Tam so bili vsi veljaki slovenske glasbene scene, nekateri kot nastopajo�?i drugi zgolj kot povabljenci.

Za konec, tam nekje okoli prve ure zjutraj, pa je za dejanski vrhunec koncerta poskrbel DJ Sylvain z gostjami.

�?e na koncu potegnem �?rto pod celoten event si vsekakor zasluži pohvalo. Zdi se mi, da že dejstvo, da ob mo�?nem nalivu ljudje niso odhajali domov - ampak so zgolj še bolj zažurali, pove dovolj o sami organizaciji in kvaliteti dogodka.

]]> http://barkl.blog.siol.net/2008/09/14/ritem-mladosti-12092008/feed/ http://barkl.blog.siol.net/2008/09/14/ritem-mladosti-12092008/ http://feedproxy.google.com/~r/DonBarkl/~3/hbGZUIOpZQw/ http://barkl.blog.siol.net/2008/09/13/slike/#comments Sat, 13 Sep 2008 16:07:34 +0000 don barkL http://barkl.blog.siol.net/?p=158 Zgolj test, da vidim kako se prilagajajo slike:

pokon�?no:

ter še leže�?e:

To je to.

Orto Smart Izziv je preizkus za vse mlade in kreativne Orto Smartovce, ki si upajo izzivati sebe in sotekmovalce. V 5 izzivih bomo preizkušali njihovo iznajdljivost in Orto Smart karakter. Nagrade so nore, izzivi pa zabavni!
(Vir)

Cilj drugega izziva je prikazati svojo iznajdljivost in kreativnost, tako da dolgo�?asno “zabavo” spremenijo v najboljši party dale�? naokoli.

Po mojem mnenju je Demirju uspelo najbolje, vsak pa naj sam preceni, kdo si zasluži njegov glas. Vsi ki glasujejo se potegujejo za privla�?no nagrado - Nokia N95.

Technorati Tags: Orto Smart

Ker vem, da so takšne izpeljanke totalna bedarija, �?ista neresnica in potrata �?asa za ugotavljanje, se požvižgam na njih in jim popolnoma ni�? ne verjamem. Tudi v mojem primeru je tako… saj zagotovo nisem “wild and crazy”, vsaj sam sebe ozna�?ujem za bolj mirnega in uravnovešenega.

Za svoje ime pa kar ugotovite sami, �?e se vam da.

P.S.: Veliko oz. ogromno folka sploh nisem spoznal, zaradi tega se tepem po glavi, ampak saj bo še priložnost. Za v�?eraj je bilo dovolj.

P.S.2: Tisti, ki ste me morda videli in se me ne spomnite najbolje, naj vam pomagam s slikco…

�?e pa še zmeraj ne veste, pa to pripišite sebi in popitem alkoholu

P.S.3: Spoznal: Chef (ki me je presenetil, saj sem pri�?akoval nekega �?rnega na pol kenijca s kolesom po snegu voze�?ega. ), Buba Švabe (moj verjetno najve�?ji kiks - predstavljal sem si ga �?isto druga�?e), MojcaS (modra blondinka, glede na slike in to sem si jo dobro predstavljal), Mr.Mojo (ki sem ga iz navade za trenutek celo vikal, vendar sem hitro spoznal da mu ni kaj prida vše�?), Blazz (iz Idrije doma ), Kašpar (zanj sem mislil, da je pobegnil domov, kasneje sem ugotovil da je celo no�? taval po Ljubljani za cigaretami), Sadie (ko sem Fetaliju skrival pija�?o, ni bila kaj preve�? navdušena in potem se zajebancija ni razvila. Blah!), Jessy (no ubistvu vseh omenjenih nisem zares spoznal, temve�? smo se le rokovali Saj bo še priložnost.), Minnie (nova oseba, tako v real life-u kot virtualnem. Priznam, njenega bloga nisem prebral, vendar delam na tem), Sunshine (ki sem jo - stupid me - zamenjal za Pokahontas (ki jo kasneje sploh nisem spoznal) in jo ozna�?il za spamerko Sunshine, oprosti mi ), Maky (Legenda, za�?nem zdej bolj podrobno pa redno brat), Had in Zrimšek (oba nikonaša, Had v lovu za striptizom, Zrimšek malo manj), Alex van der Volk (nisem se spomnil kateri blog že piše… Seveda �?e bi omenil, da dela na bencinski postaji bi se takoj spomnil) ter seveda na koncu še organizator eventa - �?lovek (majstr, dobro ti je uspelo, upam da še kdaj ponovimo)

Trenutno mi nih�?e ve�? ne pade na misel, �?e se spomnim ali me kdo drug spomni bom updejtal

Dodajam še: Sovica Oka (Ha, nisem se je takoj spomnil, a zanimivo URL sem pa takoj zadel.) Šuši (Skoraj bi jo pozabil, poleg Mojce najve�?ja navdušenka iz prve vrste pri pevskem nastopu), Rbrndusic (isto legenda, zagotovo najbolj plesno razpoložen osebek celega ve�?era). Pi.Roman (majstr, k zna pomoje ve�? k pa siolovi admini usi skupi, pa še torto je prnesu Eden izmed unih, ki so bili na moji “wanted” listi da jih spoznam (pol ga pa še pozabim omenit). Evo zdej dodan.).

Nadaljevanje: Zadnji dan so se nekateri prebudili - drugi še vedno vztrajali pokonci od prejšnjega dne naprej - in po�?asi (tisti ki so spali in zaspali pa�? malce hitreje) spakirali vso svojo navlako. Verjetno smo se proti domu odpravili šele po nekaj krogih okoli Berlina, ampak to niti ni toliko pomembno.

Po nekaj postankih smo prispeli v Bamberg, ki leži približno 300km JZ od Berlina. Bamberg je po novem moje sanjsko mesto, oziroma bi tam z veseljem zapravljal svojo pokojnino. Vreme je bilo idili�?no, dale�? najlepše na celem potovanju. Tudi sama struktura mesta je zelo idili�?na. Na majhnem ter sorazmerno visokem hribu stoji romanska katedrala s štirimi zvoniki, ki je bila zgrajena v 13. stoletju n.š. Mesto je znano po reki Regnitz, ki ustvari nekakšen otok v jedru mesta. Verjetno še bolj znano pa je po svoji pivovarni (Klosterbräu), ki proizvaja edinstvena (sicer meni ne preve�? dobra po okusu) dimljena piva (Rauchbier) (ne me vprašat kako jih naredijo… ko sem prebral rauchbier sem najprej pomislil na suhe klobase obešene nekje na podstrehi or sth - no ja, �?e sem iskren mi tudi okus deluje nekje v tej smeri…). Okoli te katedrale so po hribu navzdol razložene pivnice in prodajalne piv (a je kakšen izraz za to?), ki jih res ni malo. Mi smo okupirali eno, v kateri je bil starejši možakar ki je bil res legenda. Ko smo nekateri prihajali drugi�? ali celo tretji�? nazaj, nam je nekatere stvari že kar podarjal.

Bamberg Altes Rathaus

Pri vsakem pivu dobiš podstavek, ki sodi zraven

Dvoriš�?e pred katedralo

Reka Regnitz

Na žalost mi je zadnji dan že primanjkovalo prostora na kartici, zatorej malo manj slik Bamberga. Komaj �?akam da dobim slike od kolegov, ki so bolje fotografsko pripravljeni prišli v mesto kot jaz

Dodajam pa še nekaj ostalih naklju�?nih slik, za katere se ne spomnim �?isto dobro kje so bili posneti in kam v kontekst jih dodati.

Znaki komunizma v vzhodnem delu Berlina

Vodomet pred hotelom

Akvarij, ki meri v premer vsaj 4 metre.

Kraljica Nefretiti v egip�?anskem muzeju

Še en kip v egip�?anskem muzeju

Kip v Pergamon Museum, ki sicer bolj slovi po vratih boginje Ishtar.

Olimpijski stadion v Berlinu

Elektrarne na veter, ki - a ni razlog za ne gradnjo pri nas, da pobijajo pti�?e? - jih je ogromno.

Utrinek no�?nega življenja, ko smo bili off-duty. Slika pove vse o našem stanju.

Nadaljevanje: Naslednje jutro smo berlinovanje nadaljevali z vožnjo po Nasipu volilnih knezov (Kurfürstendamm), zelo znanem, ve�? kot tri kilometre dolgem, bulvarju ob katerem stojijo pala�?e, poslovne stavbe, nave�?je in najpopularnejše trgovine, gledališ�?a in druge znamenitosti. Verjetno ga ve�?ina od vas pozna pod imenom Ku’damm.

Ogledali smo si tudi najvidnejši simbol mesta - Spominsko cerkev (Gedaechtniskirche), ob kateri stoji sodobna cerkev iz stekla in betona.

Gedaechtniskirche… (foto: Klara)


Notranjost nove betonske cerkve oziroma kapelice (?), ki stoji zraven Gedaechtniskirche (foto: Nika)

Pot nas je kasneje zanesla v slavno Hugendublovo knjigarno, kjer pa je bil - vsaj meni - najbolj zanimiv Applov oddelek s predstavitvami njihovih novih izdelkov (24inch widescreen iMac je res zakon, MacBook me je tudi navdušil).

Mimo vodnjaka Weltwasserbrunnen smo se sprehodili do muzeja The Story of Berlin, kjer smo si ogledali muzejsko zbirko in bunker.

Poslikana stena takoj za vhodom (foto: Nika)

Popoldne smo se odpravili na izlet v Potsdam, nekdanja rezidenca pruskih kraljev z dvorci in znamenitimi stavbami v baro�?nem in klasicisti�?nem slogu. Njegova najve�?ja znamenitost je rokokojski dvorec Sanssouci, ob katerem je �?udovit terasasti parek z vinogradom, vodnjaki in vodometi. Nažalost nam jo je zagodlo vreme, saj je deževalo. Tudi svetloba je bila zelo neugodna za fotografije, vendar se nisem preve�? sekiral saj je fotoaparat ostal v hostlu in se polnil.

Tudi graš�?ina Cecilienhof je dokaj zanimiva, je pa bilo zanimivo, da smo vodi�?a, ki je govoril v nemškem jeziku skorajda bolje razumeli, kot našo vodi�?ko, ki je prevajala. Z ogledom klasicisti�?ne Nikolajeve cerkve smo zaklju�?ili naš urnik za ta dan.

… no�?no dogajanje …

Naslednje jutro smo si najprej ogledali ostanke Berlinskega zidu, ki je neko�? delilo mesto na vzhodni in zahodni del. Obiskali smo še muzej Checkpoint Charlie.

Posve�?en zid

Checkpoint Charlie

Kasneje smo se zopet vra�?ali^[1] na potsdamski trg, kjer smo se z panoramskim dvigalom odpeljali na vrh Sony centra.

Pogled na ulico z Sony centra

Ker je v tem �?asu v Berlinu oz. po centru Berlinu potekal nekakšen maraton je bilo ve�?ino cest do centra zaprtih. Posledi�?no smo ve�? hodili (in ravno takrat je najbolj padal dež) in namesto na avtobus zavili na Neuebahnhof (novo želežniško postajo) ter se odpeljali nekaj postaj iz centra ven, kjer nas je pobral avtobus.

Po elegantni Friedrichstra�?e smo se odpeljali do reke Spree, kjer smo se vkrcali na panoramsko ladjo in se nekaj �?asa peljali po reki.

Eden izmed številnih mostov (nisem si zapomnil imena) preko reke Spree.

Zve�?er smo si v IMAX-u pogledali 3D predstavo Harry Potterja in se vrnili (heh, kar malo smešno mi je uporabit to besedo) v hostel.

Kot ste že mogo�?e prebrali, je moj fotoaparat po�?ival s prazno baterijo v hostlu. Zgodba o tem kako se je spraznila je dolga… Nekaj fotk sem si sposodil od sošolk Nike in Klare.

Tretji del.

1. Prisežem, to je bila zagotovo najve�?krat uporabljena beseda naše vodi�?ke, ki smo jo klicali kar Helga.

V Berlin smo prišli v jutranjih urah. Mesto smo si najprej ogledali s ploš�?adi 368 metrov visokega (�?etrta najvišja zgradba v Evropi) televizijskega stolpa imenovanega Fernsehturm.

Vodnjak pred Fernsehturmom

Pogled s stolpa je ob jasnem vremenu zagotovo veli�?asten, mi smo imeli rahlo smolo z meglo.

Pot smo nadaljevali z ogledom neorenesan�?ne Rde�?e mestne hiše (Rotes Rathaus) ter Neptunovega vodnjaka (Neptunbrunnen), ki stoji pred njo.

Rotes Rathaus z razgledne ploš�?adi TV stolpa

Mestna hiša od spredaj


Napoleonov Neptunov vodnjak

Napoleonov Neptunov vodnjak in zadaj rde�?a mestna hiša

Z Alexanderplatz-a se zopet ponuja lep pogled na Fernsehturm (no ja, �?e sem �?isto odkrit, ga verjetno lahko slikaš z vsake pivnice v Berlinu )

Weltzeituhr na Alexanderplatzu in Fernsehturm v ozadju

Ustavili smo se še v DDR Muzeju, ki ni bil ni�? posebnega razen avtomata za stiskanje kovanca.

Kovanec za 2 centa stisnjen v DDR Muzeju.

Pogled se nam je ustavil tudi na Altes Museumu na Berlinskem Muzejskem otoku (so called: der Berliner Museumsinsel), ki ga obdaja reka Spree.

Vodomet na Berlinskem muzejskem otoku.

Peljali smo se še do Reicstaga - Nemškega parlamenta, nad katerim je razgledna kupola ter si pogledali spomenik žrtvam holokavsta (Holokavst Denkmal). Šele po pregledu slik sem ugotovil, da smo se pravzaprav pri tem spomeniku najve�? slikali. Zanimivo, �?e pomisliš na dejstvo �?emu je bil postavljen.

Spomenik žrtvam holokavsta

Sledila je namestitev v hostlu in potem povratek nazaj do parlamenta, kjer smo si ogledali mesto v ve�?ernih lu�?eh z razgledne kupole nad parlamentom.

Drugi del.

Tretji del.

Tiskalnik omenjene vrste mi je služil dobro vse od kar sem ga dobil poleg takrat novega ra�?unalnika, se pravi 6 let (?). Kar nekajkrat sva se sporekla, saj verjetno iz principa ni želel delati ravno takrat ko ga potrebujem najbolj, ampak z lepimi besedami in dvemi šamarji iz vsake strani sem ga vedno prepri�?al naj potrpi še malo. V�?eraj (ubistvu imel sem ga na sumu že nekaj �?asa, toda ni bilo prave priložnosti da bi ga vprašal) pa se je odlo�?il za nepreklicno gladovno stavko. Tudi ko sem mu ponujal so�?ne liste jih ni hotel. Kar tudi šamarji niso zalegli sem se poslužil druge, resnejše metode. Torej postavil sem ga na mizo in preštudiral zadevo, kje in kako mu odpreti vrhnji del. Že takoj na za�?etku sem videl da bo zadeva jako komplicirana saj vsebuje vijake ki jih odvije samo nekakšen zvezdni klju�? or sth (o�?a so jim rekli “torx” ne vem pa �?e je pravi izraz). Uglavnem, še bolj zajebano za odšraufat kot imbus vijake. Zajebano seveda, �?e nimaš pravega orodja. Ampak… ker sem odraš�?al s pipcem v eni roki ter iPodom s posnetki MacGyver-ja v drugi, sem takoj vedel kako se lotiti težave. �?e se lotimo najprej zadnjih dveh vijakov potrebujemo majhno žagico (lahko tudi velika žaga, vendar je pogoj da ima majhne zobe). Previdno jo postavimo poleg vijaka in pazimo da odžagamo samo ta del, ki obdaja vijak in ne še pol ostalega ohišja kot se je pripetilo meni (zmanjkovalo �?asa + živ�?nost…) (na sliki kot praske in odrgnine). PS: Lažje je �?e žagate od spodaj navzgor…

Takisto ponovimo z drugim zadnjim vijakom. Za vijaka na prvi strani potrebujemo vrtalnik ter dva svedra (predlagam za za�?etek 4mm ter za konec 6+mm). Z majhnim zvrtamo luknjo v kapico potem pa luknjo le še razširimo z ve�?jim.

Ko postopek ponovimo pri drugem, lahko pokrov dvignemo (�?e še zmeraj ne gre uporabite še kakšen ve�?ji izvija�? (tisti za levi�?arje je primernejši) ter kladivo… v skrajnem primeru macolo)

Sedaj smo lepotca osvobodili in lahko zazremo v njegovo �?revesje.

Verjetno se kje tukaj nahaja napaka, ki jo morate popraviti:

Sedaj kako to�?no popraviti vašo napako ne vem, vem pa, da se lahko z malo domišljije reši skoraj vse. Tako naprimer sem jaz uspel za�?asno popraviti svoj tiskalnik z malo premikanja kontaktov, vendar je v printanju nekje na �?etrtini strani odnehal. crknil. poginil. umrEL.

Tole vam pišem takole skorajda na pamet (mah komu lažm, ve�?ino bom preplonku), zato bom vesel vsakršnega popravka ali kakšne nove novice.

Dob leži na obrobju Ljubljanske kotline približno 15 kilometrov severo-vzhodno od slovenske prestolnice. Na dveh straneh je omejen z pomembnima cestama. Na eni strani vodi regionalna cesta Domžale - Trojane, z druge strani avtocesta Ljubljana - Maribor.
Nastanek imena je v tesni zvezi s poraslostjo sveta ob naselitvi in razodeva, da se je tedaj tod razprostiral hrastov gozd (Dob - vrsta hrasta, Quercus robur).

Dob se prvi�? omenja 7. aprila 1220, ko je Janez iz Doba (Johannes de Aich) podpisal neko darilno pogodbo na Turjaku. Leta 1296 se prvi�? omenja tudi dobska župnija.

Cerkev z župnijo v Dobu

 

Dob, velika gru�?asta vas v ravnini ob soto�?ju Ra�?e, Radomlje, Rovš�?ice (Jermance) in Potoka pod Mo�?ilnikom, se je razvil iz prvotnega kme�?kega naselja ob cerkvenem središ�?u, stran od nekdanje rimske ceste. Jedro vasi je nastalo vzdolž Potoka in ob cesti, ki je bila nekdaj prav gotovo pomembnejša prometna zveza. W. Schmid celo meni, da je rimska cesta potekala skozi staro jedro Doba. Najmlajše naselje se razprostira vzdolž sedanje glavne ceste.

Tla sestavljata na južni strani prodna naplavina, na vzhodu pa �?rna barjanska prst. Nadmorska višina kraja je 305 m.^[1]

Leta 1970 ima Dob 809 prebivalcev, 140 hiš in 217 gospodinjstev. Leta 2002 so v Dobu popisali 1395 prebivalcev, podatek o hišah in gospodinjstvih ni znan.

Gasilski dom v Dobu

 

Najstarejša hiša v Dobu, ki je bila pred kratkim obnovljena.

 

 

Kulturni dom Dob, kjer Kulturno društvo Jožef Virk poleti prireja prireditve.

 

Grad Krumperk
Prvi znani lastnik krumperškega gradu je bil Hercules Kreutberger. Po njem je dobil grad ime Krumperk. Stoji na prijaznem hrib�?ku na južni strani Doba in je oddaljen od njega 25 minut. Sezidali so ga gospodje Koprivniški (Rabensbergi), ki so zapustili prvotni grad na Konfinu. Valvazor poro�?a, da se je prvotno imenoval Turen pod Krumperkom (Thurn unter Kreutberg) ali Turen na Krumperku (Thurn zu Kreutberg). (…) Na Krumperku je živel narodni junak vitez Adam Ravbar, ki ga opeva slovenska narodna pesem. Odlikoval se je v bojih s Turki, še psebno pa se je proslavil v bitki pri Sisku 22. junija 1593.^[2]

Vhod v grad

 

Landscape Doba

 

1. Stražar, S.: Kronika Doba. 1970, str. 13, 14
2. Stražar, S.: Kronika Doba. 1970, str. 30, 31