Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji vabi, da se udeležite regionalne debate z evropsko poslanko dr. Romano Jordan (ELS/SDS) in gosti.

Regionalna debata

»Slovenska energetska mešanica v Evropi 2020«

bo potekala v petek, 19. oktobra 2012,

ob 10. uri v Kulturnem domu v Krškem.

Sodelovali bodo:

- evropska poslanka dr. Romana Jordan (ELS/SDS),

- izr. prof. dr. Jurij Avsec, Fakulteta za energetiko,

- Martin Novšak, direktor družbe GEN energija, d.o.o.,

- mag. Miran Stanko, župan občine Krško,

- Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko za Greenpeace v Sloveniji.

Pogovor bo vodila novinarka Maja Žiberna.

Razprava bo namenjena tako oceni vpliva energetskih objektov na življenje lokalnih prebivalcev in njihovega soodločanja pri vprašanjih energetike, kakor tudi izpolnjevanju zavez v evropskem okviru, kot so zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020.

 Dogodek bo neposredno prenašan prek http://evropske-razprave.si/spletni-video-prenos/energetika-prihodnost-krsko-19-10-12.html, kjer bo dostopna tudi moderirana spletna klepetalnica za postavljanje vprašanj, mnenj in komentarjev. Vaša vprašanja zbiramo že pred dogodkom na info@evropske-razprave.si.

Vljudno vabljeni!

EVROPSKI PARLAMENT - INFORMACIJSKA PISARNA V SLOVENIJI - BREG 14, SI-1000 LJUBLJANA

Tel.: +386 1 252 88 30 - Faks: +386 1 252 88 40

epljubljana@europarl.europa.eu - www.europarl.si - www.europarl.europa.eu

Lepo vabljeni k spremljanju in sodelovanju v spletnem video prenosu nacionalne simulacije Evropskega parlamenta za mlade, ki se bo začela ob 10.00 uri prek povezave http://evropske-razprave.si/video-prenosi/spletni-video-prenos/ljubljana-25-11-11.html.

Več informacij o dogodku je na voljo na spletni strani Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji http://www.europarl.si/view/sl/press-release/Ljubljana/LJ-2011/November2011/Nacionalna_simulacija.html.

mag. Simon Delakorda, moderator
www.evropske-razprave.si

.

V petek, 14. oktobra bosta v Novi Gorici in na Dobrovem v Brdih potekala državljanski forum in regionalna debata na temi reforma skupne kmetijske politike EU in finančni okvir EU za obdobje med letoma 2014 in 2020. Dogodka, ki jih organizirata Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Regijska razvojna agencija severne Primorske d.o.o. Nova Gorica, se bosta udeležila evropska poslanca dr. Milan Zver (EPP/SDS) in mag. Mojca Kleva (S&D/SD). Državljanski forum boste lahko spremljali tudi v živo prek spletnega video prenosa na: www.evropske-razprave.si/kmetijstvo-nova-gorica.

Državljanski forum, kjer bodo državljani lahko izmenjali mnenje s poslancema in jima postavili vprašanja, se bo začel ob 10. uri na Univerzi v Novi Gorici (Vipavska cesta 13, Rožna dolina). Evropska poslanca bosta z udeleženci razpravljala o prihodnosti skupne kmetijske politike EU po letu 2013, srednjeročnem finančnem okvirju za obdobje med letoma 2014 in 2020, zlasti o sredstvih, ki bodo namenjeni kmetijstvu, regionalnemu razvoju in Sloveniji, ter o drugih aktualnih temah iz EU.

Ob 12.30 uri bo v viteški dvorani na gradu Dobrovo sledila regionalna debata. Evropska poslanca dr. Milan Zver (EPP/SDS) in mag. Mojca Kleva (S&D/SD) bosta o reformi skupne kmetijske politike in sprejemanju srednjeročnega finančnega okvirja razpravljala z župani, direktorji razvojnih agencij, podjetniki in ostalo zainteresirano javnostjo v regiji.

Vabljeni, da prispevate svoja vprašanja, komentarje in stališča še pred državljanskim forumom prek e-poštnega naslova info@evropske-razprave.si ali spletne klepetalnice www.evropske-razprave.si/kmetijstvo-nova-gorica.

Evropski poslanci so 23. junija sprejeli resolucijo o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2013. V njej si prizadevajo za ohranitev trenutne ravni kmetijskega proračuna, pravičnejšo porazdelitev sredstev in izboljšanje sistema neposrednih plačil. Slednja bi morala biti namenjena zgolj kmetom, ki obdelujejo zemljo, povezana pa bi morala biti z zelenimi ukrepi. Samo na tak način se lahko poskrbi za varno oskrbo s hrano, varovanje okolja, povečanje konkurenčnosti evropskega kmetijstva in ustvarjanja novih delovnih mest.

Evropski parlament je 8. julija sprejel resolucijo o svojih stališčih glede večletnega finančnega okvira 2014-2020, ki jih bo zagovarjal v času pogajanj. V resoluciji so poslanci kritični do tistih držav, ki zahtevajo zamrznitev sredstev v prihodnjem finančnem okviru, kar bi ogrozilo izvedbo številnih že dogovorjenih projektov in nalog. Prav tako si bodo prizadevali za oblikovanje vmesne kategorije regij (katerih BND na prebivalca znaša med 75% in 90% povprečja EU), ki bi bile upravičene do sredstev iz naslova regionalne politike. Hkrati poslanci zahtevajo odpravo vseh rabatov in popravljalnih mehanizmov ter uvedbo novega sistema financiranja, ki bi temeljil na več lastnih sredstvih.

Dodatne informacije:
Manja Toplak, manja.toplak@europarl.europa.eu
Tel.: +386 1 252 88 42

>>JE TUDI TEBI DOVOLJ!?<<

Razvoj nam je omogočil kakovostno življenje - imamo udobna bivališča, varne avtomobile, brezplačno šolanje, dostop do raznolikih dobrin in storitev. Po drugi strani pa je kakovost življenja upadla - imamo tudi stres, nenehno gonjo za zaslužkom, neodplačane kredite, vse bolj nezdravo okolje in vse manj časa drug za drugega. Poleg tega vse bolj postajamo orodje v rokah politike in poslovnih interesov. Ali ni tega DOVOLJ!? Vlada RS pripravlja novo razvojno strategijo Slovenije, kar pomeni priložnost, da pogledamo, kako se razvijati in izboljševati kakovost življenja v vseh pogledih, obenem pa ostati v mejah, ki nam jih postavljata družba in okolje.

Z namenom izzvati hegemonski koncept razvoja, blaginje in kakovostnega življenja ter odpreti platformo za razgovor o tem, kaj za različne ljudi predstavljata koncepta kakovostnega življenja in razvoja, obenem pa odpreti vprašanja o potrebnih strukturnih reformah ter s tem omogočiti kritičen razmislek na več ravneh o odločitvah in politikah, ki vplivajo na življenja prebivalcev Slovenije in širše, vas vljudno vabimo k sodelovanju v moderirani spletni razpravi na forumu Evropske razprave http://www.evropske-razprave.si/forum/50.html.

Razprava je razdeljena na 7 vsebinskih sklopov z izhodiščnimi informacijami in vprašanji, ki pokrivajo kakovostno življenje, gospodarsko rast, zaposlenost, neenakost, potrošnjo, okolje in politiko.

Prvi del spletne razprave bo potekal do 10. septembra. Prispeli odgovori in predlogi bodo povzeti v poročilu, ki bo predstavljalo osnovo za drugi del spletne razprave. Končni cilj razprave je oblikovati priporočila pristojnim za pripravo Strategije razvoja Slovenije ter krogu odločevalcev, ki bodo identificirani kot zanimivi za predstavitev predlogov.

Za sodelovanje v moderirani razpravi ni potrebna registracija. Prispevke za objavo v spletni razpravi lahko posredujete tudi na elektronska naslova info@evropske-razprave.si ali info@focus.si.

Pobudnik razprave je Focus, društvo za sonaraven razvoj.

Vljudno vabljeni k sodelovanju v razpravi DOVOLJ!

http://sl-si.facebook.com/romana.jordan.cizelj

Spoštovani spletni navdušenci in navdušenke, Leto se preveša v poletje in s tem se kmalu začenjajo tudi parlamentarne počitnice. Naj se vam najprej vsem ponovno zahvalim za odzive, ki ste jih podali v okviru spletnega posvetovanja o predlogu direktive o radioaktivnih odpadkih. Vseh predlogov sem vesela in menim, da je za vsakega politika koristno in nujno, da se pri svojem delu obrne direktno na državljane in državljanke in jih povpraša za konkretna mnenja. V vmesnem poročilu sem vam obljubila, da bomo spletno posvetovanje nadaljevali do zaključka zakonodajnega postopka v Evropskem parlamentu (EP). Preden torej zares odidemo na oddih, vam moram predstaviti končno poročilo o sprejemanju direktive o radioaktivnih odpadkih v evropskih inštitucijah. Evropski parlament je namreč prejšnji mesec direktivo sprejel.

Časovnica sprejemanja direktive:

• 9.5.2011 je Odbor za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) v EP, v katerem sem bila za Direktivo ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom (IJG) in radioaktivnimi odpadki (RAO) kot poročevalka odgovorna, glasoval na svojem izrednem zasedanju v Strasbourgu o poročilu in predlogih sprememb, katerih glavne ideje sem vam predstavila v vmesnem poročilu na spletno posvetovanje. Odbor je poročilo z veliko večino sprejel.

• 23.5.2011 je Evropski parlament na mini plenarnem zasedanju v Bruslju glasoval o končnem predlogu Direktive in jo z veliko večino tudi sprejel.

• 19.7.2011 je o Direktivi odločal tudi Svet EU.

Evropski parlament ima v zakonodajnih postopkih, povezanih z jedrsko energijo le posvetovalno vlogo, ker te teme zapadejo pod Pogodbo Euratom. Pa vendar sem si skozi celoten postopek v EP z ohranjanjem dobrega sodelovanja s Svetom prizadevala, da bi Svet EU na koncu stališče Parlamenta tudi upošteval. V večji meri se je to tudi zgodilo.

Sledi analiza Direktive oziroma določil, ki so bila sprejeta v Odboru ITRE in kot jih je na koncu potrdil EP. Sprejet predlog zakonodajnega dokumenta prvič uvaja evropske standarde za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom:

• Poslanci EP so se odzvali na pomisleke javnosti glede varnosti odloženega jedrskega goriva in podprli načelo reverzibilnosti oziroma povratnosti. Zavzeli so stališče, da mora biti izrabljeno jedrsko gorivo nadzorovano, v primeru tehničnih razlogov ali v primeru novih tehnoloških rešitev pa ga je možno izvleči, predelati oz. reciklirati in ponovno uporabiti.

• Poslanci so podprli dopolnjene zahteve glede finančnih virov, ki morajo biti ne samo zadostni in razpoložljivi, ampak tudi transparentni ter nadzorovani. Prav tako mora biti denar porabljen namensko. Podprli so tudi izvajanje načela onesnaževalec plača.

• Podprta je bila tudi možnost regionalnega sodelovanja. Da pa le-to ne bi služilo zgolj kot izgovor za zakasnitev odločitev, je v poročilu dodana cela vrsta zahtev, ki jih mora takšno regionalno sodelovanje izpolniti.

• Bistveno so okrepljene zahteve glede transparentnosti in natančneje določili sodelovanje javnosti: vsebine, o katerih naj bo obveščena, način obveščanja, sodelovanje v postopkih. Pri tem se poslanci sklicujejo na Aarhuško konvencijo.

• Posebno pozornost so poslanci namenili zaščiti delavcev, ki ravnajo z IJG in RAO, spoštovanju strokovno uveljavljenega načela ALARA (tako nizka raven sevanja kot je to razumno možno doseči), skrbi za izobraževanje, trening, pa tudi za razvoj znanstvenih in tehnoloških spretnosti.

• Poslanci so se strinjali, da je nujno določiti natančno klasifikacijsko shemo radioaktivnih odpadkov.

• Najbolj pereča tema med poslanci je bil predlog Komisije, da se v Direktivi prepove izvoz RAO v države izven EU. Odbor ITRE je sprejel amandma, ki dopušča izvoz v države, ki imajo zagotovljene enake standarde kot jih ta direktiva uvaja v EU. Vendar pa so poslanci EP to možnost zavrnili, dopustili pa izvoz IJG, a pod pogojem, da bo to gorivo po recikliranju vrnjeno nazaj v EU. Komisija pa bo najkasneje dve leti po tem, ko države članice izvedejo strokovno oceno, EP in Svetu posredovala ponovno oceno o zasnovi ravnanja z RAO in IJG ter o izvoznih določilih.

• Na koncu so poslanci dopustili tudi možnost za novo pravno podlago pri sprejemanju prihodnje zakonodaje na tem področju. Trenutno ima EP namreč pri temah, povezanih z jedrsko energijo, le posvetovalno vlogo, saj te teme zapadejo pod Pogodbo Euratom.

Svet EU je pri sprejemanju Direktive v večji meri upošteval stališča EP. Glavna je razlika med predlogom Komisije, ki prepoveduje izvoz RAO izven EU ter predlogom EP, ki dovoljuje izvoz IJG, če je po recikliranju vrnjeno nazaj v EU ter končnim določilom, ki ga je sprejel Svet EU. Svet EU je namreč dopustil možnost izvoza RAO izven EU, če so pred tem sklenjeni določeni dogovori med državama članicama ali tretjo državo, da se RAO odložijo v eni od njih. Natančni pogoji za to so določeni v že obstoječi Direktivi 2006/117/Euratom. To idejo sem tudi sama kot poročevalka v Odboru ITRE v svojem poročilu že predstavila.

Tako. Direktiva o ravnanju z IJG in RAO bo kmalu stopila v veljavo, polletno delo na tem dokumentu je zaenkrat končano. Ker pa si tudi v prihodnje pri mojem delu kot slovenska evropska poslanka želim aktivnega sodelovanja z vami, vas vabim, da pošiljate odzive na moje delo in objavljene dokumente še naprej. Vse bom z zanimanjem prebrala.

Želim vam lepe poletne počitnice!

dr. Romana Jordan Cizelj
poslanka v Evropskem parlamentu
http://www.rjordancizelj.si/

Dodatne informacije:

-  Odziv dr. Romane Jordan Cizelj v pdf datoteki (29 kb).

- Končno poročilo spletnega posvetovanja o RAO in IJG (spletna stran dr. Romane Jordan Cizelj). 20. julij 2011.

- Dr. Romana Jordan Cizelj: Vmesni odziv na poročilo spletnega posveta (spletni forum Evropske razprave). 5. maj 2011.

- Moderatorsko poročilo spletnega posveta "Kako ravnati z radioaktivnimi odpadki v EU?" (596 kb, 14 strani, 43 prispevkov). 19. april 2011.

- Spletno posvetovanje "Kako ravnati z radioativnimi odpadki v EU?" (predlog direktive o radioaktivnih odpadkih). 11. februar - 20. maj 2011.

Lepo vabljeni k ogledu ter posredovanju vprašanj in komentarjev v neposrednem video prenosu in moderirani klepetalnici regionalne debate Evropskega parlamenta z naslovom "Nenalezljive bolezni, zdravje in okolje v lokalni skupnosti", ki se bo začela v petek 17. junija ob 14.30 uri. Debata bo potekala v Žalcu, gasilskem domu PGD, Ul. Heroja Staneta 1, v sodelovanju z Društvom za promocijo in vzgojo za zdravje RS.

Neposredni spletni video prenos bo potekal prek povezave http://www.evropske-razprave.si/video-prenos-zalec.

Na debati bodo predstavljena prizadevanja Evropskega parlamenta na področjih, ki vplivajo na razvoj nenalezljivih bolezni, na njej pa bodo sodelovali različni strokovnjaki in evropski poslanec Lojze Peterle.

Več informacij o poteku dogodka in vsebinskem ozadju je dostopnih na http://www.europarl.si/view/sl/press-release/Ljubljana/LJ-2011/Junij2011/Zalec_regionalna_debata.html.

Lepo vabljeni k sodelovanju, Simon Delakorda, moderator

http://sl-si.facebook.com/romana.jordan.cizelj

Spoštovani spletni navdušenci in navdušenke, Razvoj sodobnih tehnologij omogoča vedno večjemu številu ljudi sprotno pridobivanje in preverjanje informacij. Menim, da je zelo pomembno, da se temu prilagodimo tudi politiki, ki ste nam ljudje sicer zaupali odločanje, a je dobro, da svoje odločitve neposredno preverjamo bolj pogosto kot le v predvolilnem času. Tako vam lahko približamo svoj način razmišljanja, dela in odločanja. Zahvaljujem se vam za množični odziv na spletno posvetovanje o predlogu direktive o radioaktivnih odpadkih. Vesela sem vaših odgovorov. Njihova vsebinska pestrost se lepo prekriva s pestrostjo pogledov v Evropskem parlamentu.

Z nekaterimi predlogi se popolnoma strinjam, z drugimi nekoliko manj, z nekaterimi se tudi ne strinjam. Vse pa sem resno prebrala in o njih razmislila. Bolj natančen vsebinski opis mojih pogledov, ki se zrcali v z moje strani predloženih amandmajih, sledi kasneje. Najprej pa še nekaj pojasnil glede nadaljevanja posvetovanja.

Predlagam, da s posvetovanjem nadaljujemo do takrat, ko se bo zaključil zakonodajni postopek v Evropskem parlamentu. Ne želim vam namreč pustiti občutka, da je bilo vam namenjeno začetno posvetovanje, meni pa končne odločitve. S svojimi odzivi ste pokazali močno zanimanje za obravnavo omenjene tematike, zato vas želim obveščati o delu tudi v prihodnje. Časovnica in informacije, ki jih boste dobili v okviru spletnega posvetovanja:

• Ta odziv na vmesni pregled posvetovanja opisuje amandmaje, ki sem jih vložila na predlog direktive.

• 26.5.2011 bo o poročilu glasoval matični odbor Evropskega parlamenta, odgovoren za energetiko (t.i. odbor ITRE). Po glasovanju bomo pripravili kratko poročilo o izidih glasovanja.

• 23.6.2011 bo glasovanje o poročilu na mini plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju. Po tem glasovanju bomo pripravili končno poročilo o obravnavi direktive o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in z izrabljenim jedrskim gorivom. Pričakujem, da bo takrat z obravnavo direktive zaključil tudi Svet EU (ministri držav članic) in v tem primeru vas bom obvestila tudi o njihovem delu.

Tudi v nadaljevanju si želim aktivnega sodelovanja z vami. Pošiljajte svoje odzive na moje delo, na objavljene dokumente. Vse bom z zanimanjem prebrala.

Sledi analiza mojega poročila, ki je pripravljeno v obliki amandmajev na direktivo, ki jo je predlagala Evropska komisija. Z amandmaji želim vzpostaviti evropski okvir za odgovorno in skrbno ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RAO) in izrabljenim jedrskim gorivom (IJG), ki vključuje ustrezne človeške in finančne vire ter močan in neodvisen nacionalni regulatorni organ. Nekaj primerov:

• načelo reverzibilnosti ali povratnosti: izrabljeno jedrsko gorivo mora biti nadzorovano, v primeru tehničnih razlogov ali v primeru novih tehnoloških rešitev ga je možno izvleči;

• finančna sredstva: države članice morajo pripraviti zakonodajni okvir, ki vključuje ocene stroškov, rezerv, nadzorovanja, poročanja Evropski komisiji; nacionalni parlamenti bi delovali kot nadzorniki za finančna sredstva, države članice morajo imenovati tudi nacionalni organ, ki bo sposoben strokovne ocene glede finančnih sredstev in stroškov;

• regionalno odlaganje: države lahko na prostovoljni ravni vzpostavijo regionalno odlagališče, vendar pod določenimi pogoji, s katerimi je preprečena preložitev rešitve na kasnejši čas;

• možnost čezmejnega transporta: v skladu z Direktivo Sveta 2006/117/Euratom se lahko radioaktivni odpadki in izrabljeno jedrsko gorivo izvaža v državo, ki ni članica EU, vendar pod določenimi pogoji;

• transparentnost in sodelovanje javnosti: javnost mora biti obveščena o dogajanju na področju upravljanja z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki in ima možnost sodelovanja pri oceni nacionalnih programov na tem področju;

• nujno je spoštovanje strokovno uveljavljenega načela ALARA (tako nizka raven sevanja kot je to razumno možno doseči);

• nacionalni okvir mora vključevati tudi možnosti za razvoj znanstvenih in tehnoloških spretnosti;

• nosilci licenc morajo poročati nacionalnemu regulatornemu organu in drugim zadevnim organizacijam ter omogočati širši javnosti dostop do informacij;

• pomembna je natančna klasifikacijska shema radioaktivnih odpadkov.

Ob koncu pa vas vabim na okroglo mizo o osnutku nove direktive o ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki bo v petek 6. maja 2011 ob 15. uri v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo, reaktorski center Instituta Jožef Stefan, Brinje 40, Ljubljana. Okrogla miza poteka v organizaciji Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO), Sekcije Alfa pri Društvu jedrskih strokovnjakov Slovenije in Poslanske skupine ELS. Ob meni bodo svoje poglede predstavili še: Vladislav Krošelj (direktor ARAO), dr. Andrej Stritar (direktor Uprave RS za jedrsko varnost), dr. Irena Mele (Mednarodna agencija za jedrsko energijo), dr. Tomaž Žagar (Gen energija), Dejan Savić (Greepeace) in prof.dr. Drago Kos (Fakulteta za družbene vede). Z nami bosta tudi dr. Marko Čepin, predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije in dr. Nadja Železnik, predsednica Alfa. Zagotovo se bodo zbrali strokovnjaki, od katerih boste lahko dobili strokovne odgovore na vaša vprašanja o jedrski energiji.

Veselim se nadaljnjega sodelovanja!

dr. Romana Jordan Cizelj
poslanka v Evropskem parlamentu
http://www.rjordancizelj.si/

Dodatne informacije:

-  Odziv v pdf datoteki 32.52 Kb

- Moderatorsko poročilo spletnega posveta "Kako ravnati z radioaktivnimi odpadki v EU?" (596 kb, 14 strani, 43 prispevkov). 19. april 2011.

Na spletnem forumu Evropske razprave je objavljeno vmesno poročilo spletnega posveta "Kako ravnati z radioaktivnimi odpadki v EU?". Poročilo povzema na forumu objavljene odgovore sodelujočih na izhodiščna vprašanja posveta s poslanko v Evropskem parlamentu dr. Romano Jordan Cizelj do 2. marca 2011. Celotno besedilo vmesnega poročila je dostopno na povezavi Vmesno poročilo spletnega posveta "Kako ravnati z radioaktivnimi odpadki v EU?" (pdf, 576 kb). V spletnem posvetu je bilo objavljenih 40 prispevkov, število posameznih obiskovalcev spletnega posveta je bilo 255. Lepo vabljeni k nadaljevanju spletnega posveta v razpravnem sklopu http://www.evropske-razprave.si/radioaktivni-odpadki-EU/ prek forumskega obrazca http://www.evropske-razprave.si/forum/post/reply.html?f=49&t=156 ali e-naslova info@evropske-razprave.si. Posvetovanje bo potekalo do 20. aprila.

Najpomembnejše ugotovitve prvega dela posveta

Najpomembnejše vsebinske ugotovitve prvega dela posveta, katerega izhodišče predstavlja predlog Direktive Sveta o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki SEC(2010) 1290, SEC(2010) 1289, ki je dostopen na spletni strani http://www.evropske-razprave.si/radioaktivni-odpadki-EU/ so naslednje:

Večina sodelujočih v spletnem posvetu se strinja, da je potrebno z evropskega nivoja poskrbeti za bolj učinkovito in pravočasno odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva ter za razgradnjo jedrskih elektrarn. Kot razloge za evropski pristop k tej problematiki so navedli naslednje: (1) radioaktivni odpadki imajo čez mejni vpliv in ogrožajo zdravje državljanov EU, (2) preprečevanja nezakonitega ravnanja z odpadki (npr. nezakonit izvoz), (3) države članice bodo bolj zavzete in učinkovitejše pri reševanje problemov na tem področju (npr. problem dolgotrajnega odločanja o odlagališču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in delovanja Sklada za financiranje razgradnje NEK v Sloveniji), (4) enotni standardi in ukrepi na tem področju, ki bodo veljali za vse države članice, (5) boljši nadzor in učinkovitejše izvajanje dogovorov med državami in (6) države, ki ne izpolnjujejo dogovorov in s svojim ravnanjem ogrožajo prebivalce drugih države bodo lažje sankcionirane.

Večina sodelujočih v spletnem posvetu se prav tako strinja s predlogom direktive glede priprave nacionalnih programov in njihovega preverjanja s strani Evropske komisije ter s predlagano delitvijo pristojnosti med nacionalnim in evropskim nivojem. Kot razloge za strinjanje so navedli naslednje: (1) večja preglednost in zagotovilo, da bo vsaka država pripravila program, (2) boljši nadzor na delovanjem držav članicami in lažje ukrepanje v primeru kršitev, (3) boljša varnost državljanov EU, (4) direktiva vzpostavlja standard za vse države članice pri pripravi nacionalnega programa, (5) ustrezno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in (5) komplementarni nadzor nacionalnih institucij z institucijami EU prinaša pozitivne rezultate v zvezi z okoljskimi vprašanji. Manjši del sodelujoči v posvetu je mnenja, direktiva na področju predlagane delitve pristojnosti med nacionalnim in evropskim nivojem ni ustrezna.

Del sodelujočih v spletnem posvetu meni, da je direktiva glede popolne pripovedi izvoza jedrskih odpadkov iz EU neprimerna in preostra. Pri tem so navedli dve skupini razlogov: normativne (že obstoječi mednarodni standard in meddržavne pogodbe ter potreba po regulaciji na globalni ravni) in ekonomske (ekonomsko šibkejše države niso sposobne in usposobljena za upravljanje z jedrskimi odpadki). Del sodelujočih v spletnem posvetu je mnenja, da je direktiva glede popolne pripovedi izvoza jedrskih odpadkov iz EU primerna in ustrezna. Kot razloge za strinjanje so navedli naslednje: (1) vsaka država, ki proizvaja jedrske odpadke, je odgovorna za njihovo odlaganje. Če je odpadkov preveč, jih je potrebno proizvajati manj, (2) prepoved preprečuje izvoz RAO in IJG v nerazvite države, ki bi v želji po denarju sprejele te odpadke, brez ustreznega nadzora nas škodljivimi posledicami, (3) prepoved bo okrepila premislek o škodljivih posledicah napredka, ki nam ga daje jedrska energija in (4) prepoved izvoza bo prispevala k boljšemu izkoristku neporabljenega dela jedrskega goriva 235U, katerega je pri ponovni pripravi mogoče ločiti ter ga izkoristiti za nadaljnjo uporabo.

Večina sodelujočih v spletnem posvetu je mnenja, da mora biti javnost vključena v procese, povezane z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom. Predlogi, na kakšen naj bo javnost vključena so različni, nanašajo pa se ločeno na strokovno in širšo laično javnost. Širša laična javnost mora biti vključena v procese, povezane z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom na naslednje načine: (1) prek spodbujanja zanimanja problematiko, (2) aktivno in celovito informiranje ter seznanjanje o problematiki (mediji, zloženke in brošure, oglasi, periodična poročila o ravnanju in izvozu odpadkov ter vplivu na državljane EU itd.), (3) obveščanje o procesih (kaj, kako in zakaj), (4) podajanje mnenj, stališč in predlogov (spletni forumi, javne predstavitve mnenj, okrogle mize itd.) in (5) vključenost v procese odločanja še posebej tistih, ki neposredno čutijo vpliv teh procesov. Strokovna javnost mora biti vključena v procese, povezane z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom naslednje načine: (1) informiranje in seznanjanje o procesih, (2) vključevanje v raziskave in razvoj, (3) merjenje vpliva na okolje in (4) sodelovanje z laično javnostjo ter njeno odgovorno in pošteno informiranje.

Del sodelujočih v posvetu je mnenja, da je dovolj, da direktiva zahteva razpoložljive in zadostne finančne vire. Razlogi za takšno mnenje so naslednji: (1) potrebno je zagotoviti zadosten zaslužek tistim, ki energijo proizvajajo, da lahko skrbijo za razvoj in zadostno preskrbo z energijo, (2) nekatere države nimajo denarja za jedrsko elektrarno, (3) v Sloveniji bi morali nameniti več sredstev za odlaganje radioaktivnih jedrskih odpadkov in (4) če ni dovolj sredstev, ki vključujejo zagotavljanje varnosti, potem lahko postane ravnanje z odpadki zelo nevaren izziv. Del sodelujočih v posvetu je mnenja, da je zahteva o tem, da morajo biti finančni viri razpoložljivi in zadostni, odvečna. Razlogi za njihovo mnenje so naslednji: (1) ni nobene potrebe po razpoložljivosti in finančnih virih, ker je treba jedrsko energijo zavirati in ne vzpodbujati in (2) vse se začne z motivacijo in voljo ljudi po spremembi in rešitvi tega problema. Če vsak, ki je "blizu" ne gleda le na dobiček, ki ga bo od določene vsote za rešitev problema pobral, bo vse lažje.

Dodatne informacije o spletnem posvetu kot so video nagovor evropskega poslanca, izhodiščna vprašanja posveta in dokumenti o temi so dostopne na naslovu http://www.evropske-razprave.si/radioaktivni-odpadki-EU/ ter na Facebook profilu foruma Evropske razprave http://www.facebook.com/forum.evropske.razprave.

Vmesno poročilo pripravil mag. Simon Delakorda, moderator
Spletni forum Evropske razprave
www.evropske-razprave.si

Priznam, da v začetku nisem verjel, da bo ta oblika komunikacije med nami tako intenzivno zaživela. 3422 vas je obiskalo spletni posvet na temo "Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi v EU". Na zastavljena vprašanja ste mi poslali sedemnajst izčrpnih odgovorov in se aktivno vključilo v debato.

S pobudo Mladi in mobilnost smo dodobra razgibali mladinsko sceno, kar kaže na to, da mlade zanimajo tudi resna vprašanja in dileme, s katerimi se srečuje družba v vsesplošni krizi. Sam sem od vsega začetka želel, da bi mladi sooblikovali poročilo na to temo, ki ga pripravljam za Evropski parlament.

Na januarskem soočenju v parlamentu s komisarko Vassiliou so predstavniki Evropskega mladinskega foruma posvetili precej pozornosti vprašanjem izobraževanja in zaposlovanja (zaposljivosti). Podčrtali pa so tudi dejstvo, da mladih ne zanimajo samo učinkovitost in kakovost šolskega sistema, stopnja brezposelnosti in delovanje trga dela. Socialni in ekonomski dejavniki so sicer pomembni, ampak niso edini. Pomembno je tudi, da se mladi kot mladi tudi dobro počutijo, da se počutijo vključene, ne odrinjene, da imajo možnost, da razvijejo tudi svoje talente, ne le pričakovanja, ki jih pred njih postavlja družba kot sistem. Zato je moje poročilo nastajalo v nenehnem dialogu med sistemskimi pričakovanji na eni strani ter željami in potrebami mladih kot posebne družbene kategorije.

Ko sem bral prispevke, sem spoznal, da mladi razmišljajo precej 'odraslo'. V nekaterih prispevkih so natresli polno predlogov, ki smo jih vključevali v poročilo, kar kaže na to, da se zelo dobro spoznajo na problematiko, poleg tega pa tudi nekonvencionalno zaznavajo stvari, ki so povezane s Slovenijo. Torej, veliko bolj razmišljajo o socialnih in ekonomskih okoliščinah svojega življenja, kot bi si mislili na prvi pogled. Drugače povedano, mladih ne zanima le, kako udobno preživeti mladost, ampak jih precej skrbi tudi lastna dolgoročna perspektiva. In prav v tem se precej razlikujejo od moje generacije, ki je odraščala še v prejšnjem sistemu. Velike sanje sicer niso bile uresničljive, a vendar so bili mladi pod manjšim stresom, ko so razmišljali o svoji poklicni karieri; bilo je manj negotovosti, da ne bi dobili službe. Služba pa je marsikdaj predpogoj, da si ustvariš mirno in neodvisno, sčasoma pa tudi družinsko življenje. Danes je predvsem več (svobodne) izbire in lastne pobude.

Vendar vsega vendarle ne gre prepustiti trgu, čeprav na njem temelji sodobna družba. Mladi, ki so bolj ranljivi, so potrebni poseben pozornosti tudi oblasti na različnih ravneh. Vse-sektorski pristop in permanentni (integrirani) dialog z mladimi je pot, ki vodi do uspeha. Upam, da sem s spletnim posvetovanjem prispeval k temu dialogu in si želim podobnega sodelovanja tudi v bodoče.

Predvsem pa se želim zahvaliti Vam, mladim in malo manj mladim, ki ste sodelovali v posvetu in na ta način pripomogli k soustvarjanju evropske prihodnosti.

Dodatne informacije:

- Odziv in zahvala v pdf datoteki (50 kb) ter na spletni strani http://www.milanzver.eu/.

- Moderatorsko poročilo spletnega posveta "Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi v EU? " (746 kb, 13 strani, 17 prispevkov). 24. marec 2011.