BIBLIJA.net: Nova zaveza v enem letu

Nova zaveza #41 (9.2. - Mr 13) - Bere: Matej Nastran

matej@biblija.net (br. Matej Nastran) — Tue, 09 Feb 2010 19:00:00 -0500

Marko 13 Jezus napove razdejanje templja (Mt 24,1–2; Lk 21,5–6) 13 1 Ko je odhajal iz templja, mu je rekel eden izmed njegovih ucencev: »Ucitelj, poglej, kaksni kamni in kaksne stavbe!« 2 Jezus mu je dejal: »Te velike stavbe gledas? Tu zagotovo ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrusen.« Zacetek gorja (Mt 24,3–14; Lk 21,7–19) 3 Ko je sedcl na Oljski gori nasproti templju, so ga Peter, Jakob, Janez in Andrej na samem vprasali: 4 »Povej nam, kdaj bo to in kaksno bo znamenje, ko se bo vse to blizalo koncu.« 5 Tedaj jim je Jezus zacel govoriti: »Glejte, da vas kdo ne zavede! 6 Veliko jih bo prislo v mojem imenu. Govorili bodo: ›Jaz sem‹ in bodo mnoge zavedli. 7 Ko boste slisali o vojnah in govorice o vojnah, se ne vznemirjajte! To se namrec mora zgoditi, vendar se ni konec. 8 Vzdignil se bo namrec narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu. Potresi bodo na mnogih krajih in lakota. To je zacetek porodnih bolecin. 9 Vi pa pazíte nase. Izrocali vas bodo sodiscem in vas pretepali po shodnicah. Pred oblastnike in kralje vas bodo postavljali zaradi mene, njim v pricevanje. 10 Najprej pa se mora oznaniti evangelij vsem narodom. 11 Ko vas bodo vlacili in vas izrocali, ne skrbite vnaprej, kaj boste rekli, temvec govorite to, kar vam bo dano tisto uro. Ne boste namrec govorili vi, temvec Sveti Duh. 12 Izdajal bo v smrt brat brata in oce sina. Otroci bodo vstajali proti starsem in jih pobijali. 13 Vsi vas bodo sovrazili zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, bo resen.« Velika stiska (Mt 24,15–28; Lk 21,20–24) 14 »Ko pa boste videli gnusobo opustosenja stati, kjer ne sme – kdor bere, naj razume –, takrat naj bezijo v hribe tisti, ki so v Judeji. 15 Kdor je na strehi, naj ne hodi dol in naj ne stopa v svojo hiso, da bi kaj vzel iz nje, 16 in kdor je na polju, naj se ne vraca po plasc. 17 Gorje pa nosecim in dojecim v tistih dneh! 18 Molíte, da se to ne zgodi pozimi. 19 Tiste dni bo namrec stiska, kakrsne ni bilo od zacetka stvarstva, ki ga je Bog ustvaril, do zdaj in je ne bo vec. 20 In ce Gospod ne bi skrajsal dni, ne bi bilo reseno nobeno meso; Tj. nobeno zivo bitje. toda zaradi izvoljenih, ki jih je izvolil, je skrajsal dni. 21 Ce vam tedaj kdo porece: ›Glej, tukaj je Kristus!‹ Ali Mesija. ali: ›Glej, tam je!‹, ne verjemite! 22 Vstali bodo namrec lazni kristusi Ali mesije. in lazni preroki in bodo delali znamenja in cudeze, da bi zapeljali izvoljene, ce bo to mogoce. 23 Vi pa pazíte; vse sem vam vnaprej povedal.« Prihod Sina clovekovega (Mt 24,29–31; Lk 21,25–28) 24 »Toda v tistih dneh, po tisti stiski, bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe. 25 Zvezde bodo padale z neba in nebeske sile se bodo majale. 26 Tedaj bodo videli Sina clovekovega priti na oblakih z veliko mocjo in slavo. 27 In takrat bo poslal angele in zbral svoje izvoljene od stirih vetrov, od konca zemlje do konca neba.« Nauk smokvinega drevesa (Mt 24,32–35; Lk 21,29–33) 28 »Od smokvinega drevesa pa se naucite priliko: Kadar postane njegova veja ze muzevna in poganja liste, veste, da je poletje blizu. 29 Tako tudi vi: Ko boste videli, da se to dogaja, védite, da je blizu, pred vrati. 30 Resnicno, povem vam: Ta rod nikakor ne bo presel, dokler se vse to ne zgodi. 31 Nebo in zemlja bosta presla, moje besede pa nikakor ne bodo presle.« Nihce ne ve ne dneva ne ure (Mt 24,36–44) 32 »Za tisti dan ali uro pa ne ve nihce, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oce. 33 Pazíte in bedite, Nekateri rkp. dodajajo in molite. ker ne veste, kdaj pride ta cas! 34 Tako bo kakor s clovekom, ki je zapustil svoj dom in sel na potovanje. Svojim sluzabnikom je izrocil oblast, vsakemu svoje opravilo, vratarju pa je narocil, naj bedi. 35 Bodite torej budni, ker ne veste, kdaj pride hisni gospodar – zvecer, opolnoci, ob petelinjem petju ali ob zori –, 36 da vas ne najde specih, ce pride nenadoma. 37 Kar pravim vam, pravim vsem: Bodite budni!«

Nova zaveza #40 (8.2. - Mr 12) - Bere: Matej Nastran

matej@biblija.net (br. Matej Nastran) — Mon, 08 Feb 2010 19:00:00 -0500

Marko 12 Prilika o vinogradu in vinicarjih (Mt 21,33–46; Lk 20,9–19) 12 1 Zacel jim je govoriti v prilikah: »Neki clovek je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal stiskalnico in sezidal stolp. Dal ga je v najem vinicarjem in odpotoval. 2 Ob dolocenem casu je poslal k vinicarjem sluzabnika, da bi dobil od njih del sadov iz vinograda. 3 Ti pa so ga zgrabili, pretepli in odpravili praznih rok. 4 Nato je poslal k njim drugega sluzabnika. Ranili so ga na glavi in ga zasramovali. 5 Poslal je se enega in so ga ubili. Takó se je dogajalo se mnogim drugim: ene so pretepli, druge ubili. 6 Imel je se enega, ljubljenega sina. Nazadnje je k njim poslal njega in rekel: ›Mojega sina bodo spostovali.‹ 7 Tisti vinicarji pa so govorili med seboj: ›Ta je dedic. Dajmo, ubijmo ga in dediscina bo nasa!‹ 8 Zgrabili so ga, ubili in vrgli iz vinograda. 9 Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Prisel bo in vinicarje pokoncal, vinograd pa dal drugim. 10 Ali niste brali tega Pisma: Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogalni kamen. Db. glava vogala. 11 Gospod je to naredil in cudovito je v nasih oceh.« Ali ... ga je naredil / in (ta kamen) je cudovit. 12 In poskusali so ga zgrabiti, pa so se zbali mnozice. Spoznali so seveda, da je to priliko rekel proti njim. Pustili so ga torej in odsli. Davek cesarju (Mt 22,15–22; Lk 20,20–26) 13 Poslali so k njemu nekaj farizejev in herodovcev, da bi ga ujeli v besedi. 14 Prisli so in mu rekli: »Ucitelj, vemo, da si resnicoljuben in se ne oziras na nikogar, ker ne gledas na osebo, temvec v resnici ucis Bozjo pot. Ali smemo dajati cesarju davek ali ne? Naj ga dajemo ali ne dajemo?« 15 On pa je vedel za njihovo hinavscino in jim je rekel: »Kaj me preizkusate? Prinesite mi denarij, da ga pogledam!« 16 Prinesli so ga. In rekel jim je: »Cigava sta ta podoba in napis?« Dejali so mu: »Cesarjeva.« 17 Jezus pa jim je rekel: »Dajte Ali Povrnite. cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Bozjega!« In zelo so se mu cudili. Kako je z vstajenjem (Mt 22,23–33; Lk 20,27–40) 18 K njemu so prisli saduceji, ki so govorili, da ni vstajenja, in so ga vprasali: 19 »Ucitelj, Mojzes nam je zapisal: Ce komu umre brat in zapusti zeno, ne zapusti pa otroka, naj njegov brat vzame to zeno in obudi zarod svojemu bratu. 20 Bilo je sedem bratov. Prvi je vzel zeno, in ko je umrl, ni zapustil potomstva. 21 Vzel jo je drugi in umrl, ne da bi pustil za seboj potomstvo, in tretji prav tako. 22 Vseh sedem je ostalo brez potomstva. Zadnja od vseh je umrla tudi zena. 23 Cigava bo zena ob vstajenju, ko bodo vstali? ko bodo vstali: manjka v nekaterih rkp. Vseh sedem jo je namrec imelo za zeno.« 24 Jezus jim je rekel: »Ali se ne motite zato, ker ne poznate ne Pisem in ne Bozje moci? 25 Ko bodo namrec vstali od mrtvih, se ne bodo ne zenili in ne mozile, ampak bodo kakor angeli v nebesih. 26 O tem pa, da bodo mrtvi obujeni, mar niste brali v Mojzesovi knjigi, v pripovedi o grmu, kako je Bog rekel Mojzesu: Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov. 27 Ni pa Bog mrtvih, ampak zivih. Zelo se motite.« Najvecja zapoved (Mt 22,34–40; Lk 10,25–28) 28 Eden izmed pismoukov je slisal, kako razpravljajo, in videl, da jim je Jezus Dodano. dobro odgovoril; pristopil je in ga vprasal: »Katera je prva od vseh zapovedi?« 29 Jezus je odgovoril: »Prva je: Poslusaj, Izrael, Gospod, nas Bog, je edini Gospod. Db. Gospod, nas Bog, Gospod je eden. 30 Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duse, z vsem misljenjem in z vso mocjo. 31 Druga pa je tale: Ljubi svojega bliznjega kakor samega sebe. Vecja od teh dveh ni nobena druga zapoved.« 32 Pismouk mu je rekel: »Dobro, ucitelj. Resnico si povedal: On je edini Db. Eden je. in ni drugega razen njega, 33 in ljubiti njega iz vsega srca, z vsem umevanjem in z vso mocjo ter ljubiti bliznjega kakor samega sebe je vec kakor vse zgalne daritve in zrtve.« 34 Ko je Jezus videl, da je pametno odgovoril, mu je rekel: »Nisi dalec od Bozjega kraljestva.« In nihce si ga ni drznil se kaj vprasati. Vprasanje o Davidovem sinu (Mt 22,41–46; Lk 20,41–44) 35 Ko je Jezus ucil v templju, je spregovoril in rekel: »Kako pismouki govorijo, da je Mesija Ali Kristus. Davidov sin? 36 Sam David je rekel v Svetem Duhu: Gospod je rekel mojemu Gospodu: ›Sédi na mojo desnico, dokler ne polozim tvojih sovraznikov pod tvoje noge.‹ 37 David sam ga torej imenuje Gospod, kako je potem njegov sin?« In velika mnozica ga je rada poslusala. Jezus obtozuje pismouke (Mt 23,1–36; Lk 20,45–47) 38 Med svojim poucevanjem jim je govoril: »Varujte se pismoukov, ki si zelijo hoditi okrog v dolgih oblacilih in si zelijo pozdravov ljudi na trgih, 39 prvih sedezev v shodnicah in castnih mest na gostijah, 40 ki vdovam pozirajo hise in na videz opravljajo dolge molitve; ti bodo stroze obsojeni.« Db. ti bodo prejeli vecjo obsodbo. Vdovin dar (Lk 21,1–4) 41 Sedcl je nasproti zakladnici in gledal, kako mnozica mece denar vanjo. Mnogo bogatih je veliko vrglo. 42 Prisla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva novcica, to je en kvadrant. 43 Tedaj je poklical k sebi svoje ucence in jim rekel: »Resnicno, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla vec kot vsi, ki so metali v zakladnico. 44 Vsi so namrec vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega ubostva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za zivljenje.«

Nova zaveza #39 (7.2. - Mr 11) - Bere: Matej Nastran

matej@biblija.net (br. Matej Nastran) — Sun, 07 Feb 2010 19:00:00 -0500

Marko 11 Jezusovo delovanje v Jeruzalemu Slovesni prihod v Jeruzalem (Mt 21,1–11; Lk 19,28–40; Jn 12,12–19) 11 1 Ko so prisli blizu Jeruzalema, do Bétfage in Betanije ob Oljski gori, je poslal dva izmed svojih ucencev 2 in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama. Takoj ko prideta vanjo, bosta nasla privezanega oslicka, na katerem se nikoli ni sedcl noben clovek. Odvezita ga in pripeljita. 3 In ce vama kdo rece: ›Zakaj to delata?‹ recita: ›Gospod ga potrebuje in ga bo takoj poslal nazaj scm.‹« 4 Odsla sta in nasla oslicka, privezanega pri vratih zunaj ob cesti, ter ga zacela odvezovati. 5 Nekateri izmed tistih, ki so tam stali, so jima rekli: »Kaj delata? Zakaj odvezujeta oslicka?« 6 Odgovorila sta jim, kakor je rekel Jezus, in so ju pustili. 7 Pripeljala sta k Jezusu oslicka, polozila nanj svoja plasca in sédel je nanj. 8 Veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje plasce, drugi pa veje, ki so jih odlomili na poljih. 9 Tisti, ki so sli pred njim, in tudi tisti, ki so sli za njim, so vzklikali: »Hozána! Tj. ‘resi, prosimo te’. Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! 10 Blagoslovljeno kraljestvo nasega oceta Davida, kraljestvo, ki prihaja! Hozána na visavah!« 11 In prisel je v Jeruzalem, v tempelj. Skrbno si je vse ogledal, in ker je bilo ze pozno, je z dvanajsterimi odsel v Betanijo. Jezus je nejevoljen nad smokvinim drevesom (Mt 21,18–19) 12 Ko so sli naslednji dan iz Betanije, je bil lacen. 13 Od dalec je zagledal smokvino drevo, ki je imelo listje. Sel je pogledat, ce bi morda kaj nasel na njem. Prisel je do njega, pa ni nasel drugega kot listje; ni bil namrec cas za smokve. 14 Tedaj mu je rekel: »Naj od tebe nikoli vec nihce ne jé sadu!« In njegovi ucenci so to slisali. Jezus ocisti tempelj (Mt 21,12–17; Lk 19,45–48; Jn 2,13–22) 15 Prisli so v Jeruzalem: Stopil je v tempelj in zacel izganjati tiste, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stole 16 in ni pustil, da bi kdo kar koli nesel skozi tempelj. 17 Ucil je in jim rekel: »Ali ni pisano: Moja hisa naj se imenuje hisa molitve za vse narode, vi pa ste iz nje naredili razbojnisko jamo.« 18 Ko so to slisali véliki duhovniki in pismouki, so iskali nacin, kako bi ga umorili. Bali pa so se ga, ker je vse ljudstvo strmelo nad njegovim naukom. 19 Ko se je zvecerilo, je odhajal Razlicica so odhajali. iz mesta. Nauk smokvinega drevesa (Mt 21,18–22) 20 Ko so sli navsezgodaj mimo tiste smokve, so videli, da se je posusila do korenin. 21 Peter se je spomnil in mu rekel: »Rabi, Tj. ‘moj gospod’, ‘moj ucitelj’. poglej, smokva, ki si jo preklel, se je posusila.« 22 In Jezus jim je odgovoril: »Imejte Razlicica Ce imate ... vero v Boga! Db. vero (od) Boga ali Bozjo vero. 23 Resnicno, povem vam: Kdor bo rekel tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje‹ in ne bo dvomil v svojem srcu, temvec verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo. 24 Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste ze prejeli, Razlicica da prejemate. in se vam bo zgodilo. 25 In kadar vstanete k molitvi, odpustite, ce imate kaj proti komu, da vam tudi vas Oce, ki je v nebesih, odpusti vase prestopke.« Nekateri rkp. dodajajo v. 26: Ce pa vi ne odpustite, vam tudi vas nebeski Oce ne bo odpustil vasih prestopkov. Od kod Jezusova oblast (Mt 21,23–27; Lk 20,1–8) 27 In spet so prisli v Jeruzalem. Medtem ko je hodil po templju, so prisli k njemu véliki duhovniki, pismouki in staresine 28 in so mu rekli: »S kaksno oblastjo to delas? Kdo ti je dal to oblast, da to delas?« 29 Jezus pa jim je dejal: »Vprasal vas bom neko stvar. Odgovorite mi in povedal vam bom, s kaksno oblastjo to delam. 30 Ali je bil Janezov krst iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi!« 31 Sami pri sebi so mislili in govorili: »Ce recemo: ›Iz nebes,‹ bo rekel: ›Zakaj mu torej niste verjeli?‹ 32 Ali naj recemo: ›Od ljudi?‹« Bali so se ljudstva, kajti Janeza so vsi imeli za resnicnega preroka. 33 Zato so odgovorili: »Ne vemo.« In Jezus jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kaksno oblastjo to delam.«

Nova zaveza #38 (6.2. - Mr 10) - Bere: Matej Nastran

matej@biblija.net (br. Matej Nastran) — Sat, 06 Feb 2010 19:00:00 -0500

Marko 10 O locitvi (Mt 19,1–12) 10 1 Od tam je prisel v judejsko pokrajino in na drugo stran Jordana. Spet so se zgrnile okrog njega mnozice in spet jih je ucil kakor po navadi. 2 Pristopili so farizeji, in da bi ga preizkusali, so ga vprasali: »Ali je dovoljeno mozu odsloviti zeno?« 3 Odgovoril jim je: »Kaj vam je narocil Mojzes?« 4 Rekli so: »Mojzes je dovolil napisati locitveni list in jo odsloviti.« 5 Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vase trdosrcnosti vam je napisal to zapoved, 6 na zacetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moza in zeno. 7 Zaradi tega bo moz zapustil oceta in mater in se pridruzil svoji zeni in ... zeni: manjka v nekaterih rkp. 8 in bosta oba eno meso. Tako nista vec dva, ampak eno meso. 9 Kar je torej Bog zdruzil, tega naj clovek ne locuje!« 10 Ko so bili v hisi, so ga ucenci spet sprasevali o tem. 11 In govoril jim je: »Kdor se loci od svoje zene in se ozeni z drugo, presustvuje z njo; 12 in ce se ona loci od svojega moza in se omozi z drugim, presustvuje.« Jezus blagoslavlja otroke (Mt 19,13–15; Lk 18,15–17) 13 Prinasali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, ucenci pa so jih grajali. 14 Ko je Jezus to videl, je postal nejevoljen Nekateri rkp. dodajajo in jih je pograjal. in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti taksnih je Bozje kraljestvo. 15 Resnicno, povem vam: Kdor ne sprejme Bozjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.« 16 In objel jih je, polozil nanje roke in jih blagoslavljal. Bogastvo in hoja za Jezusom (Mt 19,16–30; Lk 18,18–30) 17 Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprasal: »Dobri ucitelj, kaj naj storim, da bom delezen vecnega zivljenja?« 18 Jezus mu je odvrnil: »Kaj mi pravis, da sem dober?! Nihce ni dober razen enega, Boga! 19 Zapovedi poznas: Ne ubijaj! Ne presustvuj! Ne kradi! Ne pricaj po krivem! Ne goljufaj! Spostuj oceta in mater!« 20 Rekel mu je: »Ucitelj, vse to sem izpolnjeval ze od svoje mladosti.« 21 Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imas, in daj ubogim, in imel bos zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« 22 Ta beseda ga je potrla in je zalosten odsel; imel je namrec veliko premozenje. 23 Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim ucencem: »Kako tezko bodo tisti, ki imajo premozenje, prisli v Bozje kraljestvo!« 24 Ucenci so se cudili njegovim besedam. In Jezus je vnovic spregovoril: »Otroci, kako tezko je Nekateri rkp. dodajajo tistim, ki se zanasajo na bogastvo. priti v Bozje kraljestvo! 25 Laze gre kamela skozi sivankino uho, kakor bogatas pride v Bozje kraljestvo.« 26 Ti pa so se bolj strmeli in govorili med seboj: »Kdo se potem more resiti?« 27 Jezus se je ozrl vanje in rekel: »Pri ljudeh je to nemogoce, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoce.« 28 Peter pa mu je zacel govoriti: »Glej, mi smo vse zapustili in sli za teboj.« 29 Jezus je rekel: »Resnicno, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hiso ali brate ali sestre ali mater ali oceta ali otroke ali njive 30 in ne bi zdaj, v tem casu, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko his, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa vecno zivljenje. 31 Toda mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi.« Jezus tretjic napove svojo smrt in vstajenje (Mt 20,17–19; Lk 18,31–34) 32 Bili so na poti v Jeruzalem in Jezus je hodil pred njimi. Cudili so se, tisti pa, ki so ga spremljali, so se bali. Spet je vzel dvanajstere k sebi in jim zacel govoriti, kaj se bo zgodilo z njim. 33 Rekel je: »Glejte! V Jeruzalem gremo in Sin clovekov bo izrocen Ali izdan. vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt in izrocili poganom. 34 In zasmehovali ga bodo, pljuvali vanj, ga bicali in umorili, toda po treh dneh bo vstal.« Jakobova in Janezova prosnja (Mt 20,20–28) 35 Zebedejeva sinova Jakob in Janez sta stopila k njemu in mu rekla: »Ucitelj, zeliva, da nama storis, kar te bova prosila.« 36 Rekel jima je: »Kaj hoceta, da vama storim?« 37 Rekla sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« 38 Jezus jima je dejal: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krscena s krstom, s katerim sem jaz krscen?« 39 Rekla sta mu: »Moreva.« In Jezus jima je dejal: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz krscen, bosta krscena; 40 dati, kdo bo sedcl na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.« 41 Ko je drugih deset to slisalo, so se zaceli jeziti na Jakoba in Janeza. 42 Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje, gospodujejo nad narodi Ali pogani. in da jim njihovi velikasi vladajo. Ali da njihovi velikasi zlorabljajo svojo oblast nad njimi. 43 Med vami pa naj ne bo tako, Db. ni tako. ampak kdor hoce postati velik med vami, naj bo vas streznik, 44 in kdor hoce biti prvi med vami, naj bo vsem sluzabnik. 45 Saj tudi Sin clovekov ni prisel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje zivljenje v odkupnino za mnoge.« Jezus ozdravi slepega Bartimája (Mt 20,29–34; Lk 18,35–43) 46 Prisli so v Jeriho. Ko je s svojimi ucenci in s precejsnjo mnozico odhajal iz Jerihe, je slepi berac Bartimáj, Timájev sin, sedcl ob poti. 47 In ko je slisal, da je to Jezus Nazarecan, je zacel vpiti in govoriti: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« 48 Mnogi so ga grajali, naj umolkne, on pa je se glasneje vpil: »Davidov sin, usmili se me!« 49 Jezus je obstal in rekel: »Poklicite ga!« Poklicali so slepega in mu rekli: »Le pogum, vstani, klice te!« 50 Odvrgel je svoj plasc, skocil pokonci in pohitel k Jezusu. 51 Jezus ga je vprasal: »Kaj hoces, da ti storim?« Slepi mu je dejal: »Rabuní, Tj. ‘moj gospod’, ‘moj ucitelj’. da bi spregledal!« 52 Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je resila!« Ali ozdravila. Takoj je spregledal in sel po poti za njim.

Nova zaveza #37 (5.2. - Mr 9) - Bere: Matej Nastran

matej@biblija.net (br. Matej Nastran) — Fri, 05 Feb 2010 19:00:00 -0500

Marko 9 9 1 In govoril jim je: »Resnicno, povem vam: Nekateri od tukaj stojecih res ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Bozjega kraljestva, ki je prislo z mocjo.« Jezusova spremenitev (Mt 17,1–13; Lk 9,28–36) 2 Cez sest dni je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vprico njih se je spremenil. Db. preobrazil. 3 Njegova oblacila so postala blesceca, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. 4 In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom. 5 Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: »Rabi, Tj. ‘moj gospod’, ‘moj ucitelj’. dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri sotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« 6 Ni namrec vedel, kaj bi rekel, kajti zelo so se prestrasili. 7 Naredil se je oblak in jih obsencil. In iz oblaka se je zaslisal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, Ali moj Sin, Ljubljeni. njega poslusajte!« 8 Ko so se hitro ozrli naokrog, niso videli nikogar vec, razen Jezusa samega, ki je bil z njimi. 9 In medtem ko so sli z gore, jim je narocil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli, dokler Sin clovekov ne vstane od mrtvih. 10 To besedo so ohranili zase in se med seboj sprasevali, kaj pomeni vstati od mrtvih. 11 In vprasali so ga: »Zakaj pismouki govorijo, da mora najprej priti Elija?« 12 Rekel jim je: »Elija res pride najprej in vse prenavlja, toda kako, da je pisano o Sinu clovekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zanicevan? 13 A povem vam, da je Elija ze prisel in so mu storili vse, kar so hoteli, kakor je pisano o njem.« Jezus ozdravi bozjastnega decka (Mt 17,14–20; Lk 9,37–43a) 14 Ko so prisli k ucencem, so zagledali veliko mnozico okrog njih in pismouke, ki so razpravljali z njimi. 15 Takoj ko je mnozica opazila Jezusa, je ostrmela, odhitela k njemu in ga pozdravljala. 16 Vprasal jih je: »Zakaj Ali Kaj. razpravljate z njimi?« 17 Nekdo iz mnozice mu je odvrnil: »Ucitelj, k tebi sem pripeljal svojega sina. Obsedel ga je nemi duh. 18 Kjer koli ga napade, ga vrze na tla, da se peni, skriplje z zobmi in odreveni. Prosil sem tvoje ucence, naj ga izzenejo, pa ga niso mogli.« 19 Odgovoril jim je: »O neverni rod! Do kdaj bom pri vas? Do kdaj vas bom prenasal? Pripeljite ga k meni!« 20 In privedli so ga k njemu. Ko ga je duh zagledal, je takoj stresel decka, da je padel na tla, se valjal in penil. 21 Jezus Dodano. je vprasal njegovega oceta: »Koliko casa se mu to ze dogaja?« Rekel je: »Od otroskih let. 22 Veckrat ga je vrgel celo v ogenj in v vodo, da bi ga pokoncal. Toda ce kaj mores, se nas usmili in nam pomagaj!« 23 Jezus mu je dejal: »Glede tega ›ce mores‹ pa – vse je mogoce tistemu, ki veruje.« 24 Deckov oce je takoj na ves glas rekel: »Verujem, pomagaj moji neveri!« 25 Ko je Jezus videl, da mnozica tece skupaj, je zapretil necistemu duhu: »Nemi in gluhi duh, ukazujem ti: Pojdi iz njega in ne vstopi vec vanj!« 26 Duh je zavpil, decka mocno stresel in sel iz njega. Decek je oblezal kakor mrtev, tako da so mnogi govorili: »Umrl je.« 27 Jezus pa ga je prijel za roko, ga vzdignil in decek Dodano. je vstal. 28 Ko je prisel v hiso, so ga njegovi ucenci na samem sprasevali: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« 29 Rekel jim je: »Ta rod se lahko izzene le z molitvijo.« Nekateri rkp. dodajajo in s postom. Jezus drugic napove svojo smrt in vstajenje (Mt 17,22–23; Lk 9,43b–45) 30 Sli so od tam in prepotovali Galilejo, vendar ni zelel, da bi kdo to izvedel. 31 Ucil je namrec svoje ucence in jim govoril: »Sin clovekov bo izrocen v cloveske roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal.« 32 Oni niso razumeli te besede, vendar so se ga bali vprasati. Kdo je najvecji (Mt 18,1–5; Lk 9,46–48) 33 Prisli so v Kafarnáum. Ko je bil v hisi, jih je vprasal: »O cem ste se menili med potjo?« 34 Oni pa so molcali, kajti med potjo so razpravljali med seboj, kateri izmed njih je najvecji. 35 Tedaj je sédel, poklical dvanajstere in jim rekel: »Ce kdo hoce biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem sluzabnik.« 36 In vzel je otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel: 37 »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, ne sprejme mene, temvec tistega, ki me je poslal.« Kdor ni proti nam, je z nami (Lk 9,49–50) 38 Janez mu je rekel: »Ucitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal demone, in smo mu branili, Razlicici preprecili, skusali to prepreciti. ker ni hodil za nami.« 39 Jezus pa je rekel: »Ne branite mu! Nihce namrec ne more storiti mogocnega dela Db. storiti moci, tj. cudeza. v mojem imenu in takoj grdo govoriti o meni. 40 Kdor ni proti nam, je za nas. 41 Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi – resnicno, povem vam –, zagotovo ne bo izgubil svojega placila.« Skusnjave vabijo v greh (Mt 18,6–9; Lk 17,1–2) 42 »Kdor pohujsa enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje. 43 Ce te tvoja roka pohujsuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prides pohabljen v zivljenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi prisel v peklensko dolino, Db. v géeno. v neugasljivi ogenj. Nekateri rkp. dodajajo v. 44: kjer njihov crv ne umre in njihov ogenj ne ugasne. 45 Ce te tvoja noga pohujsuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prides hrom v zivljenje, kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vrzen v peklensko dolino. Db. v géeno. Nekateri rkp. dodajajo v. 46: kjer njihov crv ne umre in njihov ogenj ne ugasne. 47 Ce te tvoje oko pohujsuje, ga iztakni! Bolje je zate, da prides z enim ocesom v Bozje kraljestvo, kakor da bi imel obe ocesi, pa bi bil vrzen v peklensko dolino, Db. v géeno. 48 kjer njihov crv ne umre in njihov ogenj ne ugasne. 49 Vsakdo bo namrec z ognjem Ali v ognju ali za ogenj. osoljen. Razlicica In vsaka zrtev bo osoljena s soljo. 50 Sol je dobra. Ce pa sol postane neslana, s cim jo boste popravili? Imejte sol v sebi in zivite v miru med seboj!«

Nova zaveza #36 (4.2. - Mr 8) - Bere: Matej Nastran

matej@biblija.net (br. Matej Nastran) — Thu, 04 Feb 2010 19:00:00 -0500

Marko 8 Jezus nasiti stiri tisoc moz (Mt 15,32–39) 8 1 Tiste dni je bilo spet veliko ljudi pri njem in niso imeli kaj jesti. Poklical je k sebi ucence in jim rekel: 2 »Smili se mi mnozica, ker ze tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti. 3 Ce jih lacne posljem domov, bodo na poti omagali, kajti nekaj jih je prislo od dalec.« 4 Njegovi ucenci so mu odgovorili: »Od kod bi jih mogel kdo s kruhom nasititi tukaj v puscavi?« 5 Vprasal jih je: »Koliko hlebov imate?« Dejali so: »Sedem.« 6 Tedaj je narocil, naj mnozica sede po tleh. Vzel je sedem hlebov, se zahvalil, jih razlomil in dajal ucencem, da bi jih delili; in razdelili so jih med mnozico. 7 Imeli so tudi nekaj ribic. Blagoslovil jih je in velel, naj ponudijo tudi te. 8 Jedli so in se nasitili. Nato so pobrali sedem kosev kosckov, ki so ostali; 9 ljudi pa je bilo okoli stiri tisoc. In odpustil jih je; 10 sam pa je z ucenci takoj stopil v coln in se odpeljal v dalmanútske Razlicica magadánske. kraje. Farizeji zahtevajo znamenje (Mt 16,1–4) 11 Tedaj so prisli farizeji in zaceli razpravljati z njim; preizkusali so ga s tem, da so od njega zahtevali znamenje z neba. 12 On pa je v duhu zavzdihnil in rekel: »Kaj, ta rod zahteva znamenje? Resnicno, povem vam: Temu rodu znamenje ne bo dano.« 13 In pustil jih je, spet stopil v coln in odplul na drugo stran jezera. Kvas farizejev in Herodov kvas (Mt 16,5–12) 14 Pozabili pa so vzeti kruh; v colnu so imeli s seboj en sam hleb. 15 Jezus jih je opominjal z besedami: »Pazíte, varujte se kvasa farizejev in Herodovega kvasa.« Razlicica in kvasa herodovcev. 16 Oni pa so se med seboj menili, da nimajo kruha. 17 Vedel je za to in jim rekel: »Kaj se pogovarjate, da nimate kruha? Kaj se vedno ne razumete in ne uvidite? Ali imate srce zakrknjeno? 18 Oci imate, pa ne vidite, usesa imate, pa ne slisite. Ali se ne spominjate, 19 ko sem razlomil pet hlebov med pet tisoc ljudi, koliko polnih kosar kosckov ste nabrali?« Rekli so mu: »Dvanajst.« 20 »In ko sem jih razlomil sedem med stiri tisoc, koliko polnih kosev kosckov ste nabrali?« Odgovorili so mu: »Sedem.« 21 Tedaj jim je rekel: »Mar se vedno ne uvidite?« Jezus ozdravi slepega v Betsajdi 22 Prispeli so v Betsajdo in pripeljali so mu slepega ter ga prosili, da bi se ga dotaknil. 23 Prijel je slepega za roko in ga povedel iz vasi. Nato mu je s slino omocil oci, Db. mu je pljunil na oci. polozil nanj roke in ga vprasal: »Vidis kaj?« 24 Ta se je ozrl kvisku in rekel: »Vidim ljudi, kakor da bi okrog hodila drevesa.« 25 Nato mu je ponovno polozil roke na oci in slepi je spregledal. Ozdravel je in vse razlocno videl. 26 In poslal ga je domov z narocilom: »V vas nikar ne hôdi!« Peter izpove vero (Mt 16,13–20; Lk 9,18–21) 27 Nato je sel Jezus s svojimi ucenci v vasi Cezareje Filipove. Med potjo je ucence spraseval: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?« 28 Odgovorili so: »Janez Krstnik; drugi: Elija; spet drugi: eden od prerokov.« 29 In vprasal jih je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter mu je odgovoril in rekel: »Ti si Mesija.« Ali Kristus, Maziljenec. 30 Strogo jim je prepovedal, da bi to komu povedali. Jezus prvic napove svojo smrt in vstajenje (Mt 16,21–28; Lk 9,22–27) 31 In zacel jih je uciti, da bo Sin clovekov moral veliko pretrpeti, da ga bodo staresine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal. 32 O teh stvareh jim je odkrito govoril. In Peter ga je potegnil k sebi in ga zacel grajati. 33 On pa se je obrnil, pogledal po ucencih in pograjal Petra: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne mislis na to, kar je Bozje, ampak na to, kar je clovesko!« 34 Tedaj je poklical k sebi mnozico skupaj z ucenci in jim rekel: »Ce hoce kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj kriz ter hodi za menoj. 35 Kdor namrec hoce resiti svoje zivljenje, Db. svojo duso. ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje zivljenje Db. svojo duso. zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo resil. 36 Kaj namrec koristi cloveku, ce si ves svet pridobi, svoje zivljenje Db. svojo duso. pa zapravi? 37 Kaj bi clovek lahko dal v zameno za svoje zivljenje? Db. svojo duso. 38 Kdor se sramuje mene in mojih besed Razlicica mojih (ucencev). pred tem presustnim in gresnim rodom, se ga bo tudi Sin clovekov sramoval, ko bo s svetimi angeli prisel v velicastvu svojega Oceta.«

Nova zaveza #35 (3.2. - Mr 7) - Bere: Matej Nastran

matej@biblija.net (br. Matej Nastran) — Wed, 03 Feb 2010 19:00:00 -0500

Marko 7 Izrocilo starih (Mt 15,1–20) 7 1 Okrog njega so se zbrali farizeji in nekateri pismouki, ki so prisli iz Jeruzalema, 2 in videli so, da nekaj njegovih ucencev jé z obredno necistimi, to je neumitimi rokami. 3 Farizeji in vsi Judje se namrec drzijo izrocila staresin in ne jedo, ce si prej skrbno Ali do komolca ali s pestjo; gr. nejasno. ne umijejo rok. 4 Tudi nicesar s trga ne jedo, ce se prej ne umijejo. Ali Tudi ko pridejo s trga, nicesar ne jedo, ne da bi jih (obredno) umili. In se mnogo drugega se drzijo po izrocilu: umivajo kozarce, vrce in bakrene lonce. Razlicica vrce in bakrene stvari in postelje. 5 Zato so ga farizeji in pismouki vprasali: »Zakaj se tvoji ucenci ne ravnajo Db. ... ne hodijo. po izrocilu starih, ampak jedo kar z necistimi rokami?« 6 Odgovoril jim je: »Prerok Izaija je dobro prerokoval o vas hinavcih, kakor je pisano: To ljudstvo me casti z ustnicami, a njihovo srce je dalec od mene. 7 Toda zaman mi izkazujejo cast, ker kot nauke ucijo cloveske zapovedi. 8 Bozjo zapoved opuscate in se drzite cloveskega izrocila.« 9 In govoril jim je: »Lepo zametavate Bozjo zapoved, da se drzite svojega izrocila! 10 Mojzes je namrec rekel: Spostuj oceta in mater in Kdor preklinja oceta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. 11 Vi pa pravite: ›Ce kdo rece ocetu ali materi: S cimer bi ti lahko koristil, je korbán,‹ Tj. dar Bogu, zaobljuba. to se pravi dar, 12 mu ne dovolite vec, da bi kaj storil za oceta ali mater. 13 S svojim izrocilom, ki ga izrocate, razveljavljate Bozjo besedo. In se veliko podobnega delate.« 14 In spet je poklical k sebi mnozico in ji govoril: »Poslusajte me vsi in doumite! 15 Nic ni zunaj cloveka, kar bi ga moglo omadezevati, ce pride vanj, ampak ga omadezuje to, kar pride iz cloveka.« Nekateri rkp. dodajajo v. 16: »Kdor ima usesa za poslusanje, naj poslusa!« 17 Ko je od mnozice sel v hiso, so ga njegovi ucenci sprasevali o tem izreku. 18 Dejal jim je: »Tako? Tudi vi nimate pameti? Mar ne razumete, da cloveka ne more omadezevati nic, kar pride vanj od zunaj, 19 ker ne gre v njegovo srce, ampak v zelodec, in se nato izloci v greznico?« S tem je razglasil vse jedi za ciste. Db. (S tem je) ocistil vse jedi. 20 In govoril je: »Kar pride iz cloveka, to ga omadezuje. 21 Od znotraj namrec, iz clovekovega srca, prihajajo hudobne misli, necistovanja, tatvine, umori, 22 presustva, pohlepi, hudobije, zvijaca, razuzdanost, nevoscljivost, bogokletje, napuh, nespamet. 23 Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadezujejo cloveka.« Jezusovo delovanje zunaj Galileje Vera Sirofenicanke (Mt 15,21–28) 24 Vstal je in od tam sel v pokrajino Tira. Nekateri rkp. dodajajo in Sidóna. Stopil je v neko hiso in je zelel, da bi tega nihce ne izvedel, vendar ni mogel ostati skrit. 25 Takoj je slisala o njem zena, katere hcerka je imela necistega duha, in je prisla ter mu padla pred noge. 26 Zena je bila Grkinja, po rodu Sirofenicanka. Prosila ga je, naj izzene demona iz njene hcere. 27 Govoril ji je: »Pústi, da se najprej nasitijo otroci. Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« 28 Ona pa je odvrnila z besedami: »Gospod, tudi Razlicica Da, Gospod, vendar tudi. psi pod mizo jedo drobtinice, ki padajo od otrok.« 29 Rekel ji je: »Zaradi te besede pojdi, demon je sel iz tvoje hcere.« 30 Odsla je domov in nasla deklico, ki je lezala v postelji; in demon je sel iz nje. Jezus ozdravi gluhonemega 31 Nato je odsel iz pokrajine Tira in sel skozi Sidón proti Galilejskemu jezeru, po sredi pokrajine Deseteromestja. 32 Tedaj so mu privedli gluhega, ki je tudi tezko govoril, in ga prosili, da bi polozil roko nanj. 33 Vzel ga je k sebi, stran od mnozice, mu polozil prste v usesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. 34 Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: »Efatá!« to je »Odpri se!« 35 In takoj so se mu odprla usesa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril. 36 Jezus Dodano. jim je narocil, naj tega nikomur ne povejo; toda bolj ko jim je narocal, bolj so oznanjali 37 in nadvse osupli so govorili: »Vse prav dela: gluhim daje, da slisijo, nemim, da govorijo.«

Nova zaveza #34 (2.2. - Mr 6) - Bere: Matej Nastran

matej@biblija.net (br. Matej Nastran) — Tue, 02 Feb 2010 19:00:00 -0500

Marko 6 V Nazaretu Jezusa zavrzejo (Mt 13,53–58; Lk 4,16–30) 6 1 Sel je od tam in prisel v svoj domaci kraj. Spremljali so ga njegovi ucenci. 2 Ko je prisla sobota, je zacel uciti v shodnici. Mnogi, ki so ga poslusali, so zacudeni govorili: »Od kod njemu to? Kaksna je ta modrost, ki mu je dana? In kaksna mogocna dela Db. kaksne moci, tj. cudezi; podobno v v. 6,5. se godijo po njegovih rokah! 3 Ali ni to tisti tesar, sin Marije Razlicica tisti sin tesarja in Marije. in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas?« In spotikali Ali pohujsevali. so se nad njim. 4 Jezus pa jim je govoril: »Prerok ni brez casti, razen v domacem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hisi.« 5 In ni mogel tam storiti nobenega mogocnega dela, samo na nekaj bolnikov je polozil roke in jih ozdravil. 6 In cudil se je njihovi neveri. Jezus poslje dvanajstere (Mt 10,1.5–15; Lk 9,1–6) Obhodil je vasi v okolici in ucil. 7 Poklical je k sebi dvanajstere in jih zacel posiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad necistimi duhovi 8 in jim narocil, naj razen palice ne jemljejo na pot nicesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, 9 obujejo naj sandale in naj ne oblacijo dveh oblek. 10 Govoril jim je: »Kjer koli stopite v hiso, ostanite tam, dokler ne odidete. 11 Ce vas kaksen kraj ne sprejme in vas ne poslusajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pricevanje.« 12 In sli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo. 13 Izgnali so tudi veliko demonov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravljali. Smrt Janeza Krstnika (Mt 14,1–12; Lk 9,7–9) 14 Kralj Herod je slisal o Jezusu, Db. o tem. kajti njegovo ime je postalo znano. Nekateri so govorili: Razlicica On je govoril. »Janez Krstnik je bil obujen od mrtvih in zato delujejo v njem moci.« Tj. cudezne sile. 15 Drugi pa so govorili, da je Elija, in spet drugi, da je prerok, kakor vsi preroki. 16 Ko je to slisal Herod, je dejal: »Janez, ki sem ga dal obglaviti, je bil obujen.« 17 Herod sam je poslal po Janeza in ga prijel ter v jeci vklenil zaradi Herodiade, zene svojega brata Filipa, ker se je z njo ozenil. 18 Janez je namrec govoril Herodu: »Ne smes imeti bratove zene!« 19 Herodiada ga je sovrazila in ga hotela umoriti, a ga ni mogla. 20 Herod pa se je bal Janeza, ker je vedel, da je pravicen in svet moz, in ga je scitil. Kadar ga je slisal, je bil v veliki zadregi, vendar ga je rad poslusal. 21 Prisla pa je priloznost, ko je Herod za svoj rojstni dan priredil gostijo svojim velikasem, castnikom in galilejskim prvakom. 22 Vstopila je Herodiadina hci in zaplesala. Herodu in tem, ki so bili z njim pri mizi, je bila vsec in kralj je rekel deklici: »Prôsi me, kar koli hoces, in ti bom dal.« 23 Celo prisegel ji je vneto: Manjka v nekaterih rkp. »Kar koli me poprosis, ti bom dal, vse do polovice svojega kraljestva.« 24 Sla je ven in dejala svoji materi: »Za kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Za glavo Janeza Krstnika.« 25 In urno je vstopila h kralju in ga prosila: »Hocem, da mi nemudoma das na pladnju glavo Janeza Krstnika.« 26 Kralj se je zelo uzalostil, vendar ji zaradi prisege, ki jo je izrekel vprico gostov, ni hotel odreci. 27 Takoj je poslal po rablja in ukazal, naj prinese njegovo glavo. Ta je sel in ga v jeci obglavil. 28 Prinesel je na pladnju njegovo glavo in jo dal deklici, deklica pa jo je dala materi. 29 Ko so to slisali Janezovi ucenci, so prisli, vzeli njegovo truplo in ga polozili v grob. Jezus nasiti pet tisoc moz (Mt 14,13–21; Lk 9,10–17; Jn 6,1–14) 30 Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu porocali o vsem, kar so storili in ucili. 31 Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpocijte!« Mnogo ljudi je namrec prihajalo in odhajalo, tako da se jesti niso utegnili. 32 In odrinili so s colnom sami zase v samoten kraj. 33 Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj pes hiteli tja in prisli pred njimi. 34 Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko mnozico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je zacel uciti mnogo stvari. 35 In ko je bila ura ze pozna, so stopili k njemu njegovi ucenci in mu govorili: »Samoten je ta kraj in ura je ze pozna. 36 Odpústi jih, da gredo v bliznje zaselke in vasi ter si kupijo kaj hrane.« 37 Odgovoril jim je in rekel: »Dajte jim vi jesti!« Dejali so mu: »Ali naj gremo nakupit kruha za dvesto denarijev in jim damo jesti?« 38 On pa jim je rekel: »Koliko hlebov imate? Pojdite in poglejte!« Ko so poizvedeli, so mu rekli: »Pet in dve ribi.« 39 Tedaj jim je ukazal, naj po skupinah vse posadijo po zeleni travi. 40 Ko so posedli v grucah po sto in po petdeset, 41 je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil in razlomil hlebe ter dajal svojim ucencem, da bi postregli ljudem. Tudi ribi je razdelil med vse. 42 In vsi so jedli in se nasitili. 43 Nato so pobrali dvanajst polnih kosar kosckov in tudi ostanke rib. 44 Tistih, ki so jedli kruh, pa je bilo pet tisoc moz. Jezus hodi po vodi (Mt 14,22–33; Jn 6,15–21) 45 In takoj je primoral svoje ucence, da so sli v coln in se peljali pred njim na drugo stran proti Betsajdi, medtem pa je sam odpuscal mnozico. 46 Ko se je od njih poslovil, je sel na goro molit. 47 Proti veceru je bil coln sredi jezera, on sam pa na kopnem. 48 Videl je, kako se mucijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog cetrte nocne straze je sel k njim tako, da je hodil po jezeru. Hotel je iti mimo njih, 49 toda videli so, da hodi po jezeru. Mislili so, da je prikazen in so zavpili. 50 Vsi so ga namrec zagledali in se prestrasili. On pa je takoj zacel govoriti z njimi. Dejal jim je: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« 51 Nato je stopil k njim v coln in veter je ponehal; bili so vsi iz sebe. 52 Niso se doumeli dogodka s hlebi, temvec je bilo njihovo srce zakrknjeno. Jezus ozdravlja v Genezareski dezeli (Mt 14,34–36) 53 Ko so se prepeljali, so pri Genezaretu dosegli kopno in pristali. 54 Brz ko so stopili iz colna, so ga ljudje ze prepoznali. 55 Obtekli so vso tisto pokrajino in zaceli na posteljah prinasati bolnike tja, kjer so slisali, da je. 56 Kamor koli je prihajal, v vasi ali mesta ali na podezelje, povsod so polagali na trge bolnike in ga prosili, da bi se dotaknili vsaj roba njegove obleke; in kateri so se ga dotaknili, so bili reseni. Ali so ozdraveli.

Nova zaveza #33 (1.2. - Mr 5) - Bere: Matej Nastran

matej@biblija.net (br. Matej Nastran) — Mon, 01 Feb 2010 19:00:00 -0500

Marko 5 Jezus ozdravi obsedenca v Géraski dezeli (Mt 8,28–34; Lk 8,26–39) 5 1 Prispeli so na drugo stran jezera v Gérasko Razlicici Gadársko, Gergesko. dezelo. 2 Takoj ko je stopil iz colna, mu je prisel od grobov scm nasproti clovek z necistim duhom. 3 Prebival je v grobovih in nihce ga ni mogel vec zvezati niti z verigo. 4 Veckrat je bil namrec v okovih in zvezan z verigami, pa je verige potrgal in okove strl, tako da ga ni mogel nihce ukrotiti. 5 Vse dneve in noci je prebil v grobovih in hribih ter krical in se tolkel s kamni. 6 Ko je od dalec zagledal Jezusa, je pritekel, se mu priklonil do tal 7 in z mocnim glasom zavpil: »Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga Najvisjega? Rotim te pri Bogu, ne muci me!« 8 Jezus Dodano. mu je namrec rekel: »Pojdi iz cloveka, necisti duh!« 9 Nato ga je vprasal: »Kako ti je ime?« »Legija mi je ime,« mu je odgovoril, »ker nas je veliko,« 10 in zelo ga je prosil, naj jih ne poslje iz tiste dezele. 11 Pasla pa se je tam na pobocju hriba velika creda svinj. 12 Duhovi so Jezusa prosili: Db. Prosili so ga. »Poslji nas k svinjam, da gremo vanje!« 13 Dovolil jim je. In necisti duhovi so sli ven in obsedli svinje. Creda, okrog dva tisoc svinj, je planila po pobocju v jezero in utonila v njem. 14 Njihovi pastirji so zbezali in to sporocili po mestu in podezelju. Ljudje so prisli gledat, kaj se je zgodilo. 15 Ko so prisli k Jezusu in videli tega, ki je bil prej obseden z legijo, kako sedi oblecen in je pri zdravi pameti, so se ustrasili. 16 Tisti, ki so to videli, so jim pripovedovali, kako se je zgodilo z obsedencem, in o svinjah. 17 Tedaj so Jezusa Db. ga. zaceli prositi, naj odide iz njihovih krajev. 18 Ko je stopal v coln, ga je ta, ki je bil prej obseden, prosil, da bi smel biti z njim. 19 Vendar mu ni dovolil, temvec mu je rekel: »Pojdi domov k svojim ljudem in jim naznani, kako velike reci ti je storil Gospod in se te usmilil.« 20 In odsel je in zacel oznanjati po Deseteromestju, koliko mu je storil Jezus; in vsi so se cudili. Jaírova hci in zena, ki je krvavela (Mt 9,18–26; Lk 8,40–56) 21 Ko se je Jezus prepeljal s colnom s colnom: manjka v nekaterih rkp. spet na drugo stran, se je zbrala pri njem velika mnozica. Bil je pri jezeru. 22 Tedaj je prisel eden od predstojnikov shodnice, Jaír po imenu. Ko ga je zagledal, je padel k njegovim nogam 23 in ga zelo prosil, rekoc: »Z mojo hcerko je zelo hudo. Pridi in polozi roke nanjo, da ozdravi Ali da bo resena. in ostane pri zivljenju!« 24 In odsel je z njim. Za njim se je odpravila velika mnozica in pritiskala nanj. 25 V njej je bila tudi zena, ki je ze dvanajst let krvavela. 26 Veliko je pretrpela od mnogih zdravnikov in porabila vse svoje premozenje, pa ji ni nic pomagalo, ampak je bilo z njo celo slabse. 27 Slisala je za Jezusa. Med mnozico se mu je priblizala od zadaj in se dotaknila njegove obleke. 28 Rekla je namrec: »Tudi ce se dotaknem le njegove obleke, bom resena.« Ali bom ozdravela. 29 In v hipu se ji je ustavila kri in v telesu je zacutila, da je ozdravljena nadloge. 30 Jezus je v sebi zaznal, da je sla moc iz njega. Takoj se je obrnil v mnozici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje obleke?« 31 Njegovi ucenci so mu govorili: »Saj vidis, kako mnozica pritiska nate, pa pravis: ›Kdo se me je dotaknil?‹« 32 Oziral se je okrog, da bi videl tisto, ki je to storila. 33 Ker je zena vedela, kaj se je z njo zgodilo, je vsa preplasena trepetaje pristopila, se vrgla predenj in mu povedala vso resnico. 34 On pa ji je rekel: »Hci, tvoja vera te je resila. Ali ozdravila. Pojdi v miru Db. v mir. in bodi ozdravljena svoje nadloge!« 35 Ko je se govoril, so prisli od predstojnikove hise in rekli Jaíru: »Tvoja hci je umrla. Kaj se nadlegujes ucitelja?« 36 Jezus je slisal od strani, Ali ni hotel slisati, je preslisal. kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!« 37 In nikomur ni dovolil, da bi sel z njim, razen Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu. 38 Ko so prisli pred predstojnikovo hiso, je videl vrvez in ljudi, ki so jokali in zelo zalovali. 39 Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« 40 In posmehovali so se mu. On pa je vse odslovil in vzel s seboj oceta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica. 41 Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, recem ti, vstani!« 42 Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namrec dvanajst let. Od zacudenja so bili vsi iz sebe. 43 On pa jim je strogo narocil, naj tega nihce ne izve, in je velel, naj ji dajo jesti.

Nova zaveza #32 (31.1. - Mr 4) - Bere: Matej Nastran

matej@biblija.net (br. Matej Nastran) — Sun, 31 Jan 2010 19:00:00 -0500

Marko 4 Prilika o sejalcu (Mt 13,1–9; Lk 8,4–8) 4 1 Spet je zacel uciti ob jezeru. Pri njem se je zbrala zelo velika mnozica, tako da je stopil v coln in sedel v njem na jezeru, medtem ko je bila vsa mnozica na kopnem pri jezeru. 2 Veliko jih je ucil v prilikah in jim med svojim poucevanjem govoril: 3 »Poslusajte! Sejalec je sel sejat. 4 Pri sejanju je nekaj semena padlo ob pot. Ali na pot; podobno v v. 4,15. Priletele so ptice in ga pozobale. 5 Drugo je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. 6 Ko pa je sonce vzslo, ga je ozgalo, in ker ni imelo korenine, se je posusilo. 7 Spet drugo je padlo med trnje, in trnje je zrastlo ter ga zadusilo, da ni obrodilo sadu. 8 Druga semena pa so padla na dobro zemljo, rastla, se mnozila in dajala sad; eno je obrodilo trideseternega, drugo sestdeseternega in spet drugo stoternega.« 9 In govoril je: »Kdor ima usesa za poslusanje, naj poslusa!« Namen prilik (Mt 13,10–17; Lk 8,9–10) 10 Ko je bil na samem, so ga tisti, ki so bili skupaj z dvanajsterimi okrog njega, vprasali, kaj pomenijo prilike. 11 In govoril jim je: »Vam je dana skrivnost Bozjega kraljestva; tistim, ki so zunaj, pa se vse daje Db. pa vse postaja. v prilikah, 12 da gledajo, gledajo – pa ne vidijo, poslusajo, poslusajo – pa ne doumejo, da se ne spreobrnejo in se jim ne odpusti.« Razlaga prilike o sejalcu (Mt 13,18–23; Lk 8,11–15) 13 In govoril jim je: »Te prilike ne razumete? Kako boste potem doumeli vse prilike? 14 Sejalec seje besedo. 15 Ob poti, kjer se seje beseda, so tisti, ki sicer slisijo, toda brz pride satan in izruje vanje vsejano besedo. 16 Posejani na kamnita tla so tisti, ki besedo z veseljem sprejmejo, takoj ko jo slisijo, 17 a v sebi nimajo korenine, ampak so nestanovitni. Ko zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se takoj pohujsajo. 18 Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo slisijo, 19 toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in pozelenja po drugih stvareh se prikradejo vanje in jim zadusijo besedo, tako da postane nerodovitna. 20 V dobro zemljo vsejani pa so tisti, ki besedo poslusajo, jo sprejmejo in obrodijo sad: eni trideseternega, drugi sestdeseternega in spet drugi stoternega.« Svetilka pod mernikom (Lk 8,16–18) 21 In govoril jim je: »Mar zato prinesejo svetilko, da jo postavijo pod mernik ali pod posteljo? Mar ne zato, da jo dajo na podstavek? 22 Nic namrec ni skrito, ce ne zato, da bi bilo razodeto, in nic ni postalo zakrito, ce ne zato, da bi prislo na dan. 23 Ce ima kdo usesa za poslusanje, naj poslusa!« 24 In govoril jim je: »Pazíte, kaj poslusate! S kakrsno mero merite, s taksno se vam bo merilo in se navrglo se vam bo. 25 Kdor namrec ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima.« Prilika o rastocem zitu 26 In govoril je: »Z Bozjim kraljestvom je kakor s clovekom, ki vrze seme v zemljo. 27 Spi in vstaja, ponoci in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako. 28 Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in koncno zito v klasu. 29 Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prisla je zetev.« Prilika o gorcicnem zrnu (Mt 13,31–32; Lk 13,18–19) 30 In govoril je: »Kako naj ponazorimo Bozje kraljestvo in s kaksno priliko naj ga predstavimo? 31 Taksno je kot gorcicno zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjse od vseh semen na zemlji. 32 Ko pa je vsejano, raste in postane vecje od vseh zelisc in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.« Zakaj v prilikah (Mt 13,34–35) 33 V mnogih takih prilikah jim je govoril besedo, kakor so jo pac mogli poslusati. 34 Brez prilike pa jim ni govoril; a svojim ucencem je posebej vse razlagal. Jezus pomiri vihar (Mt 8,23–27; Lk 8,22–25) 35 Ko se je tisti dan zvecerilo, jim je rekel: »Prepeljimo se na drugo stran!« 36 Ko so odslovili mnozico, so ga vzeli v coln, kakor je bil. Tudi drugi colni so pluli z njim. 37 Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v coln, tako da je bil ze poln vode. 38 On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Ucitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?« 39 In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru: »Utihni! Molci!« In veter se je polegel in nastala je globoka tisina. 40 Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali se nimate vere?« Ali Kako to, da nimate vere. 41 Prevzel jih je velik strah in sprasevali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?«

Nova zaveza #31 (30.1. - Mr 3) - Bere: Matej Nastran

matej@biblija.net (br. Matej Nastran) — Sat, 30 Jan 2010 19:00:00 -0500

Marko 3 Moz s suho roko (Mt 12,9–14; Lk 6,6–11) 3 1 Jezus Dodano. je spet sel v shodnico in tam je bil clovek, ki je imel suho roko. 2 Prezali so nanj, ali ga bo ozdravil v soboto, da bi ga tozili. 3 Tedaj je rekel mozu s suho roko: »Vstani in stopi v sredo!« 4 Njim pa je rekel: »Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, zivljenje resiti ali uniciti?« Ti pa so molcali. 5 Jezno jih je premeril z ocmi in zalosten nad zakrknjenostjo njihovih src rekel cloveku: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je in roka je bila ozdravljena. 6 In farizeji so takoj odsli in se s herodovci posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili. Mnozica ob jezeru 7 Jezus se je s svojimi ucenci umaknil k jezeru in velika mnozica iz Galileje je sla za njim. Tudi iz Judeje, 8 Jeruzalema, Idumeje, dezele onkraj Jordana ter iz okolice Tira in Sidóna so prisli k njemu, velika mnozica teh, ki so slisali, kako velike reci je delal. 9 Tedaj je rekel ucencem, naj bo zanj pripravljen coln zaradi mnozice, da ne bi pritiskala nanj. 10 Veliko jih je namrec ozdravil, zato so vsi, ki so jih zadele nadloge, silili za njim, da bi se ga dotaknili. 11 Kadar so ga necisti duhovi videli, so padali predenj in vpili: »Ti si Bozji Sin!« 12 Vendar jim je odlocno zapovedoval, naj ga ne razglasajo. Jezus izbere dvanajstere (Mt 10,1–4; Lk 6,12–16) 13 Nato je sel na goro in poklical k sebi, katere je sam hotel. In odsli so k njemu. 14 Postavil jih je dvanajst, ki jih je imenoval tudi apostole, ki ... apostole: manjka v nekaterih rkp. da bi bili z njim in bi jih posiljal oznanjat 15 ter bi imeli oblast izganjati demone. 16 Postavil jih je torej dvanajst: Postavil ... dvanajst: manjka v nekaterih rkp. Simona, ki mu je dal ime Peter, 17 Jakoba, Zebedejevega sina, in Jakobovega brata Janeza, katerima je nadel ime Boanergés, to je Sinova groma, 18 Andreja, Filipa, Bartolomeja, Mateja, Tomaza, Jakoba, Alfejevega sina, Tadeja, Simona Kananeja 19 in Juda Iskarijota, ki ga je izdal. Jezus in Bélcebub (Mt 12,22–32; Lk 11,14–23; 12,10) 20 Nato je prisel Razlicica so prisli. v hiso. Spet se je zbrala mnozica, tako da se jesti niso utegnili. 21 Ko so njegovi to izvedeli, so odsli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben. 22 Pismouki, ki so prisli iz Jeruzalema, so govorili: »Bélcebub ga je obsedel Db. Bélcebuba ima; podobno v v. 3,30. in s poglavarjem demonov izganja demone.« 23 Tedaj jih je poklical k sebi in jim v prispodobah govoril: »Kako more satan izganjati satana? 24 Ce je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, taksno kraljestvo ne more obstati. 25 Ce je hisa sama proti sebi razdeljena, taksna hisa ne more obstati. 26 Ce se torej satan vzdigne sam proti sebi in se razdeli, ne more obstati, ampak je konec z njim. 27 Nihce ne more vdreti v hiso mocnega in mu izropati premozenja, ce mocnega prej ne zveze; sele tedaj bo izropal njegovo hiso. 28 Resnicno, povem vam: Cloveskim sinovom bo vse odpusceno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli. 29 Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuscanja, ampak ga bo greh vecno bremenil.« Db. bo kriv vecnega greha. 30 To je povedal, ker so govorili: »Necisti duh ga je obsedel.« Jezusova mati in bratje (Mt 12,46–50; Lk 8,19–21) 31 Tedaj so prisli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj in ga poklicali. 32 Okrog njega je sedela mnozica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre in tvoje sestre: manjka v nekaterih rkp. so zunaj in te zelijo.« 33 Odgovoril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« 34 In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! 35 Kdor namrec uresnicuje Bozjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.«

Nova zaveza #30 (29.1. - Mr 2) - Bere: Matej Nastran

matej@biblija.net (br. Matej Nastran) — Fri, 29 Jan 2010 19:00:00 -0500

Marko 2 Jezus ozdravi hromega (Mt 9,1–8; Lk 5,17–26) 2 1 Ko je cez nekaj dni spet prisel v Kafarnáum, se je razvedelo, da je v hisi. 2 Veliko se jih je zbralo, tako da se v preddverju ni bilo vec prostora, in jim je govoril besedo. 3 Tedaj so prisli in k njemu prinesli hromega, ki so ga stirje nosili. 4 Ker ga zaradi mnozice niso mogli prinesti predenj, so nad mestom, kjer je bil, odkrili streho; naredili so odprtino in spustili posteljo, na kateri je lezal hromi. 5 Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: »Otrok, odpusceni so ti grehi!« 6 Sedelo pa je tam nekaj pismoukov, ki so v svojih srcih premisljevali: 7 »Kaj ta tako govori? To je bogokletje! Kdo more odpuscati grehe razen enega, Boga?« 8 Jezus je v duhu takoj spoznal, da pri sebi tako premisljujejo, in jim je rekel: »Kaj tako premisljujete v svojih srcih? 9 Kaj je laze: reci hromemu: ›Odpusceni so ti grehi‹ ali reci: ›Vstani, vzemi posteljo in hôdi‹? 10 Ampak da boste vedeli, da ima Sin clovekov oblast na zemlji odpuscati grehe,« je rekel hromemu, 11 »ti pravim: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!« 12 Ta je vstal in takoj dvignil posteljo ter sel ven vprico vseh, tako da so bili vsi iz sebe in so slavili Boga ter govorili: »Kaj takega se nikoli nismo videli.« Jezus poklice Levija (Mt 9,9–13; Lk 5,27–32) 13 Spet je odsel k jezeru. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu in jih je ucil. 14 Spotoma je zagledal Levija, Alfejevega sina, ki je sedcl pri mitnici, in mu rekel: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in sel za njim. 15 In ko je bil pri mizi v njegovi hisi, je veliko cestninarjev in gresnikov sedelo z Jezusom in njegovimi ucenci; bilo jih je namrec veliko in so hodili za njim. 16 Ko so pismouki med Razlicica in. farizeji videli, da jé z gresniki in cestninarji, so rekli njegovim ucencem: »Kako to, da jé Nekateri rkp. dodajajo in pije. s cestninarji in gresniki?« 17 Jezus je to slisal in jim rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prisel klicat pravicnih, ampak gresnike.« Vprasanje posta (Mt 9,14–17; Lk 5,33–39) 18 Janezovi ucenci in farizeji so se postili. K Jezusu so prisli neki ljudje in mu rekli: »Zakaj se Janezovi ucenci in ucenci farizejev postijo, tvoji ucenci pa se ne postijo?« 19 Jezus jim je rekel: »Ali se morejo svatje postiti, ko je zenin med njimi? Dokler imajo zenina med seboj, se ne morejo postiti. 20 Prisli pa bodo dnevi, ko jim bo zenin vzet, in takrat, tisti dan, se bodo postili. 21 Nihce ne prisije krpe iz novega blaga na staro obleko, sicer nov nasiv stari obleki kaj odtrga in nastane hujsa raztrganina. 22 In nihce ne vliva novega vina v stare mehove, sicer vino razzene mehove in je z mehovi vred uniceno, ampak dajejo novo vino v nove mehove.« Ucenci v soboto smukajo klasje (Mt 12,1–8; Lk 6,1–5) 23 Neko soboto je sel skozi zitna polja, in njegovi ucenci so spotoma zaceli smukati klasje. 24 Farizeji so mu govorili: »Glej, kaj delajo v soboto. To ni dovoljeno!« 25 Rekel jim je: »Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je potreboval in je bil lacen sam in tisti, ki so bili z njim? 26 Kako je ob casu vélikega duhovnika Abjatárja stopil v Bozjo hiso in jedel polozene hlebe, ki jih smejo jesti samo duhovniki, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?« 27 Nato jim je govoril: »Sobota je ustvarjena zaradi cloveka in ne clovek zaradi sobote. 28 Zato je Sin clovekov gospodar Ali Gospod. tudi sobote.«

Nova zaveza #29 (28.1. - Mr 1) - Bere: Matej Nastran

matej@biblija.net (br. Matej Nastran) — Thu, 28 Jan 2010 19:00:00 -0500

Marko 1 Evangelij po Marku Priprava na Jezusovo javno delovanje Oznanjevanje Janeza Krstnika (Mt 3,1–12; Lk 3,1–9.15–17; Jn 1,19–28) 1 1 Zacetek evangelija Jezusa Kristusa, Bozjega Sina; Bozjega Sina: manjka v nekaterih rkp. 2 kakor je zapisano pri preroku Izaiju: Razlicica pri prerokih. Glej, posiljam svojega glasnika pred tvojim oblicjem, ki bo pripravil tvojo pot. 3 Glas vpijocega v puscavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze! 4 Tako se je pojavil Janez Krstnik Razlicica Tako je Janez krsceval. v puscavi in je oznanjal krst spreobrnjenja v odpuscanje grehov. 5 K njemu je prihajala vsa judejska dezela in vsi Jeruzalemcani. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe. 6 Janez je bil oblecen v kameljo dlako in imel usnjen pas okoli ledij. Jedel je kobilice in divji med. 7 Oznanjal je: »Za menoj pride mocnejsi od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklonil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. 8 Jaz sem vas krstil v vodi, Ali z vodo. on pa vas bo krstil Tj. ‘potopil, zalil’. v Svetem Duhu.« Ali s Svetim Duhom. Jezusov krst (Mt 3,13–17; Lk 3,21–22) 9 Tiste dni je prisel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu. 10 Brz ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa, ki se razpirajo, in Duha, ki se je spuscal nadenj kakor golob. 11 In zaslisal se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, Ali moj Sin, Ljubljeni. nad teboj imam veselje.« Hudic skusa Jezusa (Mt 4,1–11; Lk 4,1–13) 12 Takoj nato ga je Duh odvedel v puscavo. 13 V puscavi je bil stirideset dni in satan ga je skusal. Bil je med zvermi in angeli so mu stregli. Jezusovo delovanje v Galileji Zacetek javnega delovanja (Mt 4,12–17; Lk 4,14–15) 14 Ko pa je bil Janez izrocen, Ali izdan. je sel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Bozji evangelij 15 in govoril: »Cas se je dopolnil in Bozje kraljestvo se je priblizalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« Jezus poklice stiri ribice (Mt 4,18–22; Lk 5,1–11) 16 Ko je sel ob Galilejskem jezeru, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrezo v jezero; bila sta namrec ribica. 17 Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribica ljudi!« 18 Takoj sta pustila mreze in sla za njim. 19 Ko je sel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v colnu in popravljala Ali pripravljala. mreze. 20 Takoj ju je poklical. In pustila sta oceta Zebedeja z najemniki v colnu ter odsla za njim. Moz z necistim duhom (Lk 4,31–37) 21 Prisli so v Kafarnáum. Takoj v soboto je sel v shodnico in ucil. 22 Strmeli so nad njegovim naukom, kajti ucil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki. 23 V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj clovek z necistim duhom in je zavpil: 24 »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarecan? Si nas prisel pokoncat? Vem, kdo si: Sveti, Bozji.« Db. Sveti (od) Boga. 25 Jezus pa mu je zapovedal: Ali ga je pograjal. »Umolkni in pojdi iz njega!« 26 Necisti duh ga je stresel, zavpil z mocnim glasom in sel iz njega. 27 Vsi so se tako zacudili, da so razpravljali med seboj: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Razlicica ker je z oblastjo in ali ker z oblastjo ... Celo necistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.« 28 In glas o njem se je takoj razsiril po vsej okolici Galileje. Jezus jih veliko ozdravi (Mt 8,14–17; Lk 4,38–41) 29 Ko so prisli Razlicica Ko je prisel ... iz shodnice, so se z Jakobom in Janezom takoj napotili v Simonovo in Andrejevo hiso. 30 Simonova tasca je lezala, ker je bila vrocicna, in brz so mu povedali o njej. 31 Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vrocica jo je pustila in ona jim je stregla. 32 Ko pa se je zvecerilo in je sonce zaslo, so prinasali k njemu vse bolnike in obsedene. 33 Vse mesto se je zbralo pred vrati. 34 In ozdravil je veliko bolnikov z razlicnimi boleznimi in izgnal veliko demonov, ki pa jim ni dovolil govoriti, ker so ga poznali. Jezus potuje in uci (Lk 4,42–44) 35 Navsezgodaj, ko je bilo se cisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. 36 Simon in njegovi tovarisi so mu sledili. 37 Ko so ga nasli, so mu rekli: »Vsi te iscejo.« 38 Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bliznja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prisel.« 39 In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal demone. Jezus ocisti gobavca (Mt 8,1–4; Lk 5,12–16) 40 K njemu je prisel gobavec Beseda oznacuje vec vrst koznih bolezni. in ga na kolenih na kolenih: manjka v nekaterih rkp. prosil: »Ce hoces, me mores ocistiti.« 41 Zasmilil se mu je, Razlicica Razjezil se je. iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hocem, bodi ociscen!« 42 Gobe Beseda oznacuje vec vrst koznih bolezni. so takoj izginile in bil je ociscen. 43 Jezus Dodano. ga je brz jezno poslal ven 44 in mu rekel: »Glej, da nikomur nic ne poves, ampak pojdi, pokazi se duhovniku in daruj za svoje ociscenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pricevanje.« 45 Ko pa je ta sel ven, je zacel na vsa usta oznanjati in pripovedovati, kaj se je zgodilo, tako da Jezus Db. on. ni vec mogel v mesto odkrito, ampak je bival zunaj na samotnih krajih. In vendar so od vsepovsod prihajali k njemu.

Nova zaveza #28 (27.1. - Mt 28) - Bere: Marjan Savli

matej@biblija.net (br. Matej Nastran) — Wed, 27 Jan 2010 19:00:00 -0500

Matej 28 Jezusovo vstajenje (Mr 16,1–8; Lk 24,1–24; Jn 20,1–10) 28 1 Po soboti, ko se je svital prvi dan tedna, sta prisli Marija Magdalena in druga Marija pogledat grob. 2 In glej, nastal je mocan potres, kajti Gospodov angel je prisel iz nebes. Pristopil je in odvalil kamen ter sédel nanj. 3 Videti je bil kakor blisk in njegovo oblacilo je bilo belo kakor sneg. 4 Od strahu pred njim so strazarji vztrepetali in postali kakor mrtvi. 5 Angel pa je nagovoril zeni: »Ne bojta se! Vem, da isceta Jezusa, krizanega. 6 Ni ga tukaj. Obujen je bil, kakor je rekel! Stopíta scm in poglejta kraj, kamor so ga Razlicica Gospoda. polozili. 7 Hitro pojdita in povejta njegovim ucencem: ›Obujen je bil od mrtvih! od mrtvih: manjka v nekaterih rkp. Pred vami pojde v Galilejo, tam ga boste videli.‹ Glejta, povedal sem vama.« 8 Hitro sta zapustili grob in s strahom ter velikim veseljem stekli sporocit njegovim ucencem. 9 In glej, naproti jima je prisel Jezus in rekel: »Pozdravljeni!« Oni dve sta pristopili, mu objeli noge in se mu poklonili. 10 Tedaj jima je Jezus rekel: »Ne bojta se! Pojdita in sporocita mojim bratom, naj gredo v Galilejo; tam me bodo videli.« Sporocilo strazarjev 11 Ko sta bili se na poti, so nekateri iz straze prispeli v mesto in sporocili vélikim duhovnikom vse, kar se je zgodilo. 12 Ti so se zbrali s staresinami in se posvetovali. Vojakom so dali veliko denarja 13 in dejali: »Recite: ›Ponoci so prisli njegovi ucenci in so ga ukradli, ko smo spali.‹ 14 In ce bi to slisal upravitelj, ga bomo mi pomirili in dosegli, da boste brez skrbi.« 15 In ti so vzeli denar in storili, kakor so jih poucili. Tako se je ta govorica razsirila med Judi do danasnjega dne. Jezus pooblasti ucence (Mr 16,14–18; Lk 24,36–49; Jn 20,19–23; Apd 1,6–8) 16 Enajst ucencev se je odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je Jezus narocil. 17 Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili. 18 Jezus je pristopil in jim spregovoril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. 19 Pojdite torej in naredite vse narode za moje ucence: Ali in poucite vse narode. krscujte jih v ime Oceta in Sina in Svetega Duha 20 in ucite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« Ali veka.

Nova zaveza #27 (26.1. - Mt 27) - Bere: Marjan Savli

matej@biblija.net (br. Matej Nastran) — Tue, 26 Jan 2010 19:00:00 -0500

Matej 27 Jezusa odvedejo pred Pilata (Mr 15,1; Lk 23,1–2; Jn 18,28–32) 27 1 Ko se je zdanilo, so vsi véliki duhovniki in staresine ljudstva zoper Jezusa sklenili, da ga bodo usmrtili. 2 Nato so ga zvezali in odpeljali. Izrocili so ga upravitelju Pilatu. Smrt Juda Iskarijota (Apd 1,18–19) 3 Ko je Juda, ki ga je izdal, videl, da so ga obsodili, se je skesal. Vélikim duhovnikom in staresinam je prinesel nazaj trideset srebrnikov 4 in rekel: »Gresil sem, ker sem izdal nedolzno kri.« Oni pa so rekli: »Kaj nam mar? Ti glej!« Tj. ti si odgovoren za to; podobno v v. 27,24. 5 Tedaj je vrgel srebrnike v tempelj, se umaknil ter sel in se obesil. 6 Véliki duhovniki so vzeli srebrnike in dejali: »Ne smemo jih dati v tempeljsko zakladnico, ker so cena krvi.« 7 Posvetovali so se in zanje kupili loncarjevo njivo za pokopalisce tujcev, 8 zato se tista njiva do danes imenuje Njiva krvi. 9 Tedaj se je izpolnilo, kar je bilo receno po preroku Jeremiju: Vzeli so trideset srebrnikov, ceno ocenjenega, ki so ga ocenili nekateri Izraelovi sinovi. 10 Zanje so kupili loncarjevo njivo, kakor mi je narocil Gospod. Jezus pred Pilatom (Mr 15,2–5; Lk 23,2–5; Jn 18,33–38) 11 Jezusa so postavili pred upravitelja, in upravitelj ga je vprasal: »Si ti judovski kralj?« Jezus je odgovoril: »Ti pravis.« 12 Ko so ga véliki duhovniki in staresine obtozevali, ni nic odgovoril. 13 Tedaj mu je Pilat rekel: »Ne slisis, koliko pricajo zoper tebe?« 14 Toda ni mu odgovoril niti na eno besedo, tako da se je upravitelj zelo cudil. Jezusa obsodijo na smrt (Mr 15,6–15; Lk 23,13–25; Jn 18,39–19,16) 15 Ob prazniku pa je upravitelj po navadi izpustil ljudstvu enega jetnika, ki so ga hoteli. 16 Takrat so imeli zloglasnega jetnika, ki mu je bilo ime Jezus Manjka v nekaterih rkp. Baraba. 17 Ko so se torej zbrali, jim je Pilat rekel: »Katerega hocete, da vam izpustim: Jezusa Manjka v nekaterih rkp. Baraba ali Jezusa, ki se imenuje Kristus?« Ali Mesija. 18 Vedel je namrec, da so ga izdali iz zavisti. 19 Ko pa je sedcl na sodnem stolu, mu je njegova zena poslala sporocilo: »Nic ne imej s tem pravicnim, kajti danes sem v sanjah veliko trpela zaradi njega.« 20 Véliki duhovniki in staresine so pregovorili mnozico, naj zahtevajo Baraba, Jezusa pa dajo umoriti. 21 Upravitelj jim je odgovoril: »Katerega od teh dveh hocete, da vam izpustim?« »Baraba,« so rekli. 22 »Kaj naj torej storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus?« Ali Mesija. jim je rekel Pilat. Vsi so dejali: »Krizan naj bo!« 23 Rekel jim je: »Kaj je vendar hudega storil?« Oni pa so se bolj kricali: »Krizan naj bo!« 24 Ko je Pilat videl, da nic ne pomaga, ampak da hrup cedalje bolj narasca, je vzel vodo, si vprico mnozice umil roke in rekel: »Nedolzen sem pri krvi tega cloveka. Razlicica tega pravicnega. Vi glejte!« 25 Vse ljudstvo je odvrnilo: »Njegova kri na nas in na nase otroke!« 26 Tedaj jim je izpustil Baraba, Jezusa pa dal bicati in ga je izrocil, da bi bil krizan. Vojaki zasmehujejo Jezusa (Mr 15,16–20; Jn 19,2–3) 27 Upraviteljevi vojaki so tedaj vzeli Jezusa s seboj v sodno hiso in zbrali okrog njega vso ceto. 28 Slekli so ga in ga ogrnili s skrlatnim plascem. 29 Iz trnja so spletli krono in mu jo dali na glavo in trst v njegovo desnico. Poklekovali so pred njim, ga zasmehovali in govorili: »Pozdravljen, judovski kralj!« 30 In pljuvali so vanj, mu vzeli trst in ga z njim tepli po glavi. 31 Potem ko so ga zasmehovali, so mu slekli plasc, ga oblekli v njegova oblacila in odvedli, da bi ga krizali. Jezusa krizajo (Mr 15,21–32; Lk 23,26–43; Jn 19,17–27) 32 Ko so sli ven, so naleteli na cloveka iz Cirene, ki mu je bilo ime Simon. Prisilili so ga, da je nesel njegov kriz. 33 Ko so prisli na kraj, ki se imenuje Golgota, kar pomeni ›kraj lobanje‹, 34 so mu dali piti vina, pomesanega z zolcem. In pokusil je, a ni hotel piti. 35 Ko so ga krizali, so si razdelili njegova oblacila, tako da so zrebali. 36 Sedeli so in ga tam strazili. 37 Nad njegovo glavo so dali napis o njegovi krivdi: »Ta je Jezus, judovski kralj.« 38 Takrat sta bila skupaj z njim krizana dva razbojnika, eden na desnici in eden na levici. 39 Tisti pa, ki so hodili mimo, so ga sramotili, Ali preklinjali. zmajevali z glavami 40 in govorili: »Ti, ki podiras tempelj in ga v treh dneh postavis, resi samega sebe, ce si Bozji Sin, in stopi s kriza!« 41 Podobno so ga zasmehovali tudi véliki duhovniki s pismouki in staresinami ter govorili: 42 »Druge je resil, sebe pa ne more resiti! Izraelov kralj je, naj stopi zdaj s kriza in bomo verovali vanj. 43 Zaupal je v Boga, naj ga zdaj resi, ce ga hoce, saj je rekel: ›Bozji Sin sem.‹« 44 Enako sta ga sramotila tudi razbojnika, ki sta bila z njim krizana. Jezusova smrt (Mr 15,33–41; Lk 23,44–49; Jn 19,28–30) 45 Ob sesti uri se je stemnilo po vsej dezeli Ali po vsem svetu. do devete ure. 46 Okrog devete ure je Jezus zavpil z mocnim glasom: »Elí, Elí, lemá sabahtáni?« to je: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« 47 Ko so nekateri, ki so tam stali, to slisali, so govorili: »Ta klice Elija.« 48 Brz je stekel eden izmed njih, vzel gobo, jo napojil s kisom, nataknil na trst in mu ponujal Ali dajal. piti. 49 Drugi pa so govorili: »Pústi, poglejmo, ce ga pride Elija resit!« Nekateri rkp. dodajajo Prisel je drugi in prebodel njegovo stran in pritekli sta voda in kri. 50 Jezus je spet zakrical z mocnim glasom in izrocil Db. odpustil. duha. 51 In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpocile. 52 Grobovi so se odprli in veliko teles svetih, ki so zaspali, je bilo obujenih. 53 Po njegovi obuditvi so sli iz grobov in prisli v sveto mesto ter se prikazali mnogim. 54 Ko so stotnik in ti, ki so z njim strazili Jezusa, videli potres in kar se je zgodilo, so se silno prestrasili in govorili: »Resnicno, ta je bil Bozji Sin!« Ali sin. 55 Bilo pa je tam mnogo zená, ki so gledale od dalec. Od Galileje scm so hodile za Jezusom in mu stregle. 56 Med njimi so bile Marija Magdalena in Marija, mati Jakobova in Jozefova, ter mati Zebedejevih sinov. Jezusov pogreb (Mr 15,42–47; Lk 23,50–56; Jn 19,38–42) 57 Ko se je zvecerilo, je prisel bogat moz iz Arimateje, Jozef po imenu, ki je bil tudi sam Jezusov ucenec. 58 Stopil je k Pilatu in prosil za Jezusovo telo. Tedaj je Pilat ukazal, naj mu ga izrocijo. 59 Jozef je telo vzel, zavil v kos cistega platna 60 in polozil v svoj novi grob, ki ga je bil vsekal v skalo. Ko je k vhodu v grob zavalil velik kamen, je odsel. 61 Bili pa sta tam Marija Magdalena in ona druga Marija in sta sedeli nasproti grobu. Straza pri grobu 62 Drugi dan, to je po dnevu pripravljanja, so se véliki duhovniki in farizeji zbrali pri Pilatu 63 in mu rekli: »Gospod, spomnili smo se, da je tisti zapeljevalec, ko je bil se ziv, rekel: ›Po treh dneh bom obujen.‹ Ali vstal. 64 Ukazi torej, naj grob zastrazijo do tretjega dne, da morda ne pridejo njegovi ucenci, ga ukradejo in ljudstvu porecejo: ›Obujen je bil od mrtvih.‹ In zadnja prevara bo hujsa od prve.« 65 Pilat jim je rekel: »Saj imate Ali Vzemite. strazo. Pojdite in zastrazite grob, kakor veste!« 66 In oni so sli s strazo in zavarovali grob, tako da so kamen zapecatili.