Zadnjič sem zašel na stran britanskega medija Independent. Ker uporabljam Google Chrome, se mi je v brskalnku prikazalo push obvestilo (v pasici pod zaznamki), da si lahko za to spletno stran namestim razširitev za Chrome. Vse skupaj potrdim in že naslednji trenutek sem imel vse zadnje novice s strani Independent v brskalniku dostopne samo s klikom na ikono.

Ta razširitev sicer neposredno ne rešuje izziva s poslovnim modelom medijev, se mi zdi pa zelo pametna ideja, kako se kot spletna storitev/medij še bolj integrirati v uporabnikov proces uporabe brskalnika in s tem interneta. Zakaj naj bi medij torej investiral v razvoj take razširitve?

Prednosti investicije v razvoj razširitve:

• medij je stalno prisoten v brskalniku uporabnika
• za branje celotne objave mora uporabnik priti na stran medija, kar pomeni posledično večji promet na strani
• profiliranje vsebin - ker ima uporabnik možnost, da si preko izbirnika (slika spodaj) nastavi teme, ki ga zanimajo, lahko medij  dobi povratne informacije, katere vsebine zanimajo uporabnike
• vsakič, ko medij objavi novice v izbranih temah uporabnika, se ob ikoni pojavi število neprebranih/novih objav
• za branje seznama zadnjih objav uporabniku ni potrebno odpreti novega zavihka ali novega okna, hkrati pa ima vsaka novica kratek povzetek vsebine, kar pomeni dobro uporabniško izkušnjo. Poleg tega pa se mu ob kliku na novo objavo odpre nov  zavihek in mu s tem ne “povozi” spletne strani, ki jo je uporabljal do tega trenutka.
• razširitev ima tudi funkcijo iskanja, tako da lahko uporabnik lahko neposredno išče po vsebinah medija
• delitev vsebin - če si uporabnik želi takoj deliti vsebino s svojimi prijatelji, lahko to stori preko storitev Twitter, Facebook in Digg (URL-ji so skrajšani z Bit.ly-jem) - kar pomeni tudi ustvarjanje večjega prometa na strani medija. Tu bi mogoče lahko dodali še Like / Všeč mi je gumb.

Independent je do dneva zapisa (24.7.) imel dobrih 24 tisoč namestitev Google Chrome razširitve. To sicer ni ravno velika številka za britanske razmere in skupno število uporabnikov strani, vendar pa gre v tem primeru gotovo za zelo kvalitetne in stalne uporabnike/bralce, česar pa si gotovo želi vsak medij. Kdo ve, kdaj se bo kakšen slovenski medij odločil za tak korak.

Tokrat objavljam intervju z Ano Dmitrović iz marketing oddelka podjetja Lisca. Ana med drugim upravlja z Liscino Facebook stranjo. Velik del fanov so dobili tudi preko Facebook aplikacije Lisca Swimwear 2010, ki ima nekaj več kot 11 tisoč mesečnih uporabnikov.

Facebook je novembra 2007 lansiral strani skupaj z že propadlim Svetilnikom z namenom poslovnim uporabnikom ponuditi bogatejše možnosti komunikacije s svojimi privrženci. Okrog strani sedaj tudi gradijo precejšen del svojega poslovnega modela. Kdo bi lahko trdil, da pri Facebooku s komunikacijo tega, čemu so strani namenjene, pri veliko uporabnikih (predvsem tistih, ki niso najbolj internetno pismeni) niso bili ravno najbolj uspešni, saj je še vedno precej zmede, kaj čemu služi. Tu so seveda še osebni profili in skupine (strani za skupnosti se zaenkrat še ne bom dotikal, saj se Facebook še ni povsem izjasnil, kaj namerava narediti z njimi).

Veliko poslovnih uporabnikov (podjetja, organizacije, glasbene skupine, javne osebnosti,…) za komunikacijo na Facebooku ustvarja osebne profile, kar seveda ni v skladu s pravili uporabe, poleg tega pa v veliko uporabnikih, ki jih dodajo za prijatelje, vzbuja negativna občutja, saj je prijateljstvo predvsem osebne narave. V namen protesta sta med slovenskimi uporabniki Facebooka nastali vsaj dve skupini Sovražim blagovne znamke, ki se pretvarjajo, da so moji prijatelji in Brands are not my Facebook friends. V tej objavi se bom bolj kot na razglabljanje o osebnosti blagovnih znamk in njihove človečnosti osredotočil na konkretne razlike med osebnimi profili, skupinami in stranmi na Facebooku in njihov vpliv na komunikacijo.

1. Facebook profil

Facebook profil je namenjen zgolj in samo resničnim osebam s pravo identiteto. Vsak osebni profil ima lahko največ 5.000 prijateljev.  Močno dvomim, da je na svetu veliko ljudi, ki osebno poznajo 5.000 ljudi. Skratka - enkrat, ko dosežeš to mejo, je konec. Lahko sicer odpreš nov profil, a s tem že spet kršiš pravila uporabe. Če blagovna znamka hoče komunicirati z osebnim profilom, so tudi v mali Sloveniji njene ambicije dokaj majhne, če želi/misli imeti samo 5.000 prijateljev. Največja nevarnost pa blagovni znamki, ki ustvari osebni profil, preti ravno s tem, da jo prijavijo ostali uporabniki Facebooka kot spam. Po prijavi dokaj hitro sledi izbris profila. Tako je bil lahko ves trud zastonj. Če nekdo v podjetju tako malo ceni svoj čas (oz. čas, za katerega je  v podjetju plačan), ki ga je imel z dodajanjem prijateljev na osebni profil svoje blagovne znamke, potem mogoče ne bi smel biti zaposlen tam. Osebni profili prav tako nimajo možnosti ogleda statistik ali ustvarjanja lastnih mini spletnih strani, kar bomo pogledali v nadaljevanju.

Razlog, zakaj uporabniki za svojo blagovno znamko ustvarijo osebni profil, leži po moje predvsem v nepoznavanju delovanja in logike Facebooka in v lenobi, saj je dodajanje naključnih uporabnikov lažje, kakor se truditi pridobivati nove privržence na stran s kvalitetnimi vsebinami in morebitnim oglaševanjem.

2. Facebook skupina

Skupine imajo vlogo klubov v offline svetu, iniciativ in mini skupnosti. Nastavitve skupine med drugim vsebujejo tudi nadzor nad tem, kdo se lahko skupini pridruži - lahko je zaprta/skrivna in je članstvo mogoče samo na podlagi povabila, lahko pa je odprta samo določenim uporabnikom (administrator mora potrditi članstvo). Administratorji skupin so javni, lahko pa določijo tudi nadzornike (in jim določijo neformalne funkcije). Objave skupin so osebne - ne objavlja jih skupina kot taka, ampak uporabniki z imenom in priimkom na Facebooku.

Skupina nima omejitve števila članov. Za komunikacijo z uporabniki lahko skupina uporablja zasebna sporočila, ki se prikažejo v predalu na Facebooku, vendar le do številke 5.000 članov skupine. Po tej doseženi številki ta možnost preprosto izgine. Osebno to možnost odsvetujem, saj sem se odjavil že iz veliko skupin, ki so bile preveč zagnane s pošiljanjem sporočil.

Kar se tiče vsebin, omogočajo standardne objave na zidu, razprave, fotografije, video vsebine, ustvarjanje dogodkov in seveda info del, potem pa se zabava počasi konča. Integracija z aplikacijami ni možna, prav tako ne ustvarjanje s FBML (ki je v bistvu tudi Facebook aplikacija). Skupine so sicer pogojno uporabne tudi za poslovno rabo, vendar ne omogočajo nikakršne analitike, prav tako pa imamo omejene možnosti oglaševanja (funkcija social je pri oglasih skupin izklopljena - več o tem v nadaljevanju).

3. Facebook stran

Facebook stran je javni profil, ki blagovnim znamkam omogoča povezovanje z njihovimi privrženci na vsebinsko bogatejši način. Dostop do strani je, kakor že ime javni profil pove, javen, administrator strani lahko omeji dostop le določenim starostnim skupinam in lokacijam (državam).

Administrator za razliko od skupine ni javen, vse vsebine, ki jih objavi na zidu in v aplikacijah, objavlja kot stran. Njegova identiteta je posredno razkrita le takrat, ko klikne na “Všeč mi je” gumb ali povezavo na strani, saj se ob tem izpiše administratorjevo ime (nekaj ti je torej lahko všeč le kot osebi in ne kot strani). Mimogrede, to je tudi eden od načinov, kako odkriti administratorja strani - v začetnih objavah je verjetno bil eden prvih od tistih, ki so kliknili “Všeč mi je”. Metoda ni zanesljiva, a v določenih primerih je že prinesla željen rezultat. Administrator, ki je ustvaril stran, ima doživljenjski mandat (dokler stran obstaja), saj ga ni mogoče izbrisati ali zamenjati (brez morebitnega posredovanja Facebooka=).

Administratorji privržencem lahko pošiljajo objave v posodobitvah. Osebno te funkcije nisem še uporabil, dvomim pa tudi, da je učinkovita, saj se ob prejemu uporabnikom ne izpiše obvestilo. Tako je možnost, da uporabnik vidi to objavo le, če gre v svoj predal in tam pregleda posodobitve.

Lastni zavihki (FBML)

FBML je na kratko Facebookova različica HTMLja. Administratorjem strani je na voljo kot aplikacija, ki jo namestijo na stran. Tam lahko urejajo ime zavihka, vsebino pa oblikujejo s HTML in dodatnimi FBML tagi. Uporabni so lahko kot pristajalni zavihki (landing tabs), ki uporabnike motivirajo k članstvu na strani. O tem sem pisal že v objavi Landing tab na Facebooku. Sicer pa je primerov uporabe malo morje. Z nekaj iznajdljivosti je lahko posamezni FBML zavihek že mala statična spletna stran. Nekaj idej lahko najdete na npr. na tej povezavi.

Aplikacije

Aplikacije še dodatno razširajo interaktivnost Facebooka. Preveč besed tu ne bom zgubljal, med aplikacijami lahko najdemo ankete, kvize, RSS bralnike, Flash igre, dinamične spletne strani znotraj samega zavihka itd.

Analitika

Strani imajo edine omogočeno analitiko. Strnjene podatke lahko administratorji najdejo na naslovu facebook.com/insights ali pa kliknejo na “View insights” v levem stolpcu strani na pogledu zidu strani. Analitika bi bila sicer lahko bogatejša, prav tako pa v osnovi strani ne omogočajo dodajanje Google Analytics kode. Iznajdljivi fantje iz podjetja Webdigi so naredili “obvoz” in na tej povezavi lahko najdete način, kako dodati Google Analytics na vašo Facebook stran.

Lepi URLji

Prednost strani je tudi določanje lepih URLjev. Namesto naslova http://www.facebook.com/pages/Orto.si/70186628445 določimo kratek (vanity) URL http://www.facebook.com/Orto.si, kar je primerno tudi za objavo med promoviranjem strani drugje po spletu ali v tisku - ljudje si ta URL še lahko zapomnijo. To možnosti majo sicer tudi osebni profili, nastaviš pa ga lahko  tukaj.

Optimizacija za spletne iskalnike

Za razliko od vsebin v skupinah so vsebine na straneh vidne iskalnikom, kar pomeni, da lahko blagovna znamka s pametnim in dolgoročnim ustvarjanjem kakovostnih vsebin prisotnost na Facebooku izkoristi za boljše uvrstitve na iskalnikih.

Oglaševanje

Z oglaševanjem na Facebooku lahko sicer promoviraš karkoli hočeš, vendar ima samo oglaševanje strani vključeno social funkcijo - to pomeni, da se ob oglasu izpiše tudi, katerim tvojim prijateljem je ta stran že všeč oz. so njeni člani.

Taki oglasi so veliko bolj učinkoviti, saj se po principu učinka snežene kepe tako strani pridruži več uporabnikov, kakor če podatka, katerim tvojim prijateljem je stran že všeč, ne bi bilo.

Oglase lahko ustvarjate na tej povezavi.

Zdelo se mi je zanimivo pripraviti infografiko o zastopanosti kategorij Top30 slovenskih FB strani s privrženci oz. uporabniki Facebooka, ki jim je všeč določena stran. Tako ima daleč največ privržencev kategorija Hrana in pijača. Med temi FB stranmi je tudi največ uporabniško ustvarjenih.

Hitro rastoči sta še kategoriji Radio in TV ter Turizem in gostinstvo. V prvi trenutno na pridobivanju novih privržencev intenzivno delajo na Radiu Hit in Radiu1, FB strani Slovenija ima talent pa prinaša pravkar največ privržencev trenutno potekajoča istoimenska oddaja. V drugi pa lahko s prihajajočima poletjem in počitnicami pričakujemo še hitrejšo rast, saj bodo tu veliko novih privržencev pridobile predvsem turistične agencije. Na lestvici Top30 pogrešam predvsem več (spletnih) medijev, mobilnih operaterjev in spletnih trgovin.

Zanimiva je tudi primerjava števila privržencev glede na upravljanje Facebook strani. Izrazito so v (tudi številu Facebook strani) prednosti podjetja, medtem ko je skupnost ustvarila nekaj najbolj zastopanih strani slovenskih blagovnih znamk.

Včeraj smo na v okiviru komunikacije portala Siol.net na Facebooku lansirali stran Siol.net Dobro počutje. Stran prinaša novice in nasvete za zdravo življenje, osebno nego, skrb za družino, urejanje doma, kulinarične užitke in zdravo prehrano.

Kulinarične užitke komuniciramo predvsem prek receptov na posebnem FBML zavihku, ki služi kot agregat oz. izpostavljanje izbora receptov na portalu. Vsak teden bomo poleg tematskega izbora (najbolj popularni, ribje jedi, mesne jedi…) naredili tudi izbor receptov, za katere mislimo, da bi jih naši fani definitivno morali skuhati.

Če hočeš narediti izbor več receptov in zraven imeti še velike vabljive fotografije, potem počasi potrebuješ navigacijo, ki je prikazana spodaj. To se da rešiti brez programiranja posebne aplikacije z dinamičnim FBML.

<!– NAVIGACIJA –>

<a href=”#” clicktoshow=”nav1″ clicktohide=”nav2,nav3,nav4″>Recept 1</a>

<a href=”#” clicktoshow=”nav2″ clicktohide=”nav1,nav3,nav4″>Recept 2</a>

<a href=”#” clicktoshow=”nav3″ clicktohide=”nav1,nav2,nav4″>Recept 3</a>

<!– VSEBINA - RECEPT 1 (ALI PRVIZET/HOME POGLED) –>

<div id=”nav1″>

Vsebina recept 1

</div>

<!– VSEBINA - RECEPT 2 –>

<div id=”nav2″ style=”display: none;”>

Vsebina recept 2

</div>

<!– VSEBINA - RECEPT 3 –>

<div id=”nav3″ style=”display: none;”>

Vsebina recept 3

</div>

Rešitev je v bistvu navaden HTML, razen clicktoshow in clicktohide elementov. Clicktoshow omogoča, da določiš ID vsebine, ki jo želiš prikazati, ko uporabnik klikne na povezavo. Na drugi strani pa clicktohide omogoča, da določiš ID vsebine, ki jo želiš skriti.

Moja velika želja je, da bi se v Sloveniji počasi začeli pogovarjati o tem, kako biti prisoten na družbenih medijih in ne zakaj. Počasi prihajamo v to fazo, a potrebno bo še veliko dela. Za interni mesečnik Skupine Telekom Slovenije Škrjanček sem napisal članek o slednjem vprašanju. Povejte vaše misli v komentarjih.

Pogovor o podjetju na internetu že poteka . Se mu bomo pridružili ?

Pri postavljanju Facebook (FB) strani Siol.net Novice smo razmišljali, kakšne unikatne vsebine ponuditi fanom na FB strani v skladu s trenutnimi produkcijskimi možnostmi. Vsebine (besedilo) na FB so relativno dobro indeksirane v iskalnikih, kar pomeni, da poleg ponudbe aktualnih novic s portala, potrebuješ tudi dodatne vsebine na FB.

Preference uporabnikov po tipu vsebin se poleg strnjenih, najbolj aktualnih informacij nagibajo predvsem v mnenja, komentarje, subjektivne, a dobro argumentirane poglede na aktualno dogajanje. Tu je bil, kot se je izkazalo dobra in očitna izbira Jože Bonča, bivši radijski novinar, sedaj zaposlen na Planet9.

Jože tako vsak dan napiše komentar dneva - njegov pogled na aktualno dogajanje v Sloveniji in svetu. Po relativno dobrem odzivu je uredništvo novic prepoznalo dodano vrednost lastnih komentarjev in izoblikovanja lastnega mnenja spletnega medija. Tako so komentarji sedaj uvrščeni na portalu Siol.net, kjer so odziv in komentarji še toliko boljši. Danes (2.2.2010) je denimo komentar dneva uvrščen celo na vstopni strani portala.

To je po mojem mnenju zelo dober primer, kako lahko družbeni medij, kakor je Facebook, predstavlja push svoji blagovni znamki in ji prinaša pravo dodano vrednost.

Dodatne ideje

• call to action - postani fan/oboževalec je bistveni sestavni del landing taba. Ponavadi se najbolje izkažejo marketinški materiali, v katerih ljudem poveš, kaj naj naredijo.
• pomembne stvari na začetek in konec - najbolj pomemben je seveda call to action - ta naj bo na vrhu strani in naj kaže na gumb postani fan s copyjem, ki pove bistvo strani. V sredini razložimo teme strani in kako prinaša dodano vrednost fanom. Na koncu pa postavimo vsebino, ki jo hočemo še dodatno izpostaviti (npr. banner, ki usmerja gledalce na poseben avtomoto kanal na SiOL iO, ki je sestavni del v komunikaciji strani - SiOLove video vsebine).
• testiranje - glavni indikator uspešnosti in namen landing taba je seveda povečanje števila fanov. Na landing tabu je dobro delati manjše spremembe in opazovati, kako to prispeva k povečanju števila fanov.
• analitika - z landing tabom lahko tudi ugotavljamo, katere teme najbolj zanimajo uporabnike, s tem, da jih navedemo in nato merimo, kako uporabnike zanima posamezna vsebina. Ker Facebook sam po sebi ponuja zelo omejeno analitiko strani, se v tem primeru lahko znajdemo z enim od skrajševalnikom URLjev (bit.ly ali skrci.me), ki merijo število klikov na povezave. V zgornjem primeru je vsaka od grafik, ki usmerja uporabnike na posamezne vsebine, opremljena tudi z omenjeno analitiko. Tako bomo dobili dovolj trdne povratne informacije, katere vsebine najbolj zanimajo uporabnike (namig: no surprise, video is the way to go). Glede na to, da morajo grafike v FBML gostovati na lastnem (in ne FBjevih) strežnikih, pa lahko v tem primeru merimo tudi število prikazov teh grafik in čas, ki ga uporabnik preživi na tabu.