Izgled novejših vpisov na angleški strani.

Blog Too Much Imagination je imel veliko več obiska, saj so ga v zadnjem letu brali ljudje iz 121 držav in ker sem se zaradi pomanjkanja časa za pisanje moral odločiti le za enega, je bilo na žalost očitno kateremu blogu bom nehal namenjati pozornost. Prevajanje v angleščino ter prevajanje angleških strokovnih izrazov včasih res ni bilo najbolj uspešno in tudi število obiskovalcev semz dvema blogoma razdelil na dva dela in mislim, da bi en sam blog lahko imel več obiskovalcev.

Vse bralce, ki vam angleščina ne dela težav, vabim, da nadaljujete z branjem vpisov na angleškem blogu Too Much Imagination (ali na povezavi toomuchimagination.com), ostalim pa se zahvaljujem za čas in potrpljenje in vas v upanju, da se spet srečamo kje drugje lepo pozdravljam.

Statistika ogledov po državah v zadnjem letu (Google Analytics).

Izgled celotnega bloga.

Že pred 7:00 sem se odpeljal iz Ljubljane proti Štajerski, kjer so bile napovedi za jasno vreme. Malo me je skrbelo, ker je bila ponekod napovedana jutranja megla, vendar sem načrtoval, da se bom v takem primeru povzpel višje.

7:05 na Ljubljanski obvoznici

Potek mrka sem si ogledal že prejšnji večer kar v astronomski aplikaciji za iPhone SkySafari, kjer sem videl kako in kdaj bo luna prečkala sonce.

SkySafari za iPhone

Do pol osmih sem prišel do Vranskega, kjer sem zagledal, da so okoliške gore osvetljene s prvimi sončnimi žarki, zato sem se ustavil na bližnjem hribu nad mestom. Razgled je bil prelep.

Panorama mesta Vransko z razgledne točke.

Kar hitro sem začel fotografirati posamezne faze mrka.

Predogled sončnega mrka na ekranu fotoaparata Nikon D200.

Odločil sem se, da bom neprekinjen time-lapse fotografij posnel le ob najmočnejšem mrku, saj nisem imel sledilne glave na stojalu, ki bi sledila poti sonca. Uporabil sem fotoaparata Nikon D200 ter analognega F90x ter objektiva Nikon 80-200mm f/2.8 AF-D ED ter Sigma 70-300mm F4-5.6 APO DG Macro. Na Sigmi sem imel folijo, ki je namenjena za opazovanje sončnih mrkov, ki sem si jo kupil že pri prejšnjemu popolnemu mrku, 11. avgusta 1999 in jo do danes še nisem izgubil. Na Nikkor objektivu pa sem imel polarizacijski filter in pa Light Craft Workshop™ Fader ND filter, ki sta mi skupaj omogočila, da sem lahko fotografiral brez zaščitne folije.

Opazovalna folija na Cokin filtru na Sigma 70-300mm F4-5.6 APO DG Macro objektivu in Nikon F90x analognem fotoaparatu.

Nikon D200, Nikon 80-200mm f/2.8 AF-D ED, polarizacijski filter ter Fader ND

Zatemnitev sonca s prostim očesom ni bila vidna.

Razgled po pokrajini in svetloba med mrkom sta bila fantastičena zato sem naredil še nekaj drugačnih fotografij.

Rokavica mi ni omogočila gledanja mrka.

Zatemnitev tudi ob najmočnejšem mrku ni bila preveč opazna. Mogoče se ti je dozdevalo, da vidiš luno kako prečka, če si na pol zaprl oči in ščemel v sonce.

Tla so bila zmrznjena in po dobri uri stanja me je že kar pošteno zeblo.

Malce po vrhu mrka, ko sem končal s sekvenco sem odšel. Doma je bila na vrsti barvna korekcija in obdelava fotografij.

Obdelava fotografij v Apple Aperture.

Fotografije sem združil v eno, kjer je viden potek mrka.

Potek delnega sončnega mrka 2011.

Time-lapse pa sem sestavil v film in mu dodal glasbo. Kar zadovoljen sem nad kreativnim začetkom leta.

Solar Eclipse 2011 from Peter Prevec on Vimeo.

Če ti je bila zgodba všeč in si želiš še več takšnih vpisov mi pomagaj s tem, da si kupiš svojo opremo preko mojih povezav na desni. Ti tako ne boš imel nobenh dodatnih stroškov, meni pa boš omogočil, da to počnem še naprej. Hvala!

English translation of this post is at this link.

Faust Vrančić skače s padalom.

Nato smo se odpravili v Zadar, kjer smo v samostanu Sv. Frane snemali zadnjo sekvenco Faustovega načrtovanja padala. Samostan je postavljen skoraj ob morje in je prekrasen.

Samostansko dvorišče

V nostranjosti sta scenografa že pripravila sobo v kateri smo snemali. Sveče, stare knjige, sadje, stari instrumenti in drugi rekviziti so pričarali vzdušje Faustove dobe.

Scena je bila fantastično pripravljena.

Ker smo bili ob morju, smo imeli tudi sekstant.

Katarina Prpić iz agencije Imago pomaga Mariu Petrekoviću pri zapenjanju srajce. V ozadju Domen načrtuje potek snemanja. Desno Zvonko Sarić občuduje svojo sceno.

Za osvetlitev smo uporabili samo odbojno svetlobo (Litepanel Photoflex), ki je prihajala iz okna. Ker smo snemali z Canon EOS 7D, to ni predstavljalo nobene ovire.

Fotoaparat smo imeli postavljen na Glidetrack, ki je bil podprt z dvema Manfrotto stojaloma.

Za ostritev smo uporabili SGPro follow focus sistem. Cokin Z-Pro sistem služi kot matte box.

Mario vadi nasednji prizor, medtem ko Domen še z enim scenografom razmišlja o naslednjem kadru.

Faust je šel svoje padalo preizkusiti v Benetke, jaz pa sem se preizkusili v rotoskopiranju.

Proti koncu filma je scena, kjer Faust prikorana na trg Sv. Marka (Piazza San Marco). To je bilo delno posneto pred samostanom, posneli smo zid in Maria, trg pa sem dodal v postprodukciji z Apple Shake programom.

Celoten film si lahko še enkrat ogledate v tem vpisu.

English translation of this post is at this link.

Na poti v Šibenik je pihal močan veter.

Na naslednjem izvozu za prevrnjeno prikolico so zaprli avtocesto in nas speljali na obvoz po lokalnih cestah.

V soboto zjutraj smo se povzpeli na trdnjavo nad Šibenikom in začeli snemati intervjuje s B.A.S.E skakalcem Cedric Dumont-om. Zgoraj je bilo vetrovno, kar nam je malce otežilo snemanje zvoka, vendar nas je bolj skrbela moč vetra zaradi skoka. V primeru premočnega vetra bi skok namreč odpadel.

Strehe Šibenika s hotela Jadran v centru mesta

Ekipa na vrhu trdnjave: predstavnik turističnega društva Šibenik, Ruža Novak (Imago), Domen Smerdel (Baza Media 2.1), Cedric Dumont (Red Bull B.A.S.E. skakalec), Krešimir Krišto (Red Bull)

Razgled z trdnjave

Domen in Cedric stojita na robu stolpa med snemanjem, medtem ko Martin dosvetljuje z odbojnikom

Ena izmed produkcijskih kamer je bila Sony PMW-EX1.

Ko smo posneli intervjuje, smo se spustili v mesto, kjer smo posneli sceno v kateri Cedric išče rojstno hišo Fausta Vrančića. Sprehajali smo se po ozkih uličicah ter iskali zanimive hiše ter detajle. Snemali smo s Canon EOS 7D na Glidetrack sliderju in Manfrotto stojalu. Na objektivu (Canon EF 24-105mm f/4 L IS USM) smo imeli zobate obročke za fokusiranje (Shoot 35 FLEXIgear) s SGPro Follow Focus-om.

Cedric išče rojstno hišo Fausta Vrančića.

Kasneje smo šli skozi mesto, kjer smo posneli najavljanje skoka hrvaškega igralca Maria Petrekovića v vlogi Fausta Vrančića. Nisem vam namreč povedal, da se je isti vikend v mestu dogajal vsakoletni srednjeveški sejem, tako da smo imeli idealno priložnost posneti zgodovinsko dogajanje prvega preizkusa padala.

Martin je z Glidecam Smooth Shooter-jem zasledoval Maria Petrekovića po mestu.

Pred trdnjavo Sv. Nikole se je Mario Petreković kot Faust Vrančić povzpel na top in najavljal skok.

Mesto je bilo polno grajskih gospodičen, bobnarjev, vitezov...

Še ena postavitev Glidetrack-a za snemanje na stopnicah. Na eni strani Manfrotto stojalo na drugi strani pa The Pro Pod vreča na ograji. V ozadju so simpatične Red Bull-ove promotorke.

Nato smo šli na kosilo. Po kosilu je morala pasti odločitev ali gremo v Zadar na letališče, kjer se bo Cedric vkrcal na letalo za skok nad Šibenikom, jaz pa bi moral nastaviti kamere ali pa odpovemo skok. Na pol poti do Šibenika, ko smo videli, da veter še vedno močno piha, smo se zaradi varnosti odločili, da Cedric ne bo skočil, ampak smo se raje obrnili, da bi posneli še manjkajoče kadre.

Trenutek, v katerem se je Cedric odločil, da je zaradi vetra prenevarno skočiti s padalom.

Ko smo prišli nazaj, je druga ekipa še snemala, zato je Cedric malce povadil v streljanju z lokom in navduševanju lokalnih gospodičen.

Sonce je počasi zahajalo za katedralo sv. Jakova, zato smo morali pohiteti.

Posneli smo še intervju, kjer je Cedric povedal o vtisih celega dne in zgodovini padalstva.

Konec dneva smo zaključili z vsemi posnetki, kjer smo potrebovali Cedrica (on je naslednji dan zgodaj zjutraj odšel) nam pa je preostal še en snemalni dan v Zadru, kjer smo snemali sceno v kateri Faust izumi in razvije padalo, ter se odpravi v Benetke, da ga preizkusi, o čemer pa bom napisal v prihodnem vpisu.

Končni film si lahko ogledate na tej strani.

English translation of this post is at this link.

Faust Vrančić in njegovo padalo.

Cedric in Faust, ki ga igra hrvaški igralec Mario Petreković, sta se srečala na Srednjeveškem sejmu, ki ga vsako leto priredijo v Šibeniku. Le na ta način sta se lahko srečali sedanjost in preteklost ter se pomenili o skupni ljubezni do padal.

Cedric in izumitelj padala

V prihodnjih dneh pa še nekaj vtisov in fotografij s snemanja.

Če ti je bila zgodba všeč in si želiš še več takšnih vpisov mi pomagaj s tem, da si kupiš svojo opremo preko mojih povezav na desni. Ti tako ne boš imel nobenh dodatnih stroškov, meni pa boš omogočil, da to počnem še naprej. Hvala!

English translation of this post is at this link.

Red Bull Double Air

Kot lahko vidite smo osnovni film nadgradili in razširili. Dodali smo intervjuje, 3D animacijo ter poskrbeli za barvno korekcijo (med drugim smo tudi pobelili sneg). Na žalost so na Red Bull-u naložili video brez napisov, ki dajo filmu še dodaten profesionalen izgled. V kolikor bodo zamenjali film, bom spremenil link na strani, do takrat pa si lahko ogledate animacijo v celoti, ki sem jo naredil v Cinema 4D programu.

Red Bull Double Air 3D animation from Peter Prevec on Vimeo.

Če ti je bila zgodba všeč in si želiš še več takšnih vpisov mi pomagaj s tem, da si kupiš svojo opremo preko mojih povezav na desni. Ti tako ne boš imel nobenh dodatnih stroškov, meni pa boš omogočil, da to počnem še naprej. Hvala!

English translation of this post is at this link.

Zgodbe iz kokošnjaka

Posnetki do bili posneti v HDV kvaliteti in sem ji pri zajemanju prekonvertiral v ProRes (Final Cut Pro ima kar nastavitev HDV to ProRes preko FireWire kabla). Vse ostalo je bilo kot ponavadi. Montaža, kakor sem že dejal, v Final Cut Pro-ju, barvna korekcija v Color-ju, napise sem dodal v Shake-u, glasbo pa sem poiskal v GarageBand-u.

Nekateri petelini so me včasih kar grdo gledali.

Še dobro, da sem bil za ograjo.

Coop Story from Peter Prevec on Vimeo.

Če ti je bila zgodba všeč in si želiš še več takšnih vpisov mi pomagaj s tem, da si kupiš svojo opremo preko mojih povezav na desni. Ti tako ne boš imel nobenh dodatnih stroškov, meni pa boš omogočil, da to počnem še naprej. Hvala!

English translation of the post is at this link.

Nastavitve na fotoaparatu so bile nastavljene na minimum (sharpness, contrast, saturation), tako da je bila osvetlitev čim bolj ravna.

Neobdelana sličica (klikni za polno ločljivost)

RGB Parade Scopes v programu za barvno korekcijo Color

Osvetlitev sem nastavil tako, da ni bilo preosvetjenih delov v sliki (blown highlights). Še posebaj sem moral paziti na rumeno, saj bi kar hitro lahko prišlo do preosvetljenosti v rdečem kanalu. Kot vidiš na zgornji sliki vrednosti v rdečem kanalu presegajo 100 IRE.

Ker takrat še nisem imel ND filtrov (kasneje sem si kupil Light Craft Workshop™ Fader ND filter) sem za uporabo popolnoma odprte zaslonke (f/1.4 za 50mm in f/2.8 za Macro) moral uporabljati čase krajše od standardnih 1/50s. Pri nekaterih posnetkih je bil nastavljen celo na 1/800s. Nastavitev beline sem pozabil na avtomatiki in sem imel kar srečo, da so bili odtenki ves čas podobni in se belina ni spreminjala.  ISO je bil nastavljen na 100. Takrat še nisem vedel, da ima senzor določene primarne vrednosti (osnovne), vmesne tretjinske pa so spuščene oz. dvignjene osnovne vrednosti. Primarne ISO vrednosti 7D senzorja so: 100, 200, 400, 800, 1600… Vrednosti 160, 320, 640, 1250… so spuščene z višje ISO nastavitve in imajo zato manj šuma, vendar tudi manj dinamičnega razpona, zato jih je priporočljivo uporabljati pri višjih ISO vrednostih. Nastavitve 125, 250, 500, 1000, 2000… pa so dvignjene vrednosti z nižje nastavitve in imajo zato več šuma in so kot take neuporabne.

Ves material sem nato s programom MPEG Streamclip prekodirav v Apple ProRes 422 (LT) zaradi lažje montaže, saj so primarne h.264 datoteke procesorsko zelo zahtevne za predvajanje. Načeloma bi moral po končani montaži v Final Cut Pro zamenjati ProRes datoteke z h.264 in z njimi delati v Color programu, vendar tokrat nisem tako naredil, saj so  vrednosti nad 100 in pod 0 IRE ostale tudi pri prekodiranju.

Barvna korekcija je bila naslednja (specifična za Color program). Primary In: izenačil sem vrednosti med vsemi posnetki, znižal svetle predele in zvišal temne, da so bili znotrj 0-100 IRE. V Secondaries sem v primeru, da je bilo kakšno zeleno listje na tleh le temu znižal saturacijo, da sem ohranil le rumene in rjave odtenke. Pri Color FX sem dodal rahlo temnejšo (Gamma 1.37) in zamegljeno (Blur 0.5) vinjeto z zelo nežnim prehodom. Celotnemu posnetku sem tudi spremenil Gamma vrednosti (Green 0.91, Blue 0.85). Na ta način je posnetek postal malce hladnejši, saj so pred tem prevladovali topli toni. Glavna korekcije je nastopila v Primary Out. Saturacijo sem spustil na 0.9, saturacijo senc pa celo do 0.17, saj sem hotel da črni toni ostanejo črni. Vrednosti belin sem znižal, saj nisem hotel, da se detajli izgubijo v preobilici rumene barve, poigral pa sem se tudi z krivuljami, kar lahko vidiš na spodnji sliki.

Primary Out barvna korekcija.

Nato sem dodal napise v Shake programu. Uporabil sem Stabilize tracker za sledenje in Text vozlišče (node) za napis. Pri drugem napisu (Tussilago farfara L.) sem dodal še rahlo senco, da se napis še vedno opazi, tudi kadar je čez cvet, ki je enake barve. Razostrenost sem nadzoroval z Defocus filtrom, ki deluje bolj realistično kot Blur.

Shake node tree

Glasbo It Can’t Be sem si izbral v GarageBand-u. Film sem izvozil v ProRes 422 (LT) kodeku. Predno sem ga naložil na Vimeo sem ga še prekodiral v Compressor-ju z nastavitvijo QuickTime H.264.

To je celoten delovni delovni proces. Zdaj pa vas vabim, da is še enkrat ogledate film Nuklearna pustina.

Nuclear Wasteland from Peter Prevec on Vimeo.

English translation of this post is at this link.

Milenko Prevec pri fotografiranju lapuha.

Posneto z očetovim Canon 7D z objektivoma EF50mm f/1.4 USM in EF100mm f/2.8 Macro USM na Manfrotto stojalu in z uporabo Glidetrack drsnika. Montaža je bila narejena v Final Cut Pro-ju, glasba je It Can’t Be iz GarageBand-a, sledenje napisov je bilo narejeno z Shake programom. Kljub temu, da že vrsto let ni več na voljo, še vedno služi svojemu namenu. Barvna korekcija je bila narejena s Color programom.

Ob prvi priliki pa še preostali posnetki običanje pomladi. Sedaj pa stopimo na opustošeno območje.

Nuclear Wasteland from Peter Prevec on Vimeo.

You can find english translation of this post at this link.

Hiša, kjer smo prebivali, je na levi

Iz St. Oswalda, ki je zraven Bad Kleinkirchheima smo se kasneje dopoldne z žičnico povzpeli na vrh Brunnach (1908 m.n.m.), kjer sem naredil še večino ostalih pogledov. Tu zgoraj je bilo tudi Brunnach jezero, ki so ga naredili za napajanje snežnih topov pozimi.

Brunnach panoramska restavracija Nock-In na višini 1908m ter Brunnach jezero

Uporabil sem Nikonov D200 fotoaparat s žičnim prožilom. Za premični posnetek sem uporabil Mizar Optical KD motorizirano glavo. Pri tem posnetku sem glavo pritrdil z Manfrotto Super Clamp na ograjo. Od tod tudi malce tresenja, saj je takrat vreme že pošteno začelo nagajati in je veter močno pihal.

Nikon D200, 17-55mm f/2.8 objektiv, Mizar KD Mount glava, Nikon MC-36 žično prožilo ter Manfrotto Super Clamp

12V svinčena baterija in daljinec za motorizirano glavo sta bila na klopci ob nahrbtniku

Zvečer sem naredil z balkona še posnetek mavrice nad gradom Keiserburg, kjer pa sem pozabil izklopiti avtomatično ostrenje iz zato je opazno rahlo premikanje ostrine v večernih temnejših pogojih.

Vse fotografije sem pripravil s programom Aperture, jih izvozil v velikosti 1920×1080 pik ter jih v QuickTime-u sestavil v kratke posnetke, ki sem jih zmontiral v Final Cut Pro-ju ter dokončno nastavil barve v Color-ju. Glasbo sem sestavil v Soundtrack-u iz ambientalnih loop-ov in zvokov ptičev, ki so priloženi. Vse iz družine Final Cut Studio. Posnetek panorame rotacije 270º sem moraj popraviti migotanje svetlosti slike, kar mi je do neke mere uspelo z plug-inom FurnaceCore (DeFlicker) podjetja Foundry.

Upam, da boste uživali pri ogledu filmčka.

A day in Bad Kleinkirchheim from Peter Prevec on Vimeo.

Tokrat sem se odločil, da za predvajanje uporabim stran Vimeo, ker nisem ravno navdušen z politiko prijavljanja legalnosti posnetkovna YouTube-u, saj so mi pred kratkim z prvim opozorilom umaknili iz predvajanja posnetek s televizije, ki je vseboval več kot 85% mojega avtorskega dela ostalo pa so bile napovedovalke v oddaji. Pa o tem mogoče več drugič.

English translation of this post is at this link.

Vsebina paketa: adapter za disk, izvijač, USB kabli, USB ohišje za optično enoto in CD z navodili

Zamenjava enote ni težavna. Slediš navodilom, kjer pa ta odpovedo, pa zdravi pameti. Malce težav sem sicer imel z vstavitvijo optične enote v USB ohišje, saj navodil za ta del postopka ni, vendar sem kmalu rešil težavo.

Zamenjava optične enote za disk ni preveč zahtevna

Samo še vse programe naložim

Ker želim sistem postaviti na novo, mi ne preostane drugega kot da vse programe naložim še enkrat. V prihodnosti bom disk (HDD) zamenjal za še hitrejši disk (SSD), vendar pa jim mora do takrat cena še malce pasti.

English translation of the post is at this link.

Preizkušanje improvizirane roke

Roka v vsej svoji dolžini (Manfrotto stojalo, Super Clamp, monopod, protiutež in Canon 5D MkII)

Nato smo se vsedli v čolne in se odpravili na drugo stran. Plezanje ni bilo zahtevno saj smo si pomagali z alpinistično opremo (Petzl Jumar). Opremo smo z vrvjo potegnili za seboj.

Pogled proti odskočišču

Karabini, vrvi in Jumar so mi pomagali enostavno in varno do vrha

Na vrhu sem sestavil roko in jo postavil nad odskočišče. Malce je bilo nerodno upravljati, ker nisem imel monitorja in tako nisem videl kaj točno snemam. Tudi med samim skokom nisem mogel obračati kamere, le sukal sem lahko celotno roko. Tudi skokov je bilo bolj malo, zato nisem imel možnosti za preizkušanje premikov kamere, vendar so nastali izvrstni posnetki.

Ekipa na vrhu (moja malenkost Peter Prevec, fotograf Predrag Vučković, skakalec Orlando Duque, snemalec Domen Smerdel in alpinist)

Domen na poziciji

Roka je sestavljena in postavljena na rob pečine

Pritrditev monopoda s Super Clamp-om in protiutez sestavljena iz Manfrotto SkyHook, The Pod sandbaga in 12V svinčenega akumulatorja

Canon 5D MkII na roki, spodaj pa boja in potapljač

Orlando Duque in Lorens Listo iz Mostarja sta tu opravila le sedem skokov (Orlando pet) od tega enega skupaj, tako da smo hitro zaključili. Naslednji dan je nastal kratek “teaser” za polni prispevek o Red Bull Cliff Diving Activation Neretva.

Red Bull Cliff Diving Activation Neretva, Bosna in Hercegovina

English translation of the post is at this link.

Po dveh urah spanca smo se odpravili proti jugu do reke Neretve, kjer smo opremo zložili v nepremočljive vreče, si oblekli neoprenske obleke in se odpeljali proti zgornjemu delu reke do začetka naše poti, kjer smo se vkrcali na rafte.

Trije rafti in Red Bull boja

Ustavili smo se na dveh lokacijah v kanjonu, kjer je Orlando skočil. Na prvi se je dalo splezati z njim in smo ga lahko posneli tudi z odskočišča. Bilo je vroče in plezati po pečinah v neoprenskih oblekah ter z gumijastimi čevlji in vso opremo je bilo neprijetno. Voda je bila ledeno mrzla in brez obleke bi v vodi zmrznil.

Ekipa na reki Neretvi

Red Bull bojo smo vlekli za sabo

Prvi skok Orlanda Duque-ja

Rafti v pripravljenosti

Sekvenca skoka

Predrag Vučković v podvodni opremi

Ko smo posneli prvo lokacijo, smo pospravili opremo in se odpravili naprej. Pot po brzicah je bila fenomenalna. Mislil sem sicer, da bo voda na nekaterih mestih bolj divja, vendar je bilo za prvič kar dovolj adrenalina.

Na vsakem čolnu je bilo po šest oseb

Lepote Neretve

Na snemanju Bitke za Neretvo so morali zelo uživati (http://www.imdb.com/title/tt0064091/)

Slapovi sredi reke

Na drugi lokaciji je bil dostop do odskočišča zelo težaven in so morali v skalo namestiti lestve in na vrhu poličko dimenzije 50×50 cm, da je bilo mogoče izvesti skok. Medtem ko so plezalci delali svoje, smo mi spekli čevape in se podkrepili.

Skiper rafta in njegova čevapđinica

Noge po celem dnevu nošenja mokrih neoprenskih copat

Sončni žarki prodirajo v sotesko

Postavili smo se na pozicije in posneli nekaj skokov.

Domen pri osvajanju vrha njegove pozicije snemanja

Glidetrack, The Pod sandbag, Manfrotto Modo stojalo in Canon 5D MkII

Pogled na monitor fotoaparata

Potočni rak (Austropotamobius torrentium) - spredaj

Zadnja lokacija

Vreme se je poslabšalo. Voda je bila mrzla, zato skakalci niso mogli narediti veliko skokov. Pospravili smo opremo in se odpravili naprej. Ko smo prišli do baze smo se preoblekli.

Poslednje brzice

GPS položaji potovanja

English translation of this post is at this link.

Selektor Matjaž Kek na hodniku hotela Primus na Ptuju

Valter Birsa in Bojan Jokić z igranjem Playstation-a vadita za nastop.

Kamera Sony PMW-EX1 z Letus Extreme adapterjem in 50mm f/1.4 objektivom na Glidetrack sliderju, ki je podprt z dvema Manfrotto stojaloma.

Igranje nogometašev

Kapetan Robert Koren v poslovalnici Kompasa na Ptuju se pripravlja, da odigra svojo vlogo

Za razsvetljavo je poskrbela ena 1kW Red Head luč usmerjena skozi 1x2m Photoflex Litepanel.

Lastminute center

Spovednica v cerkvici v Vipavski dolini

Spovednica

English translation of this post is at this link.

Prva serija fotoaparatov (desno spredaj je tudi Canonon 550D z 50mm f/1.4, ki sem ga dobil pri Foto Format) - iPhone (obdelava Pro HDR, CrossProcess)

Ker sem vedel, da bo čez vikend časa primanjkovalo, sem se popoldne odpravil iskati lokacije za snemanje. Še vedno sem imel idejo, da bom našel makovo polje, zato sem se po napotkih prijateljice Nataše odpravil ob obvoznico na Litijsko cesto, kjer sem res našel doslej največjo gostoto makov. Vendar je bilo polje ob cesti z reklamnimi panoji v ozadju na eni strani in vasico Bizovik na drugi. Vsekakor neprimerno za idejo osamljenega izgubljenega dekleta, ki sem jo imel v glavi.

Makovo polje I (©2010 Peter Prevec)

Makovo polje II (©2010 Peter Prevec)

Ker sem malce obupal nad idealno lokacijo makovega polja, sem se odpravil v slovensko Istro. Po avtocesti sem se odpeljal do Kopra in nato čez hrib do Dragonje. Celo pot je deževalo in nisem upal na kakšno prijaznejše vreme. Od Dragonje sem se ob meji odpravil v notranjost stran od morja. Prve fotografije zanimivih lokacij sem naredil še pod dežnikom.

Istrski vinogradi (©2010 Peter Prevec)

Pretežno sem uporabljal Nikon D3s fotoaparat z novim objektivom 24mm f/1.4, ki je kar hitro postal moj novi najljubši objektiv in edino kar mi preprečuje nakup je le visoka cena (okoli €2.000). Objektiv je vse kar obljublja: oster, hiter, občutljiv in širok.

Z novim 24mm f/1.4 še star Megane izgleda kot hot rod. (©2010 Peter Prevec)

Zanimivih lokacij je bilo na poti kar nekaj vendar so bile preveč razpršene in bi porabili preveč časa za premikanje med njimi, zato  sem se odločil, da se zapeljem do zapuščene vasice Abitanti tik ob Hrvaški meji. Na poti je posijalo sonce, zato sem se nekajkrat ustavil ob poti.

Sonce med oblaki in zemljo - iPhone (Pro HDR, CrossProcess obdelava)

Avtoportret - iPhone (obdelava Pro HDR, CrossProcess)

Ustavim avto ob cesti, stopim ven, fotografiram in se odpeljem. Svetloba je bila fenomenalna. (©2010 Peter Prevec)

Ko po dežju posije sonce (©2010 Peter Prevec)

Ko sem prispel v Abitante je bila ura že čez devet, zato sem kar se da hitro postavil fotoaparate in začel fotografirati time lapse fotografije. Mogoče bi si mislili, da je bila ura že prepozna in tema prevelika, vendar sta se svetlobno občutljiva Nikona skupaj z dobrimi objektivi izkazala za odlična v nočni fotografiji.

Nikon D300, AF-S NIKKOR 14-24mm f/2.8G ED, ISO 400, f/2.8, osvetlitev 8s, ura 21:52 (©2010 Peter Prevec)

Nikon D3s, AF-S NIKKOR 24mm f/1.4G ED, ISO 800, f/1.4, osvetlitev 2s, ura 21:55 (©2010 Peter Prevec)

Nikon D3s, AF-S NIKKOR 24mm f/1.4G ED, ISO 400, f/1.4, osvetlitev 1.6s, ura 23:17 (©2010 Peter Prevec)

V prihodnjih dneh pa končno napišem, kako je bilo na samem snemanju in upam, da čim prej objavim tudi kakšen filmček.

English translation of this post is at this link.

Namen imam dobiti Canon EOS 1D Mark IV, 5D Mark II, 7D in 550D ter Nikon D3s in D300s. Za vsak fotoaparat naj bi imel 50mm f/1.4 objektiv, da bom lahko rezultate primerjal pri istih goriščnih razdaljah. Za Canona mi manjka še en objektiv, tako da če kdo pozna koga, ki lahko posodi… drugače bom enega posnel z 50mm f/1.8.

Pri testu mi bo pred kamero prijazno pomagala prijateljica Maja, zato sva se v iskanju lokacij in kotov snemanja v torek (25.5.) odpravila na poizkusno fotografiranje. Iskala sva makovo polje, za katerega sem dobil namig, da bi se lahko nahajal na Mengeškem polju. V bližini Domžal sva ob cesli le našla malce več makov, ki so bili skriti v pšeničnem polju, kjer sva naredila prvi set fotografij.

Maja v makovem polju (©2010 Peter Prevec)

Za osvetlitev sem uporabil Nikon SB-800 skozi dežnik (©2010 Peter Prevec)

Ker sva nekako obupala nad poljem makov (v primeru, da kdo ve za kakšno v Sloveniji in bližnji okolici, naj mi prosim sporoči) sva se odpravila na Dolenjsko v polja pšenice, kjer sva naredila drugo serijo testov.

Skrivalnice v žitnem polju (©2010 Peter Prevec)

Božam mehko žito (©2010 Peter Prevec)

Še ena postavitev osvetlitve (©2010 Peter Prevec)

Danes se popoldne odpravim še na par lokacij, da se pripravim, nato pa akcija čez vikend.

English translation of this post is at this link.

Tovarna

Napis na porušeni hiši

Prodajalna cvetja na pokopališču

Separacija peska

Vrtna dekoracija

Umazan breg lepe reke Bosne (fotografirano na Dan Zemlje)

Industrija

Mogoče na poti nazaj kupimo eno za v pisarno

Primestno življenje - drva, nogomet, dim

Dimnik

Tramvaj ponoči

Vse fotografije so bile posnete iz avta z Nikon D200.

English translation of this post is at this link.

Joe McNally

Njegov način fotografiranja sem se prvič opazil leta nazaj, ko sem si želel podrobneje spoznati Nikonov sistem bliskavic (CLS – creative light system). Tako se prišel do njegovega DVDja, ki ga je naredil za Nikon – Speed of Light. V njem sem prvič videl, da lahko za resno fotografijo uporabljaš tudi majhne bliskavice namesto studijskih. Tako sem bil prevzet, da sem si ob prvi priliki kupil tri SB-800 bliskavice, malce kasneje pa še brezžični prožilec SU-800 in TTL kabel SC-29. To je skupaj z stojali, odbojniki, dežniki in raznimi nosilci edina oprema, ki jo potrebuješ za profesionalne fotografije, ki jih najdeš na njegovi spletni strani.

Predavanje je potekalo od 15h do 20h. V tem času smo preizkusili kar nekaj različnih situacij in pokazal nam je kako hitro prilagajaš sistem svojim zahtevam. Glavna lastnost CLS sistema je brezžično proženje in nastavljanje jakosti trem skupinam, v katerih je lahko po več bliskavic. Načeloma jih razdeliš skupine: A – sprednji del, B – srednji del in C – zadnji del. Za upravljanje lahko uporabljaš bliskavico na fotoaparatu (SB-800 ali SB-900), ki služi le kot upravljalec in ne pripomore k osvetljevanju objekta ali pa prožilec SU-800. Za nastavitev razmerji uporablja TTL način merjenja in to tako, da najprej začne z eno skupino, ki jo potem z nad ali podosvetljitvijo nastavi na željeno vrednost in nato postopoma dodaja skupine bliskavic. Fotoaparat ima vedno priklopljen na računalnik, tako da lahko za vsak posnetek sproti oceni stanje osvetlitve. Spodaj si lahko ogledate nekaj različnih postavitev.

Joe McNally razmišlja o naslednji postavitvi trebušne plesalke Taishe

Za osvetlitev je uporabil mehčalec Lastolite EzyBox, ki pa ni omehčal pet meterskega pitona na rami plesalke

Pokazal je tudi kako sinhroniziraš bliskavico pri časih hitrejših kot 1/250s (Auto-FP High Speed)

Bel prt, ki ga je obesil med vrata je uporabil kot velik mehčalec svetlobe, SU-800 je s pomočjo dveh SC-29 usmeril skozi platno za katerim je bila bliskavica

Rezultat zgornje postavitve je zelo mehka svetloba, ki objema obraz

Predavanje se niso ravno veliko razlikovali od tistih, ki si jih lahko ogledaš na strani Kelby Training, vendar si je bilo zelo zanimivo vse to ogledati še v živo.

English translation of this post is at this link.

Vse se je začelo s kupom snega

Košara na ratraku se je lahko dvignila 14 m visoko

Detajl gosenic v snegu

2. dan (sobota, 3.4.) – V soboto smo se na Roglo odpravili v polni zasedbi. Prvi dan smo snemali preoblikovanje kupa snega v skakalnico. Proti večeru je bila na grobo končana, tako da je lahko smučar Bine Žalohar preizkusil hitrost in naklon. Ker je bilo vse po načrtih so fantje lahko ponoči začeli oblikovati skakalnico.

Snemanje Marka Grilca, medtem ko ratrak dela glavno skakalnico

Sony EX1 z Letus35 Extreme na Glidetrack-u je pretežka za takšno konfiguracijo (Martin Smerdel, Domen Smerdel, Marko Grilc)

Prvi skok smučarja Bineta Žaloharja tik po sončnem zahodu

Nočno oblikovanje skakalnice

3. dan (nedelja, 4.4.) – V nedeljo se je oblikovanje skakalnice nadaljevalo. Prispele so sani, tako da smo lahko preverili tudi postavitev malih GoPro kamer. Prav tako smo z dvigalom preverili kar nekaj postavitev za kamero, kjer bi se videlo kar največji del skoka.

Preverjanje položajev dvigala za glavno snemanje

Poglobljevanje luknje pod skakalnico

Prišle so snežne sani, postavljanje GoPro kamer

Pregledovanje materiala z GoPro kamer

Ross Mercer, prvi komentarji

4. dan (ponedeljek, 5.4.) – V ponedeljek smo se prebudili v snežni vihar. Okna v hotelu so bila zasnežena do vrha, sneg je naneslo povsod. Odločili smo se da posnamemo intervjuje med Markom in Rossom ter Matevžem Pristavcem (glavni oblikovalec skakalnice) in Binetom Žaloharjem (testni voznik). Zvečer se je vreme nekoliko umirilo in lahko sem posnel nekaj panoram, ki sem jih zvečer grafično opremil s predvidenimi krivuljami leta. Nastale fotografije smo nasednji dan poslali v Avstrijo, da bi jih prepričali, naj nam posodijo helikopter za snemanje.

Okna v hotelu so bila zasnežena do vrha

Zasneženi avtomobili pod streho

Snežni vihar na Rogli

Intervju v hotelu - 500W spot, 1000W red head, 2x1m LitePanel, Glidetrack SD, Sony EX1 + Letus35 Extreme, Canon 5D Mark II

Samo Premrn (Canon 5D Mark II), Ross Mercer, Marko Grilc, Matevž Pristavec, Bine Žalohar in v ozadju Martin Smerdel (Sony EX1 + Letus35 Extreme)

Krivulje leta z začetne pozicije snežnih sani

Glede na izračune naj bi Ross letel 3 m pod Markom

5. dan (torek, 6.4.) – V torek so skakalci zaradi vetra v prsa imeli oteženo skakanje, saj niso dosegali dovolj velikih hitrosti za preskok skakalnice (potrebna hitrost je bila okoli 85 km/h). Mi smo posneli še nekaj detajlov v delavnici in smo zato morali zgodaj vstati. Popoldne sem naredil še eno 360º panoramo z doskočišča.

Zgodnje jutro

Planet Kicker

6. dan (sreda, 7.4.) – V sredo je bilo vse pripravljeno na prve sočasne preizkuse. Vendar se je Rossu med prevažanjem ljudi naokoli zlomilo krmilo. Na srečo se to ni zgodilo med skokom, saj bi se lahko poškodoval. Novega smo prejeli iz doline, vendar je minilo kar precej časa, predno so bile sani zopet pripravljene za akrobacije. Proti večeru se nam je le nasmehnila sreča in oba Marko ter Ross sta lahko skočila hkrati.

Zadnji lepotni popravki, kjer so pomagali vsi, tudi fotograf Samo Vidic

Vse je pripravljeno, Ross dela prve skoke

Zlomljeno krmilo

Uspeh projekta je visel na nitki, saj nismo vedeli, če bomo lahko pravočasno popravili krmilo

Prvi skoki s popravljenim krmilom

Prvi dvojni skok

Do večera sta lahko izpopolnila časovno usklajenost

Poizkusila sta tudi nekaj trikov

7. dan (četrtek, 8.4.) – V četrtek smo imeli na voljo Red Bull-ov Eurocopter BO-105 helikopter iz Salzburga, tako da smo se morali časovno prilagajati njemu. Posneli smo tudi preostale intervjuje ter detajle za končni film in čakali, da pride helikopter.

Čakajoč helikopter

Oprema za na tla - Glidetrack HD, Canon 5D Mark II, Canon EF 15mm f/2.8 Fisheye, walkie-talkie, Red Bull in nepremočljiva pelerina za na sneg, ki je bil že pošteno moker

V gozdu sem Glidetrack dvignil na stojalu Manfrotto 055XPROB z glavo 329RC4

Red Bull Eurocopter BO-105 helikopter iz Salzburga (na spodnji prečki se vidi Domnove noge)

Kratek internetni posnetek si lahko ogledate spodaj, medtem ko bo 12 min razširjen prispevek na voljo kasneje.

Marko Grilc & Ross Mercer – Snowboard over Snowmobile

English translation of this post is at this link.

Snemanje z manj kot 30 fps je bila najbolj željena funkcija odkar so predstavili fotoaparat, želja po njej pa se je samo okrepila, ko so začeli predstavljati nove modele (1D Mark IV, 7D, 550D), ki so takšno snemanje omogočali. Največ reklame za 24p je zagotovo naredil Stu Maschwitz na svojem blogu ProLost. Danes so bloge preplavili vpisi o nadgraditvi in na Vimeu je narasla količina testnih filmov narejenih z novim firmware-om, ki večinoma prikazujejo pse in mačke. Na blogu Philipa Blooma najdemo tudi že prve resnejše filmčke, saj je imel že nekaj tednov dostop do nadgradnje.

Kaj pa meni predstavlja ta nadgradnja? Prav nič direktno oziroma trenutno. Res je, da že nekaj časa pripravljam obsežnejši test DSLR fotoaparatov. Namen imam hkrati preizkusiti Canon 5D Mark II, Canon 7D, Canon 1D Mark IV, Canon D550, Nikon D3s, Nikon D300s, Nikon D90 in Panasonic G1 in sem za ta namen naredil oz. sestavil nosilec za 5 glav, kar pomeni, možnost hkratnega snemanja s petimi fotoaparati.

Prvi paket

Ideja se mi je porodila, ko sem v enem izmed filmov, ki prikazuje nasvete za studijsko fotografijo – verjetno je bil to Joe McNally, videl nastavek za na stojalo, ki ti omogoča da imaš hkrati na stojalu glavo za fotoaparat in pa nosilec za laptop, da lahko kar takoj pregleduješ fotografije na LCD zaslonu.

Studijski način, kjer je fotoaparat direktno povezan z računalnikom

Osnovni del sistema je Manfrotto 131DDB Horizontal 4 Head Accessory Arm in pa Manfrotto 183 Aluminium Table Attachment. Palica ima tudi na konceh vijak za pritrditev glave, kar sem izkoristil z Manfrotto 553 Angle Bracket for Lever Center Column in tako sem dobil možnost pritrditve štirih glav (če odstraniš mizico za laptop seveda). Upal sem, da bom na nastavke za glave lahko samo namestil hitro snemljive ploščice Manfrotto Quick Change Rect. Plate Adaptor, ampak se ne da.

Hitro snemljive ploščice

Zato sem kupil, še nekaj glav Manfrotto 494 Ball Head with Friction Control, ki sem jih skupaj z hitro snemljivimi ploščicami namestil na napravo. Še eno prtirditev fotoaparata sem dosegel z Manfrotto Super Clamp MN035, nastavkom Manfrotto 208 3/8-inch Mounting Plate For Super Clamp in pa hitro snemljivo ploščico.

Prostora je za pet fotoaparatov

Tako da imam sedaj pripravo za pet ohišij, fotoaparatov pa osem. Verjetno mi ne bo uspelo vseh dobiti naenkrat. Canon 1D in 5D si nameravam izposoditi od Sama Vidica, ki je trenutno zelo zaseden in bom do srede aprila verjetno težko prišel do njegovih fotoaparatov, 7D si je kupil moj oče, Nikon 3Ds in 300Ds si nameravam izposoditi pri Nikon Slovenija, D90 od prijatelja Matjaža, Panasonic G1 pa od Jureta, ki niti še ne ve za to, za 550D pa nameravam zaprositi trgovino Foto Format. Vse fotoaparate bi rad preizkusil z 50mm f/1.4 objektivom, kar predstavlja še en problem, saj potrebujem štiri objektive za Canon, tri za Nikon in enega za Panasonic (micro 4/3).

Nosilec je pritrjen na Manfrotto 525 stojalo z 501HDV glavo

Med pisanjem bloga, sem ugotovil, da lahko sestavim nosilec še za en fotoaparat, tako da je sedaj prostora za šest (preveril sem tudi z ohišjema F90x in D200, da je med nastavki dovolj prostora za fotoaparate)

Zakaj sem sploh nadaljeval vpis o nadgraditvi z napravo za hkratno snemanje. Hotel sem posneti vse s 25 fps in do sedaj to ni bilo mogoče. Sedaj pa nimam več izgovora. Zadnja prepreka glede opreme je bila odstranjena. Sedaj samo še organiziram vso opremo na kup. Ker imam očitno še nekaj časa, predno mi bo uspelo vso opremo na kup spraviti, lahko ta čas porabim, da napišem kakšno zanimivo zgodbo, da ne bom posnel le še enega videa o domačih živalih oz. o okoliških naravnih znamenitostih.

English translation of this post is at this link.

iPhone 3GS, končno tudi v mojih rokah

Prva pridobitev je nova kamera z višjo resolucijo, avtomatičnim ostrenjem, prilagojeno osvetlitvijo in možnostjo snemanja videa. Višja resolucija (1536×2048 ali 3 mega pixels ali 2K) omogoča printanje v velikosti 17 x 13 cm pri 300 dpi oziroma nudi večjo jasnost pri ogledovanju fotografij na zaslonu. Avtomatično ostrenje omogoča bližinsko fotografiranje do razdalje 10 cm. Nič več nejasnih fotografij listkov in vizitk v programih Evernote in JotNot ter možnost odčitavanja bar kod. Snemanje videa v kombinaciji s programom ReelDirector omogoča osnove montaže videa na telefonu, kar je še ena funkcija poleg obdelave fotografij, ki jo v od sedaj lahko opravim kar na telefonu ne da bi potrebovali računalnik. V funkciji prilagoditve osvetlitve pa se skriva ena izmed boljših lastnosti tega telefona. Glede na to kje pritisnemo na zaslonu, ko fotografiramo, telefon izostri in nastavi osvetlitev na ta del. S programom Pro HDR lahko na ta način naredimo dve fotografiji istega objekta enkrat osveljeno na svetle dele in drugič na temne. Program nato združi obe fotografiji v eno z visokim dinamičnim razponom.

Fotografija z visokim dinamičnim razponom 1 (za obdelavo fotografije sem uporabil programa Pro HDR in Cross Process)

Fotografija z visokim dinamičnim razponom 2 (za obdelavo fotografije sem uporabil programa Pro HDR in Cross Process)

Fotografija z visokim dinamičnim razponom 3 (za obdelavo fotografije sem uporabil programa Pro HDR in Cross Process)

Druga funkcija je hitrost. Ne samo sama hitrost telefona, ki ima hitrejši procesor in ja tako nalaganje in uporaba programov hitrejša, ampak je hitrejši tudi prenos podatkov (moj prejšnji telefon je originalni iPhone z EDGE povezavo) saj to omogoča 3G povezava.

Tretja lasnost je GPS sprejemnik, kar omogoča uporabo veliko programov, ki uporabljajo ta podatek za svoje delovanje. Jaz sem v kratkem času od kar imam telefon kupil navigacijski program Navigon Europe z mapami cele Evrope in si za ta namen kupil tudi nastavek in polnilec za v avto, saj GPS porabi kar precej baterije. Uporabljam tudi program RunKeeper, ki beleži hitrost in razdaljo pri vrsto rekreativnih dejavnosti kot so tek, kolesarjenje, hoja, smučanje in druge.

Nosilec za iPhone za v avto

Zadnja funkcija, ki omogoča razširjeno uporabo telefona pa je njegova legalnost. Kupil sem odklenjen telefon, kar pomeni, da ga lahko nadgradim takoj, ko Apple izda popravke za operacijski sistem, hkrati pa omogoča uporabo funkcije Push, ki omogoča opozarjanje programov s sporočili tudi, ko le te niso v uporabi na telefonu. Tako sem lahko na primer s programom IM+ priključen na različne pogovorne sisteme kot naprimer GTalk, Skype, Facebook, AIM in druge. Ko mi nekdo kaj sporoči, me telefon na to opozori in če želim odgovoriti prižgem program.

funkcija Push

Malce mi je bilo res težko plačati 719€ za novi iPhone 3GS 32 GB vendar mi po parih tednih uporabe ni žal in mislim, da sem z nakupom dodal v svojo zbirko naprav eno izmed najbolj uporabnih.

English translation of this post is at this link.

Popravek: Vse omembe iPhone 3G S sem zamenjal za iPhone 3GS saj so štiri dni po predstavitvi zamenjali imenovanje. Očitno sem si zapomnil napačno obliko. Več v tem članku.

Še najmanj šuma do sedaj ima video Canon EOS-5D Mark II, vendar je bila takrat korekcija minimalna in zato verjetno šum ni prišel do izraza. Hotel sem pogledati, kakšne nastavitve sem takrat imel, saj naredi Canon na kartico poleg video datoteke še .thm datoteko, ki je v resnici mala .jpeg fotografija, ki ima v informacijah tudi EXIF nastavitve. Na žalost ne moreš prebrati ISO vrednosti in nastavitev beline, toda lahko izveš vsaj s katerim objektivom si snemal in s kakšno zaslonko. Podobne informacije bi prav prišle tudi pri Nikonih.

Neobdelane sličice iz filma zgledajo tako (klikni na sliko, če jo želiš videti v polni resoluciji).

Canon EOS-5D Mark II, ISO in osvetlitev avtomatična, goriščna razdalja objektiva naj bi bila po podatkih 50mm, kar je čudno, glede na objektive, ki sem jih imel na voljo (EF85mm f/1.8 USM, EF16-35mm f/2.8L USM in EF15mm f/2.8 Fisheye).

Nikon D3s, 24-70mm f/2.8, zaklop 1/50s, WB 2500 K

Canon-EOS-1D-Mark-IV, 24-70mm f/2.8 at 46mm, f/2.8, ISO 6400, zaklop 1/50s, WB 2500 K.

Vsekakor bi DSLR fotoaparati potrebovali več lastnosti pravih video kamer kot na primer “peaking” za lažje ostrenje in pa histogram, za bolj natančno osvetlitev posnetka, da bi bili bolj prijetni za uporabo.

Serija Ulice noči se počasi veča. V prihodnje upam, da dobim še preostale Nikon in Canon fotoaparate, ki lahko snemajo video, da razširim preizkus. Mogoče pa dodam še Panasonic GH1 v zbirko.

Ulice noči III – Canon EOS-1D Mark IV

Ulice noči II – Nikon D3s

Ulice noči I – Canon EOS-5D Mark II

Več o prvih dveh videih si lahko ogledate tukaj:

Ulice noči I – Canon EOS-5D Mark II

Ulice noči II – Nikon D3s

English translation of this post is at this link.

Nikon D3s, 14-24mm f/2.8, 24-70 f/2.8, 80-200mm f/2.8

Zvečer, ko sem prišel domov sem vzel fotoaparat in stojalo ter odšel po naselju, snemati v temi v soju uličnih svetilk. Odločil sem se, da bom vse posnel popolnoma enako kot pred enim letom, uporabil enako glasbo, montažo… In tako sem se z šestimi sličicami na telefonu odpravil ven. Na koncu me je ujel sneg, zato sem kar hitro moral zaključiti snemanje, kljub odpornosti fotoaparata na vreme.

Nikon D3s je fotoaparat s čipom polne velikosti (full frame) v velikem ohišju, ki že ima vgrajeno držalo za vertikalno fotografiranje, kar me je malce motilo, saj nisem navajen tako velikih fotoaparatov. Meniji so standardni, kot pri vseh ostalih Nikonih, zato nisem imel večjih težav. Manualno nastavitev snemanja, kljub napačnim informacijam na internetu, enostavna. Nastaviš fotoaparat na M – manual (M, A, S, P), pritisneš na  gumb Lv (Live View), pritisneš na gumb OK, da ti pokaže realno sliko in to je to. Zaslonko upravljaš z sprednjim kolescem, hitrost zaklopa z zadnjim, ISO pa v kombinaciji za ISO gumbom in zadnjim kolescem. Čisto enostavno. Za razliko od 5D, ko sem ga uporabljal pred enim letom. Baterija zdrži celo večnost (vsekakor se prej naveličaš snemati), velikost datotek razumna. 3 minuten posnetek zasede okoli 500MB. Kar pomeni, da sem na 8GB CF kartico lahko posnel okoli 48 minut (v fotoaparatu je prostora za dve CF kartici). Snemanje ima omejeno na 5 minut dolžine posameznega posnetka, vendar jaz nisem imel težav s tem.

Prva nevšečnost se je pojavila, ko sem želel posnetke zmontirati. Fotoaparat snema datoteke v formatu avi s kompresijo Motion JPEG. Ker delam na Mac računalniku je osnovna datoteka za montažo QuickTime. Ko sem vnesel posnetke v program Final Cut Pro jih je ta sicer normalno predvajal, vendar avtomatična nastavitev sekvence zaradi formata avi ni delovala. Avotmatična nastavitev deluje tako, da program sam nastavi vse lastnosti sekvence (dimenzije, ločljivost, število sličic na sekundo, kompresija) po prvem posnetku, ki ga vstaviš nanjo zato, da vseh posnetkov ni potrebno preračunati, predno jih lahko predvaja. (Ponovno sem prišel do problema prevajanja izrazov, zato si raje preberi še angleško verzijo, če ti kaj ni jasno.) Tudi metoda, ki sem jo uporabil pri Canon-u se ni obnesla. Groba montaža, potem pa izvoz posnetkov v Color za barvno korekcijo, nato pa po prekodiranju posnetkov v ProRes (kodek, ki ga Apple Color uporablja) še fina montaža. Color ne podpira vnosa avi datotek!

Kaj pa zdaj? Očitno bo potrebno posnetke prekodirati še pred vnosom v Final Cut Pro. In to sem naredil z brezplačnim programom MPEG Streamclip, ki to na mojem računalniku (MacBook Pro 2.93GHz) naredi v realnem času. Ko so bile vsi posnetki v kodeku ProRes (LT) je bila sama montaža kar hitro končana, saj sem imel že posnetek izpred enega leta. Nato je bil na vrsti napis, ki sem ga nalepil na gibanje označevalcev višine v programu Shake.

Barvna korekcija v programu Color je bila enostavnejša, saj je kodek ProRes bolj primeren za obdelavo kakor pa h.264 pri Canonu. Posnetki so bolj zrnati kot pri 5D vendar je do neke mere za to kriva tudi resolucija. D3s snema le v ločljivosti 720p, medtem ko 5D snema tudi v ločljivosti 1080p. Ko sem posnetkom znižal resolucijo za prikazovanje na spletnih straneh, se je s tem tudi zmanjšala količina šuma.

Prednosti DSLR fotoaparatav z video načinom je veliko. Globinska neostrina, kvaliteta objektivov, svetlobna občutljivost, majhnost same naprave, vendar še vedno mislim, da so to le fotoaparati z video funkcijo in minilo bo še kar precej časa ko bo snemanje videa z njimi takšno kot bi moralo biti.

Ulice noči II – Nikon D3s

Ulice noči I – Canon EOS 5D mark II

P.s.: Če koga zaminma več v zvezi s filmom ali fotoaparatom, naj mi prosim to spodaj napiše.

P.p.s.: Če kdo opazi kaj nenavadnega v filmu, naj mi prosim sporoči.

P.p.p.s.: Kako se je obnesel v povezavi z EX1 kamerami in Red Bull eventom  pa napišem kasneje.

You can find the english translation of this post here.

Planet Prešernov trg

Začel sem v nedeljo (13.12.) tako da sem se postavil na Tromostovje malce pred 16h nastavil fotoaparat (Nikon D200), da naredi fotografijo na vsakih 10 sekund in stal zraven njega (beri, zmrzoval skupaj z Ireno) do teme, ki je nastopila okoli 17 ure. Na podlagi prve sekvence sem tako spoznal, da prižgejo lučke okoli 16:15 (ne vsak dan, kar sem kasneje ugotovil) in da nastopi popolna tema okoli 17 ure. Da temu ni čisto tako, sem ugotovil v petek (18.12.), ko je bilo prvič jasno vreme brez oblakov in se je vse zamaknilo za 20 minut, tako da sem zmrzoval skupaj z fotoaparatom, kateremu je prehitro zmanjkalo baterije.

Pogled na Prešernov trg s Tromostovja

V nedeljo (20.12.) sem prvič uporabil motorizirano glavo, ki je delala enakomerne horizontalne premike med fotografiranjem, tako da sem dobil lep premik, ki ni bil vedno najbolj enakomeren, saj so nizke temperature to oteževale in se je na trenutke motorček zelo škripajoče oglašal. Tudi razmak med posameznimi fotografijami sem moral iz običajnih 5 ali 6 sekund zmanjšati na 3 oz. 2 sekundi, da je bil premik enakomernejši in počasnejši. Motile me niso ne nizke temperature ne sneg in tako sem v devetih dnevih (nekaj sem jih na žalost zaradi dežja izpustil) dobil dvanajst posnetkov, ki so pristali v končni montaži.

Hribarjevo nabrežje

Kako pa sem prišel do posnetkov? Fotografije sem vnesel v program Aperture, kjer sem jih obdelal in izvozil v polni ločljivosti. Nato sem jih s programom Shake stabiliziral (kjer je bilo potrebno), nastavil belino skozi čas (posnetki so se začeli pri dnevni svetlobi, končali pa pri umetni) in naredil izrez v razmerju 16:9. Nato sem zmontiral vse v Final Cut Pro-ju in podložil z glasbo, ki sem jo iz Apple Loops-ov sestavil v Soundtrack-u. Če koga bolj podrobno zanima potek izdelave, lahko komentira spodaj in potrudil sem bom kar najbolje odgovoriti.

Pogled proti Stritarjevi ulici

Za konec naj vam samo še zaželim lepe praznike in uživajte pri ogledu filmčka Hectic Holidays.

You can find the english translation of this post here.

Improviziran studio v dnevni sobi nad kavčem in v spalnici nad posteljo.

Studio osvetljuje 1000W Photoflex luč na Manfrotto stojalu.

Prva stranka v studiu.

Stranki je bila fotografija tako všeč, da je naročila še eno.

Tako sedaj veste, da se v Rožni dolini nahaja improvizirani studio, kjer si lahko naredite fotografije za nad kamin. Če želite fotografije cele figure, pa mi prosim prej sporočite, da odmaknem posteljo. Se vidimo.

* Kdor pozna moje stanovanje ve, da imam le dve sobi. Eno veliko in eno malce manj veliko.

English translation of this post is at this link.

Miška je prišla v veliki rjavi škatli… Kaj?!? Kaj pa Apple design? Ne, ne. To je bila le transportna škatla znotraj katere se je skrivala prava embalaža za na police.

Rjava transportna škatla

Ko sem odprl veliko rjavo škatlo, sem notri med peno zagledal… škatlico za protezo, kakor se je izrazil Miloš na E.P.L. Prozorna škatlica ni bil dosti večja od same miške.

Škatlica za protezo (Designed by Apple)

Popolna embalaža. Majhna, estetska, enostavna za odpreti (če ravno nisi najbolj spreten človek na svetu). Baterije so bile že vstavljene. Takoj sem naredil nekaj posnetkov produkta.

Tudi navodila so priložena, kot se spodobi.

Seksi krivine

Ravna in zaobljena hkrati.

Ne morem se še odločiti ali mi je miška všeč ali ne. Iz nekaterih kotov je pogled nanjo res nekaj navdušujočega, vendar se najde tudi kot, ko nisem ravno prepričan o njeni lepoti. Verjetno so morali narediti kompromis med privlačno ukrivljenostjo in ravno površino, ki je občutljiva na dotik. Miška namreč nima gumbov in kolesca, temveč pa je celotna zgornja površina občutljiva na dotik, kar nadomesti klik, desni klik in pa drsenje po straneh. Več o tehničnih podatkih si lahko preberete na strani proizvajalca.

Nadomestitev kolesca je brilijantna ideja, saj je bil nagnjen k postopnem nedelovanju zaradi umazanije, ki se je nabirala na njemu. Drsanje po straneh, med dokumenti in fotografijami je enostavno in se ga takoj navadiš. Edina stvar, ki sem jo opazil po tem, ko sem jo že naročil in plačal je, da nima tretjega gumba, kot je bila to kroglica pri prejšnji miški. Tako da, če miško uporabljate s programi, ki potrebujejo tri gumbe (kot naprimer Apple-ov Shake, ki ga jaz kar veliko uporabljam), vam je ne priporočam. Vsekakor sem jaz svojo kupil bolj za muzejske potrebe o katerih pa bom več napisal naslednjič, ko bom tudi imel več podatkov o tem kako se miška obnaša ob pogostejši uporabi.

P.s.: Inštalacija ni najbolj uporabniško prijazna. Miško moraš naprej spariti z računalnikom potem pa moraš narediti sistemsko nadgradnjo, ki potem omogoči vse funkcije v povezavi z dotikom. Vse te malenkostne nevšečnosti bodo odpravljene pri naslednji nadgraditvi sistema Mac OS X 10.6.2.

English translation of this post is at this link.

Odločil sem se, da s seboj ne nesem veliko, le računalnik in fotoaparat, vendar nisem želel pretiravati z izbiro objektivov. Že dolgo imam na fotoparatu Nikon D200 le objektiv AF NIKKOR 50mm f/1.4D, saj je le ta objektiv svetlobno zelo zmogljiv, skupna teža in velikost je zelo majhna, poleg tega pa te objektiv z fiksno goriščno razdaljo prisili k pogostejšem razmišljanju, medtem ko delaš fotografije. Vendar pa ta objektiv na fotoaparatu z 1.5krat manjšim senzorjem kot je polni 35mm format (oznaka DX) prikazuje isti zorni kot kot 75mm objektiv, kar je dobro za portrete, malce manj pa za splošno fotografiranje. Zato sem bil zadovoljen, ko so pri Nikonu marca letos (2009) predstavili 35mm objektiv za fotoaparate formata DX z zaslonko 1.8. Cena 209,00 € pri Foto Beseničarju je bila enaka cenam objektiva drugod po Evropi, kar je presenetljivo. In potovanje z čim manj opreme je bil dober izgovor, da sem si zjutraj pred odhodom kupil prav ta objektiv.

Nikon AF-S DX NIKKOR 35mm f/1.8G

Objektiv Nikon AF-S DX NIKKOR 35mm f/1.8G lepo dopolni Nikon D200 ohišje. Deluje kot da bi bil narejen zanj.

Nikon AF-S DX NIKKOR 35mm f/1.8G na Nikon D200 ohišju.

Objektiv je sicer plastičen in narejen na Kitajskem vendar lahko po enem dnevu uporabe rečem, da sem zelo zadovoljen z njim. Več bom napisal, ko ga bom uporabljal malce več časa in bolm preverjeno lahko pisal o njegovih kvalitetah in pomanjkljivostih.

Trikotnik - In še prva resna fotografija s tem objektivom. Na fotografiji je vodnjak pred Hrvaško narodno banko v Zagrebu (©2009 Peter Prevec)

Več o delavnici, ko se konča in zberem misli na kup. Lahko samo rečem,  da sem že prvi dan nabral kar nekaj novih izkušenj in slišal kar nekaj presenetljivih zgodb.

Skriti uporabnik z administatorskimi pravicami.

Ker se ga preko WordPress-ovega uporabniškega vmesnika ni dalo izbrisati, sem moral iti v phpMyAdmin v cPanel v nastavitvah pri gostitelju (hosting service). Ko sem to rešil, sem nadgradnjo, glede na to, da sem bil na poti v Linz, pustil za čas, ko pridem nazaj in bom imel več časa za back up in nadgradnjo.
Nato pa sem med bivanjem v Linzu opazil, kar nekaj člankov o napadu na WordPress blog z lastnim gostovanjem (Celestial Waste of Bandwidth), ki niso bili posodobljeni na zadnjo verzijo WordPress aplikacije. Moja dva bloga sta bila na verziji 2.7.1. Ponavadi sem posodobil WordPress preko Fantastico vmesnika pri ponudniku gostovanja HostGator, ker je hkrati naredil tudi arhiv za primer, da bi šlo kaj narobe, vendar je ta še vedno (čeprav je od posodobitve 2.8 minil že kakšen mesec) kazal za najnovejšo verzijo 2.7.1.
Z verzijo 2.7 so omogočili avtomatično nadgradnjo in takoj, ko sem naredil kopijo, sem pritisnil na link za le to. Minilo je par sekund, nadgradnja se je zaključila, nato pa… belina. Na strani kar naenkrat ni nič več bilo. Tudi kot administrator se nisem mogel več prijaviti. Nič ni pomagalo. Če sem preko ftp-ja naložil staro verzijo je vse spet delalo. Nato sem poizkusil manualno naložitev nove verzije preko ftp. Spet belina.
Ko sem tako poizkušal večkrat preko ftp-ja naložiti novo in staro verzijo, je minilo kar precej časa saj množico datotek zelo počasi nalaga in pa seveda tudi briše. Nazadnje je pomagalo, da sem naredil popolnoma nov blog in sem importiral vanj vse vpise in komentarje, združil statistiko obiskov s starim blogom in se z veseljem naslonil nazaj, medtem ko sem opazoval ponovno vstajenje mojega eno leto starega zaenkrat ponovno varnega bloga.
Sedaj razmišljam, da bi kot obeleženje prve obletnice in ponovnega preporoda zamenjal izgled bloga.

P.s.: Angleška verzija je za nadgradnjo zahtevala le klik na povezavo in to je bilo to.

Pridružil sem se miljonom pri nalaganju novih iTunes 9.

Najljubša lastnost je zagotovo nov način urejanja aplikacij na zaslonu iPhone-a, ampak sem kmalu izvedel, da bom moral še malce počakati, ker je ta funkcija omogočena le z iPhone OS 3.1, na kar pa bom moral počakati, da fantje z Dev-Team Blog razdrejo zaščito, saj še vedno ne moreš kupiti iPhone v Sloveniji. Potem pa sem našel, da so v novem iTunes pametni predvajalni seznami* še pametnejši.

Svojo glasbo ločujem na naslednji način. Pet zvezdic – najboljše hitre pesmi. Štiri zvezdice – najboljše mirne pesmi. Tri zvezdice – srednje dobre hitre pesmi. Dve zvezdici – srednje dobre počasne pesmi. Ena zvezdica – podpovprečne pesmi. Če bi si želel narediti predvajalni seznam*, ki vsebuje vse skupine, ki si nastale iz članov skupine Bauhaus (Bauhaus, Love and Rockets, Tones on Tails, Dali’s Car and Peter Murphy) in imele oceno več kot ena zvezdica, sem moral v iTunes 8 narediti dva predvajalna seznama*. Enega za vse izvajalce in enega za vse pesmi na tem seznamu, ki imajo več kot eno zvezdico.

Pametni predvajalni seznami* v iTunes 8

Toda sedaj lahko enak seznam naredimo le z enim pametnim seznamom. In to s pomočjo naprednih pravil (gumb s tremi pikicami). Najprej izbereš vse pesmi, ki imajo več kot eno zvezdico, potem pa dodaš napredno pravilo, da morajo biti le od željenih izvajalcev.

Pametnejši predvajalni seznami* v iTunes 9

Sedaj pa lahko grem izbrisati nekaj predvajalnih list.

P.s.: Če si zmeden zaradi vseh prevodov iz angleških besed, si preberi članek v angleščini, ki je verjetno bolj razumljiv.

* Če pozna kdo boljši izraz za Playlist kot predvajalni seznam, naj mi ga prosim sporoči.