

Ker je bila zadnja štiri leta vsa hiša ves mesec polna keksov, sem se jaz izogibala peki. A letos me je premamilo, moram tudi jaz kaj speči, mislim, kaj se to pravi, kulinarična blogerka, pa nima enega svojega keksa za ponudit? Skregano s koroškim blogerksim bontonom, če ne že s kmečko logiko.

Zdelo se mi je, da se gotovo da kekse tudi zamrzniti, kar bi bila elegantna rešitev, zato sem se lotila googlanja, kar je itak eden mojih najljubših hobijev. Res je, kekse se da zamrznit. Že gotove, seveda, a tudi "skoraj gotove", kar je še posebej fina možnost, saj imaš tako ves čas na dosegu roke, a na varnem v zamrzovalniku, čisto sveže pečene kekse, le dobrih 15 minut stran (kar je ravno dovolj daleč, da jih ne odmrzneš ob nenadnem napadu lakote, in dovolj blizu, da se jih lotiš, če se pojavijo nepričakovani obiski).

Dobro se zamrznejo (vsaj) 3 tipi keksov:

- kroglice ali kepice testa (keksi s čokoladnimi koščki, ovseni keksi, nakupčkani pirini keksi, Pfeffernussen, ...)
- plošče testa za izrezovanje (medenjaki, ingverjevčki, ...)
- štruce testa za narezane kekse (biscotti, drugačni keksi s čokoladnimi koščki,...)

Postopek je simpl.

Keksi iz kroglic/kupčkov

Pripraviš testo po izbranem receptu, oblikuješ kroglice ali z žličko nalagaš kupčke testa na pekač s peki papirjem. Ni treba, da so toliko narazen, kot kadar gredo takoj v pečico. Daš v zmrzovalnik za vsaj 2 uri oz. toliko časa, da so kroglice/kupčki povsem trdi. Nato jih shraniš v vrečko ali škatlo za zamrzovanje in skriješ na varno v zamrzovalnik.

Ko si zaželiš sveže pečenih keksov, jih samo vzameš iz zamrzovalnika in razporediš na pripravljen pekač. Pečeš v primerno ogreti pečici (glej posamezen recept, ponavadi 180 °C), a nekoliko dlje, kot piše v receptu (2-3 minute).

Keksi za izrezovanje

Pripraviš testo po receptu do točke, preden ga razvaljaš. Testo prestaviš na peki papir in na primerno debelino razvaljaš direktno na peki papirju. Peki papir potegneš na velik pekač. Testo pokriješ s folijo za živila in na pekaču prestaviš v zamrzovalnik za 2 uri ali čez noč. Ko je povsem trdo, ga dobro zaviješ v foliko za živila in previdno shraniš, da se ne zlomi.

Ko si zaželiš keksov, vzameš ploščko testa iz zamrzovalnika, jo odviješ in postaviš na pomokano delovni površino. Počakaš 5-10 minut, da se nekoliko odtaja - toliko, da lahko izrežeš piškote. Potem nadaljuješ po receptu, času peke pa dodaš minuto ali dve.

Keksi iz štruce

Testo pripraviš po izbranem receptu, nato ga razdeliš na dva dela (če je testo iz 250 g moke; če je večja količina, raje na primerno več delov), ki ju oblikuješ v štruci/valja. Vsakega posebej zaviješ v folijo za živila in shraniš na ravni podlagi v zamrzovalniku.

*Če želiš čimbolj pravilen valj, ga najprej malo ohladiš v hladilniku, nato pa skupaj s folijo z dlanmi zvaljaš v čimbolj pravilen valj, in ga šele nato prestaviš v zamrzovalnik.

Ko si zaželiš keksov, vzamneš eno, dve, tri štruce iz zamrzovalnika, odviješ in počakaš 5-10 minut, da se testo nekoliko zmehča. Narežeš na rezine in pečeš 2-3 minute dlje, kot zahteva originalen recept.

Poznate tudi v kakšen trik, kako zamrzniti kekse? Se vam zdi večja težava, da se keksi pojedo pred prazniki, ali napeči dovolj keksov? Ali morda s tem nimate nobenih težav? ;)

P.S.: v naslednjih dneh lahko pričakujete 3 nove recepte za keksiče.

Objava je nastala v sodelovanju z Bosch Slovenija, od koder prihajamoj dragi hladilnik Serie 6 KGN49AI22, ki mi je s svojim velikim in zmogljivim zamrzovalnikom pomagal pri ustvarjanju teh keksov za vas. Hvala, ker podpirate znamke, ki omogočajo delovanje Uglašene kuhinje.

Uglašena kuhinja

Domač rafaello

Domač rafaello - kokosove kroglice (recept by Petra Kavšek a.k.a. The Foodie)

Kako narediti domače rafaelo kroglice (in to brez rafiniranega sladkorja!)

Rožičevo pecivo

Rožičevo pecivo iz naše nove knjige

Rožičeva moka ali rožičev prah?

Rožičevo pecivo (recept by Nastja Kramer Pesek / Malinca)

Sladka knjiga je tu! *nova kuharska knjiga*

Prosena kaša za zajtrk *okus korenčkov kolač*

Nekaj random stvari o meni

Prosena kaša za zajtrk *okus korenčkov kolač*

Lepa beseda in lepa božična torta brez želatine

Praznična presna torta

Lenobna ovsena kaša ali zajtrk za lenivce

Lenobna ovsena kaša s semeni in oranžatom

Veganski rožičevi rjavčki

Rožičevi rjavčki

Poletno (ledeno) kurkumino mleko

Ledeno kurkumino mleko

Recept za arašidovo omako (+ predlog za hitro kosilo)

Hitro vegansko kosilo – Zelenjava na pari in arašidova omaka

Rženi vaflji z manj maščobe

Vaflji z manj maščobe

Domači prijatelj

Domači prijatelj

Kako najti čas za jogo, če imaš TAKO POLN urnik

Čemu se lahko odpoveš za nekaj boljšega, pomembnejšega?

Zakaj prav joga?

1. Napiši na koledar, naredi si opomnik

2. Poišči si you tube učiteljico joge, ki ti je všeč

3. Vstani 45 minut prej

4. Povabi otroke, naj jogajo s tabo

5. Kupi si tisto lepo podlogo in seksi pajkice

Hrana za razstrupljanje (tudi, če v to ne verjamete)

Spomladansko čiščenje ... glave

Pozitivno noter, negativno ven

Pisanje

Sprehod (po možnosti v naravi)

Ustvarjanje z rokami

Zdrav duh v zdravem telesu

Čist duh v čistem prostoru

Stepeno maslo za telo

Domača krema za roke / maslo za telo

Veganska "panakota" iz kokosovega mleka

Veganska "panakota" iz kokosovega mleka

Mini tortice iz mega španskih vetrcev

Zimska tortica brez moke

Hygge in francoski kokosovi poljubčki

Francoski kokosovi poljubčki - rochers a la noix de coco

Kuhinja: 4 leta pozneje

Evolucija kuhinje in dnevne sobe

Itison

Kako se je obneslo barvanje hladilnika?

Kako so se obnesli leseni pulti

Kako se je obnesla Ikeina črna pipa Glittran

Kako se je obnesel keramičen kuhinjski umivalnik Domsjo v farmhouse stilu

Kako se je obnesla Ikeina pečica Granslos

Kako se je obnesla napa Vindrum

Kako se je obnesel kuhinjski otok Stenstorp

Kako so se obnesle odprte police

Novo leto je nov začetek

Veganski ingverjevčki

Veganski ingverjevčki

Veganski "royal icing" z aquafabo

Funky keksi z "mrvicami" matere narave

Funky keksi z goji jagodami in bučnimi semeni

Super rahli keksi s čilijem

Orehovi super rahli keksi s čilijem

Naše najljubše slikanice (namig za darila)

Kako si narediš zalogo domačih keksov za praznike

Keksi iz kroglic/kupčkov

Keksi za izrezovanje

Keksi iz štruce

Sladka knjiga je tu! nova kuharska knjiga

Prosena kaša za zajtrk okus korenčkov kolač

Prosena kaša za zajtrk okus korenčkov kolač