Finančni žarek

Hedge skladi se zapirajo

noreply@blogger.com (Anonymous) — Wed, 03 Sep 2008 14:18:00 +0000

Padec surovin je očitno imel zelo velik vpliv na hedge sklade vezane na surovine. Ameriška družba Ospire Management, je bila po 27% padcu njihovega hedge sklada,primorana delovanje sklada zapreti. Dnevnik The Wall Street Journal poroča, da bi naj bilo veliko takšnih družb, ki so stavile na rast cen nafte in plina. Veliko izstopov iz skladov bi naj bil le še en udarec za eno izmed največjih finančnih družb – Lehman Brothers, ki je imela v skladu družbe Ospire Management kar 20 % delež.

Delnice Lehman Brothers so na borzi letos že izgubile 75 % njihove vrednosti. Takšen padec bi naj bil posledica slabih investicij, vezanih na hipoteke. V povezavi s precej nizko ceno delnice, je Korejska banka že ponudila odkup 25 % deleža v Lehman Brothers, vrednega 5,3 milijarde dolarjev.

Sklad družbe Ospraie se je zaprl kot posledica močnega padca surovin in nekateri investitorji že namigujejo na bankrot družbe. Philip Gothelf je za Bloomberg TV izjavil da je veliko investitorjev vstopalo na surovinski trg in posledično zviševalo cene nafte. Cena nafte se bo po njegovem mnenju v prihodnje približevala nivoju izpred nekaj let – 50 dolarjev za sodček

Cena nafte na 5 mesečnem dnu

noreply@blogger.com (Anonymous) — Tue, 02 Sep 2008 11:43:00 +0000

Po tem, ko so naftna podjetja na območju, ki ga je prizadel orkan Gustav začasno prekinila proizvodnjo, je cena nafte dosegla 106 dolarjev za sodček. »Nižja materijalna škoda, ki jo je povzročil orkan Gustav je v povezavi z negativnimi trendi na svetovnih trgih povzročila znižanje cene nafte« je za Bloomberg izjavil Christopher Bellew. V njegovih besedah je bilo moč zaznati, da se cena lahko spusti pod 100 dolarjev za sodček.

Cena nafte je včeraj zaradi pričakovanja velike gmotne škode, poskočila na 118 dolarjev za sodček. Kot se je izkazalo kasneje, se je moč orkana Gustav iz četrte stopnje (2. najmočnejša stopnja) pred obalo New Orlean sa zmanjšala na drugo stopnjo, kar je pomenilo veliko manjšo materialno škodo od predvidene.

Evropsko prebivalstvo in prihodnost

noreply@blogger.com (Anonymous) — Thu, 28 Aug 2008 20:58:00 +0000

Statistična urad z imenom Eurostat , nam je postregel z zanimivimi podatki glede prebivalstva v EU. Vsem je že zanano, da se prebivalstvo v EU zelo hitro stara. Ob tem pa največkrat pozabljamo na dejstvo, da ni več toliko mladih ljudi, kateri bi naj »držali« gospodarsko rast na visokem nivoju. Najbolj zanimiva so predvidevanja za šest največjih držav EU. Trenutno živi v Nemčiji 82,2, v Franciji 61.9, v Veliki Britaniji 61.3, v Italiji 59.5, v Španiji 45.3 in na Poljskem 38.1 milijona ljudi.

Do leta 2060 bi se vrstni red dramatično spremenil. Na prvem mestu, bi po besedah Eurostata bila Velika Britanija s 76.7, nato Francija z 71.8, Nemčija 70.8, Italija 59.4, Španija 51.9 in Poljska z 31.1 milijona prebivalstva.

Z drugimi besedami povedano, bo v Nemčiji in na Poljskem sledil katastrofalni upad prebivalstva za kar 13.9 % , v naslednjih 50 letih pa za 18.3 %.

Več informacij na : http://www.prb.org/

Največji padci delnic na LJSE

noreply@blogger.com (Anonymous) — Sat, 23 Aug 2008 15:04:00 +0000

V letošnjem letu delnicam v prvi kotaciji kaže vse prej kot dobro. Indeks SBI 20, se je v zadnjem letu znižal za kar 38%. Negativno vzdušje še »nadgrajuje« nizek promet, kar samo znižuje likvidnost trga. Negativno vzdušje je prisotno tudi na tujih trgih in po mnenju nekaterih strokovnjakov smo že v recesiji. V nadaljevanju sem navedel padce delnic prve kotacije, v zadnjem letu dni.

Telekom Slovenije: - 50,77%

Luka Koper: - 49,50 %

Intereuropa: - 46,55 %

Petrol: - 46,20 %

Merkator: - 43,46 %

Gorenje: - 33,69 %

Krka: - 20,20 %

Cena nafte in "strokovna ocena"

noreply@blogger.com (Anonymous) — Mon, 11 Aug 2008 11:46:00 +0000

Cena nafte je kot vse kaže spremenila trend. Od 27. Junija, ko sem objavil članek z naslovom "Cena nafte preko 140 dolarjev za sodček", pa do današnjega dne, je cena padla iz 140 dolarjev na vsega 115 dolarjev za sodček. Predvsem gre »zahvala« dolarju, ki je pridobil proti ostalim valutam. Največja in najopaznejša je razlika dolarja v primerjavi z evrom. V petek se je vrednost dolarju proti evru, povečala iz 1,532 na vrednost 1,501 dolarja za 1 evro.

Še pred dobrima mesecema dni, sem na predavanjih na fakulteti poslušal, kako bo cena nafte konstantno rastla. Profesor je to trdil tako jasno in prepričljivo, da mu je večina študentov zaupala. V svojem predavanju je razlagal, kako je cena nafte odvisna predvsem od količine izčrpane nafte v svetu in da se ta izčrpana količina vztrajno zmanjšuje. To bi naj bil po njegovem vzrok visokim cenam nafte. Sam sem bil na predavanjih drugačnega mnenja in sem tudi z dvigom roke povedal, da na ceno vpliva še več dejavnikov, najpomembnejše pa je dogajanje na borzi. In da ni samo količina izčrpane nafte tista, ki bi naj uravnavala tržno ceno. Z njegove strani seveda nisem doživel odobravanja, vendar sem poiskušal malo razširiti pogled ostalim sošolcem.

Predvsem je pomembno dejstvo, da delniški tečaji oblikujejo informacije, kot je to dejal največji borzni guru Kostolany. Večina nepoučenih investitorjev je namreč prepričanih, da informacije oblikujejo borzne tečaje delnic ali surovin.

Evropa v pričakovanju naraščanja cen nepremičnin

noreply@blogger.com (Anonymous) — Mon, 21 Jul 2008 16:29:00 +0000

Zadnja kreditna in hipotekarna kriza je pustila posledice, s katerimi se srečujemo na večih področjih. Ne bi se spuščal v napovedovanje, kako dolgo bo trajala, vendar je na trgih moč zaznati tudi optimizem.

Evropejci imajo visoke apetite po rasti njihovih nepremičnin v naslednjih 5 letih, četudi bi se rast slednjih v prihodnjih 12 mesecih znižala ali ostala enaka. V nepremičninski trg najbolj zaupajo Italijani, Španci in Britanci. Njihov optimizem temelji na daljšem časovnem obdobju. Za naslednjo leto, pa so Britanci najbolj pesimistično »navdihnjeni in pričakujejo padec njihovih cen nepremičnin do 43 %.

Primerjava cen – Švica in Slovenija

noreply@blogger.com (Anonymous) — Fri, 18 Jul 2008 10:37:00 +0000

Velikokrat slišimo da je Švica popolna država in da je tam lepo živeti. Sam sem imel to priložnost in sem se odpravil na počitnice prav v Švico, natančneje v Basel. Večina vas bo presenečena ob pogledu, da sem si za počitniški oddih izbral kulturno in finančno mesto. Kot ekonomistu se mi je zdelo zanimivo ogledati znamenitosti prav tega mesta. V desetih dneh bivanja v Švici sem odkril marsikatero podrobnost katera ostaja na prvi trenutek skrita pred očmi širše javnosti. Predvsem so me zanimale cene različnih izdelkov, cene goriv in cene nepremičnin.

Cene živil

Če sta v Sloveniji največji slovenski trgovski verigi Tuš in Mercator sta to v Švici Migros in Coop. Predvsem se mi je zdelo zanimivo dejstvo, da sta v Baslu Migros in Coop edina supermarketa. V predmestju Basla še lahko opazimo Aldi-ja, drugače pa ni večjih trgovin z živili. Coop se je tako kot Migros razširil na več področij delovanja (bencinske črpalke, živila, elektrotehnika…) in si s tem zagotovil »prevlado« nad konkurenco. V povprečju so cene živil približno 30 % dražje kot pri nas, določeni izdelki več določeni manj.

Cene računalnikov in računalniške opreme

Najbolj ugodni so bili izdelki računalniške tehnike, katerih cene so bile primerljive z domačimi. Primerjal sem prenosni računalnik znamke Acer Aspire 7520. V Švici v Melectronics ga lahko kupite po ceni 1111 frankov (690 €), pri nas v Big bangu pa ga dobite za 730 €. Prav tako so zanimive primerjave cen pri monitorjih. V Melectronicsu lahko kupite monitor znamke Acer za 299 frankov (185 €), v Big bangu pa dobite monitor z enakimi karakteristikami, znamke Samsung za 225 €.

Cene nepremičnin

Cene nepremičnin se gibljejo zelo visoko. Beseda zelo visoko je zelo relativna, zato vam bom na primeru pokazal razliko. »Zdaj me boste popravili in dejali, saj smo vedeli.« Res je, vendar sem kot študent na faxu slišal, da so cene nepremičnin v Ljubljani ene izmed višjih v evropskih prestolnicah. S to trditvijo se če primerjam samo cene nepremičnin v Baslu žal ne morem strinjati (prestolnica Švice je Bern). V Zürichu se cene gibljejo še višje. V predmestju Basla, oddaljenege od centra 15 minut vožnje s tramvajem, boste za starejšo 2,5 sobno stanovanje s površino 55 km2 odšteli približno 300 000 frankov (185 000 €). Medtem ko boste za podobno nepremičnino v Ljubljani odšteli med 130 000 € in 150 000 €.

Cene goriv

V zadnjem času pa so še posebej zaskbljujoče cene goriv, katere so se v zadnjih dneh malo umirile. Za diesel boste v Baslu odšteli približno 2,27 frankov (1,41€), za 98 oktanski bencin pa 1,97 frankov (1,22 €) za liter.

Cena nafte preko 140 dolarjev za sodček

noreply@blogger.com (Anonymous) — Fri, 27 Jun 2008 12:40:00 +0000

Danes smo bili priča novemu rekordu. Cena nafte se je povzpela na rekordnih 142 dolarjev za sodček. Na bloombergu poročajo, da je to posledica večjih vlaganj v blagovne izdelke oz. surovine. Zaradi upada delniških trgov, se večji institucionalni vlagatelji odločajo za naložbe v surovine (nafta, zlato, srebro, žito…) in s tem dvigajo vrednost nafte v »oblake«.

Samo v tem letu je njena cena poskočila za neverjetnih 47 %, kar je največ po letu 1999. Naftni trgovci napovedujejo da se cene nafte še ne bodo umirile, če bo centralna banka (3.julija) dvignila obrestne mere. Prav tako na dvig cen posledično vpliva slabljenje dolarja proti evru. Trenutno je 1 € vreden 1,57 dolarja.

Davek na finančne instrumente?

noreply@blogger.com (Anonymous) — Wed, 11 Jun 2008 11:37:00 +0000

Poslanci so nedavno predlagali zakon, s katerim bi bili obdavčeni izvedeni finančni instrumenti. Združenje članov borze vrednostnih papirjev seveda tej odločitvi nasprotuje. Zavedajo se dejstva, da je Slovenski trg kapitala zelo plitek in da bi vsako dodatno povpraševanje po naložbenih možnostih prišlo zelo prav. Ne pa tako kot v tem primeru, ko že z zakonodajo država nasprotuje naložbenim interesom.

Predvsem se Ljubljanska borza srečuje z netransparentnostjo in tuje države še nas vedno uvrščajo v kriterije »tveganih trgov«. Pravzaprav zelo upravičeno, kajti visoki pretekli donosi in posledično močan borzni padec naš trg zaznamujeta kot izredno nepredvidljivega.

S tem ukrepom pa je vlada še dodala svoje in po mojem mnenju, če bo ta zakon sprejet še oddaljila od ciljev kot so transparentnost in večja likvidnost. Ljubljanske borze vrednostnih papirjev.

Delnica NKBM ponovno na 27 € ?

noreply@blogger.com (Anonymous) — Wed, 11 Jun 2008 08:41:00 +0000

Če ste bili eni izmed tistih »srečnežev«, ki so delnice kupili ob javni prodaji NKBM in ste še vedno njihov lastnik, se vam v zadnjih dnevih poraja veliko vprašanj. Npr. Ali bo delnica še padala? Ali je zato kriva država? Ali bo delnica v prihodnje rastla?

Cena delnice NKBM

Delnica NKBM je danes na borzi dosegla ceno 28 €. Januarja je dosegla vrh, ki je znašal 44 €, nato pa je sledil samo še padec navzdol. Predvsem je zanimiva poteza države v tem smislu, da za »nagrado« obljublja lastnikom 10 delnic, dodatno delnico NKBM, pod pogojem lastništva vsaj enega leta. Država je hotela razpršiti lastništvo med čim večjo populacijo, s tem pa zagotoviti, da bodo nekateri z željo po dodatni delnici bili lastniki preostalih delnic vsaj leto dni. Vendar smo lahko videli, da je prodaja potekala vse prej kot transparentno. Kupci so bili zraven državljanov, tuji naložbeni skladi, tudi Ameriški.

Seveda pa za padec tečaja delnice ni kriva država, ampak svobodni trg. Na borzi je veliko odvisno od povpraševanja in ponudbe. Preprosto rečeno, več kot je kupcev višja je cena. Na žalost lastnikov delnic, na borzi ni bilo več kupcev, zato se je tečaj obrnil navzdol. Prevladovali so le še prodajalci, ki so zagreto vnovčevali dobičke in posledično pripomogli k padanju tečaja. Padec ni bil prisoten samo pri delnici NKBM, ampak pri večini Slovenskih blue chipov. Največja težava je v zadnjih dnevih na ljubljanski borzi predvsem slaba likvidnost. Zalo malo ljudi se namreč odloča za nakupe ali prodaje delnic, zato delnice ne izžarevajo dejanskih vrednosti.

Denar kot merilo zadovoljstva?

noreply@blogger.com (Anonymous) — Tue, 10 Jun 2008 15:12:00 +0000

Ljudje v revnih državah postanejo bolj zadovoljni, ko si lahko zagotovijo osnovne življenske pogoje za preživetje. V današnji informacijski dobi, če imamo npr. iPod nismo zadovoljni, ampak želimo še iPod Touch. Denar nas ne osrečuje, osrečujejo nas le materialne dobrine. Kot je razvidno iz prejšnjega primera je zadovoljstvo kratkotrajno, ker si vedno želimo nekaj več.

Po drugi svetovni vojni se je Japonsko gospodartvo začelo nadpovprečno razvijati. Gospodarski preporod je pripeljal v državo več svežega kapitala, s tem pa tudi poživil gospodarsko rast. Med leti 1950 in 1970 se je začela nova »doba«, katera je Japonsko spremenila iz vojnih razbitin, do enega izmed najpremožnejših narodov. Družbeni proizvod na prebivalca se je med omenjenimi leti povečal kar za sedemkrat.

Prebivalstvo je v tem času občutno obogatelo in precej ljudi je postalo premožnih. Zanimiva opazka pa je bila, da Japonci niso postali s tem bolj zadovoljni. Pravzaprav je bilo v njihovih odgovorih na to tematiko začutiti, da je precej manj ljudi zadovoljnih s svojim življenjem, kot med leti 1950 in 1970.

Na tem primeru je temeljila teorija o Easterlinovem paradoksu. V kateri se je ekonomist, znan pod imenom Richard Easterlin soočal s tem problemom. Svoje pisno delo je izdal leta 1974 in prišel do zaključka, da gospodarska rast ni nujno pogoj za večje zadovoljstvo prebivalstva.

Relativni prihodek – koliko zaslužimo in primerjamo z drugimi, je precej bolj pomemben kot absolutni prihodek, je še napisal Mr. Easterlin.

Forex osnove

noreply@blogger.com (Anonymous) — Sat, 07 Jun 2008 14:19:00 +0000

Forex je največji in najhitreje razvijajoči se trg. Na tem valutnem trgu se vakodnevno po svetu trguje z več kot 2,5 bilijona dolarjev. Do zaslužka se pride zelo enostavno, »kupi poceni in dražje prodaj«. V teoriji se to sliši zelo enostavno, v praksi pa je to precej oteženo . Gre za eno izmed najbolj tveganih naložb pri kateri ni omejitve v doseganju dobička, izguba pa je lahko velika le v višini vloženega zneska.

Trguje se z valutnimi križi kot so recimo EUR/USD, JPY/GBP, AUD/CHF... Če pričakujemo da se bo evro v primerjavi z dolarjem povišal kupimo »long« pozicijo EUR/USD po nakupnem tečaju. Če pa pričakujemo obratno situacijo pa stavimo na »short« pozicijo pri kateri bomo dobili dobiček če se bo cena evru proti dolarju znižala. Dobiček realiziramo tedaj, ko prodamo po prodajnem tečaju.

Primer: Nakupni in prodajni tečaj

Bistvo trgovanja pri forexu je trgovanje s kritjem (margin). S katerim si na nek način sposodimo denar od banke in z njim trgujemo. Zato velja za zelo tvegan način trgovanja pri katerem ima zelo malo posameznikov velikanske dobičke. Tveganje obstaja predvsem zaradi tega, ker se največkrat trguje v razmerju 1:100. Poenostavljeno povedano je potrebno zagotoviti samo recimo 1 € in lahko dobimo »kredit« v vrednosti 100 €. V forexu obstaja veliko pripomočkov s katerimi bi naj zagotovili dobičke, vendar so le redko zanesljivi (če sploh so).

Nogomet in finance

noreply@blogger.com (Anonymous) — Sat, 07 Jun 2008 11:08:00 +0000

Najbolj gledan športni dogodek na svetu bo nedvomno Evropsko prvenstvo v nogometu. Število gledalcev se bo v primerjavi izpred 4 let, časa Svetovnega prvenstva v Latinski Ameriki, povečalo za kar 30 %. Z medijskimi pravicami in prodanimi vstopnicami organizatorji računajo na kar 1,25 milijarde evrov prihodkov. V primerjavi s preteklim svetovnim prvenstvom je to za kar 47 % več finančnih prihodkov. Na Euru 2004 si je finalno tekmo med Grčijo in Portugalsko ogledalo 161 milijonov gledalcev.

Organizacija takšnega dogodka ima vsekakor pozitivne vplive na celotno gospodarstvo Avstrije in Švice. Brez dvoma si veliko od tega dogodka obetajo prav gostinci in hotelirji. Po besedah medijev, se evforija naj ne bi dotaknila Slovenije. S temi besedami se žal ne moremo preveč strinjati, kajti sosedje Hrvati na stavnicah kotirajo dokaj visoko in posledično so želje Hrvaških navijačev zelo visoke. Zaradi bližine Evropskega prvenstva pa se bodo odpravili na prizorišča kar z avtobusi in ob morebitnih postankih v Sloveniji pričarali vzdušje, katerega Slovenci nismo občutili že od leta 2000.

Cena nafte in špekulacije v prihodnosti

noreply@blogger.com (Anonymous) — Fri, 06 Jun 2008 21:07:00 +0000

Milijarder George Soros je dejal, da so visoke cene nafte rezultat milnega mehurčka, katerega z napihovanjem večajo špekulanti indeksnih skladov in precej ozko ravnovesje med povpraševanjem in ponudbo.

Gibanje cene za sodček surove nafte v dolarjih

S to trditvijo se lahko strinjamo. Vendar pa ne smemo zanemariti svetovne velesile z več kot milijardo prebivalstva, katera s svojo visoko gospodarsko rastjo hitro dohiteva najbolj razvite države sveta. To je seveda Kitajska, ki v zadnjih letih skokovito zvišuje povpraševanje po črnem zlatu. Finančni trgi na Kitajskem se hitro širijo, predvsem s tujimi investicijskimi naložbami, s katerimi si investitorji obetajo viskoke potencialne donose.

Samo avtomobilska poraba goriv je ogromna. Moramo upoštevati dejstvo, da je v Evropi registriranih preko 800 milijonov osebnih vozil in da se Kitajski trg osebnih vozil počasi bliža Evropskim standardom. Po nekaterih študijah, bi naj Kitajska do leta 2030 imela več kot 1,5 milijarde osebnih vozil. Lahko si samo predstavljalo kaj bi to pomenilo za svetovno proizvodnjo in ceno surove nafte na borzi.

Varčevanje kot vir bodočih prihodkov

noreply@blogger.com (Anonymous) — Sun, 25 May 2008 19:02:00 +0000

Premoženje je že od nekdaj prebujalo v človeku negativna kot pozitivna čustva. Prav tako je veljal rek »Več imaš, več veljaš«. Zato smo ljudje tako naravnani, da imamo zelo močno željo po denarju. Z denarjem si lahko zagotovimo osnovne vire za preživetje, nekaterim pa denarna sredstva zagotavljajo še več. V želji po njem so pripravljeni storiti odklonska dejanja in se zoperstaviti družbi. Razmišljanje slednjih, je pogojeno z reševanjem problemov in mislijo, da bodo težave z denarjem izginile. Težave ne izginejo in lahko rečemo, da gre le za iluzijo oz. kratkotrajno zadovoljitev potreb.

Odnos do denarja se pri ljudeh zelo razlikuje. V večini primerov imajo težave z odnosom ljudje srednjega ali nižjega družbenega razreda. Zelo velikokrat slišimo da nimajo dovolj sredstev za investiranje in da ne morejo varčevati. S to trditvijo se delno lahko strinjamo, ker premožnejši ljudje lažje namenijo del svojih prihrankov v varčevalne namene in si posledično zagotovijo dobro finančno prihodnost. Na drugi strani pa je zelo zmotno pravzaprav mišljenje da so premožnejši tudi v resnici »bogati«. Večina izmed njih živi na veliki nogi, kar pomeni da ima večje stroške in večjo potrošnjo kot srednji sloj prebivalstva.. Njihova zunanjost je »izpopolnjena« z dragim avtomobilom ali razkošno nepremičnino. Če bi samo za trenutek pomislili kaj bi se zgodilo z njihovim premoženjem ob izgubi službe? Ali ob nezmožnosti opravljanja svoje dejavnosti? Hitro bi opazili da zelo težko shajajo brez rednih prihodkov, ki so v večji meri namenjeni odplačevanju kreditov ali leasingov. Pravzaprav ne bi imeli dovolj sredstev niti za trenutno poplačilo izdatkov. Ali še vedno lahko trdimo da so to bogati ljudje?

Zavedati se moramo dejstva da za varčevanje in investiranje niso potrebni visoki prihodki. Pomembne so zlasti dobre navade, s katero se da doseči slednje. Pomembno si je zastaviti cilje varčevanja. Zakaj sploh varčevati? Brez cilja je varčevanje res nesmiselno. V primeru da vsak mesec vsaj 10% namenimo varčevanju, si lahko zagotovimo zelo dobro finančno »sliko« čez slabih 10 let. 10% dohodkov namenjenih za varčevanje se sliši zelo malo, vendar z leti obrestovanja že po minimalni obrestni stopnji (5%) lahko dosežemo zavidljivo finančno prihodnost.

Sodobna družba nam vsak dan ponuja nešteto izdelkov oz. dejavnosti za katera lahko potrošimo denar in uživamo v sedanjost. Redki se zavedajo, da je prihodnost zelo pomembna in da pokojnine v prihodnosti ne bodo nikdar več takšne kot so sedaj. Davki pa bodo pravzaprav še naraščali, zaradi povprečno višje starosti prebivalstva. Pomembno je začeti z varčevanjem že v zrelih letih, da si lahko zagotovimo uspešno življenje v prihodnje. Varčuje se lahko na zelo različne načine. Ljudje, kateri so manj naklonjeni tveganju lahko varčujejo v bankah ali obveznicah. Gre za dokaj netvegane varčevalne oblike, čeprav se le redko kdo zaveda da lahko tudi banke gredo v stečaj. Trenutno so »hit« v Sloveniji t.i. vzajemni skladi, kateri reklamirajo predvsem diverzifikacijo (razpršenost). Pri finančno neizobraženih ljudeh je to zelo pomembno, ker bi se radi v največji meri izognili tveganju. Res je, da imajo skladi sredstva razporejena v večih različnih delnicah in drugih finančnih naložbah, vendar so s tem pogojeni dobički, ki so odvisni od povprečja donosnosti teh naložb. Da ne omenjamo visokih upravljalskih, ter vstopnih in izstopnih provizij. Bolj izobraženi ljudje na finančnem področju investirajo del svojih prihodkov v določene panoge oz. delnice. Izpostavijo se večjemu tveganju in posledično večjim potencialnim dobičkom. Obstajajo pa tudi špekulanti, kateri imajo zelo radi tveganje in izpostavijo večji del svojih naložb tveganim instrumentom.

Delnice ali naložbeni certifikati ?

noreply@blogger.com (Anonymous) — Sun, 25 May 2008 18:34:00 +0000

Velikokrat si zastavljamo vprašanje kateri vrednostni papirji so za nas najprimernejši ? Odgovor seveda ni enostaven, ker moramo upoštevati želje vsakega posameznega investitorja. Običajno se mlajša populacija odloča za bolj tvegane naložbe, starejša pa za manj tvegane. Starejši ljudje si z naložbami v obveznice ali pa tako kot še večina Slovencev z naložbami v bančne depozite, skuša zagotoviti »varne« obresti na vložena sredstva. Za nepoučenega investitorja je npr. 5 % donos zelo dobra naložba. Vendar kot bomo videli na primeru, donos depozitov krepko zaostaja za naložbami v vrednostne papirje. Z investiranjem v vrednostne papirje si mlajša generacija investitorjev lahko privošči večje tveganje, predvsem zaradi lažjega sprejemanja potencialnih izgub. Ni še jim potrebno skrbeti npr. za pokojnine, tako kot starejšim ljudem. Njihovo tveganje se obrestuje ob morebitni rasti vrednostnih papirjev.

Seveda bi bilo nesmiselno takoj začeti vlagati na borzo brez finančnega predznanja. Pomembno je predvsem sprejemanje strateških odločitev in sicer v povezavi s tveganjem. V tem primeru imamo v mislih potencialno izgubo, do katere lahko pride ob napačnih investicijah. Zelo velikokrat prevladuje mnenje »Kupi in drži« ali »Na dolgi rok vse raste«. S takšnimi in podobnimi trditvami se ne moremo strinjati. Potrebno je razumevanje borznih trendov, kateri niso samo enosmerni. Zgodovina potrjuje tako pozitivne kot negativne večletne trende.

Na naslednjem primeru bomo primerjali 12 mesečni donos delnice Krka in donos Turbo naložbenega certifikata vezanega na to delnico. Naložbeni certifikat je izvedeni finančni instrument, katerega izda banka. Največkrat se navezujejo na delnice, obveznice, indekse, surovine,…Gre za dolžniški vrednostni papir, za katerega jamči banka in nismo neposredni lastniki premoženja na katerega se naložbeni certifikat navezuje. Naložbeni certifikat je označen z opisom (CALL) kar pomeni da raste njegova vrednost, ob naraščanju cene delnice. Če primerjamo grafa med seboj vidimo, da je delnica v opazovanem obdobju pridobila na vrednosti 38 %, naložbeni certifikat pa približno 100%. Vidimo zelo veliko razliko med donosom delnice in izvedenega instrumenta. Vendar moramo vedeti, da je ob morebitnem padcu vrednosti delnice, potencialna izguba naložbenega certifikata veliko večja kot pri delnici.

Usmeritev Slovenskega gospodarstva

noreply@blogger.com (Anonymous) — Sun, 25 May 2008 10:05:00 +0000

Vsakodnevno se srečujemo z različnimi tržnimi dejavnostmi, kot so npr. trgovina, prevozništvo, marketing, bančništvo ipd. Vsi ti dejavniki so nepogrešljivi v našem življenju, prav tako na podlagi le teh ustvarjamo razpoznavnost Slovenskih podjetij v tujini. Vendar tuje države gledajo na nas malokdaj kot na spoštovanja vredne tekmece. S to trditvijo se v glavnem lahko celo strinjamo. Tudi sami večkrat omenimo da smo majhna dežela, ter da imajo tujci razvitejši in naprednejši trg kapitala. V tem lahko vidimo predvsem prednosti, nikakor pa ne slabosti! Prav tako skušamo iskati vzporednice z razvitejšima državama kot sta Luksemburg in Švica, vendar tega nam ne gre zameriti. Želimo si takšnega tehnološkega napredka oz. tehnološke razvitosti, ampak tega še ni moč doseči v bližnji prihodnosti.

Predvsem bi se slovensko gospodarstvo moralo specializirati za določeno panogo, s katero bi bilo lažje prepoznavno v svetu. Švico poznamo po dobri tehnološki razvitosti in bančnem sektorju, Luksemburg prav tako po finančnih poslih. Iskanje te panoge pa navsezadnje ne bi bilo tako težavno. Zelo očitno bi jo lahko iskali s pomočjo tranzitnosti Slovenije oz. strateškem položaju med državami Srednje in Jugo-Vzhodne Evrope. Slovenijo namreč krasi zelo dobra geografska lega med razvitejšima državama, kot sta Avstrija in Italija na severu in Balkan na jugu. Lega bi pripomogla k privabljanju tujih poslovnežev ali turistov. Vsekakor pa ne smemo spregledati naravnih danosti v Sloveniji. Razteza se od visokih gorovij, do zelenih nižin; vse od Jadrana pa do kraških jam.

Predvsem bi lahko izpostavili individualni turizem, ki bi ga lahko izvajali na teh področjih. Velika mera inovativnosti in raziskovanje tržnih niš je nedvomno zanimiva priložnost. Ena izmed mnogih posebnosti so prav gotovo termalni vrelci v severo-vzhodni Sloveniji ob katerih so že nastala številna kopališča, katera privabljajo turiste. Vedno več je starejše populacije prebivalstva, katera se bolj posveča zdravju kot mlajša populacija. Prav tako je geografska razgibanost Slovenije zagotovo ena izmed največjih prednosti v primerjavi z večino Evropskih držav. Tu imamo v mislih predvsem individualni pohodniški turizem. Veliko ljudi se bo v prihodnosti hotelo umakniti vsakdanjemu vrvežu in se za kratek čas umakniti v naravo.

To so najverjetneje priložnosti, katerih brez pritoka svežega kapitala ni mogoče izpolniti. Zelo pomembne funkcije na tem področju investiranja, so prevzele delniška družba Hit, delniška družba Istrabenz in investicijska družba Sava. Družbe so se s pomembnimi prevzemi in lastništvi nepremičnin, med drugim zadala cilj »oživitve« slovenskega turizma. Nedvomno so na pravi poti in v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo več takšnih podvigov, tudi drugih Slovenskih družb.

Vendar pa ni pomemben samo sveži kapital, problem je v percepciji vodilnih gospodarstvenikov. Majhno število je tistih, kateri zaupajo in verjamejo v iskanje tistega sektorja, kateri bi nas lahko uvrščal med prepoznavnejšo Evropsko državo. Še manj pa je tistih, kateri so zares pripravljeni na spremembe. Te so namreč zelo pomemben dejavnik podjetij v razvoju in že obstoječih podjetij. Zelo malo ljudi je pripravljenih na njih, kajti velikokrat jih omejuje predvsem strah pred finančno izgubo. Zato lahko iščemo bodoče investitorje ali pobudnike inovacijskih idej na Slovenskem trgu predvsem pri uveljavljenih, največkrat privatnih podjetjih, katera se zelo dobro prilagajajo tržišču in se zavedajo, da lahko z inovacijami vzdržujejo korak pred bližnjo konkurenco. Težijo k temu, da bi razvile takšno idejo, katera bi bila prva na trgu. To pa seveda pomeni, da ne bi bilo konkurence in bi lahko ta produkt ali dejavnost »razcvetela« na tržišču. Z razvitejšim in močnejšim zagonom, pa bi zagotovili lažjo prepoznavnost v očeh tujih poslovnih partnerjev, katerih želje težijo venomer visoko. Kot sem že omenil, se morajo na spremembe podjetja pripraviti in ohraniti razsodnost.

Svetovni trend podjetij je vsekakor v združevanju in ustvarjanju velikih gigantov. Velike korporacije prevzemajo manjše, katere so zelo uspešne na svojem področju. S tem se na nek način izognejo konkurenci in še bolj utrdijo svoj strateški položaj. S širitvijo poslovnega omrežja se selijo z razvitejših finančnih trgov, predvsem na trge z visoko potencialno rastjo (Azija, Balkan, J Amerika,…). Zanima jih kako narediti izdelek z najmanjšimi stroški in ga na razvitih trgih dražje prodati. Zelo jim ustrezajo cene tamkajšnjih zemljišč in nepremičnin, ki se ne morejo kosati s »napihnjenimi« cenami razvitejših držav.

Dobro pa se zavedajo tudi dejstva, da v teh državah, takšnih izdelkov ali storitev v primerjavi z zahodom še nimajo in da je to priložnost za hiter zaslužek. Zakaj hiter zaslužek? Namreč zato, ker lahko z visokimi investicijami prehitijo konkurenco in tako zavzamejo strateški položaj. Če jim to uspe je to zelo dobra popotnica, bo njihov dobiček tudi dolgoročen. Prav tako pa se moramo zavedati tudi dejstva, da to še ni zagotovilo za dobro poslovanje družbe v prihodnje in da na poslovanje vpliva še mnogo dejavnikov. Kot je npr. valutno tveganje, razmere na svetovnem tržišču, cena nafte…Vendar je za te trge značilen predvsem slab pretok kapitala oziroma slaba likvidnost. Razvitost finančnega sektorja se ne more kosati z razvitimi državami in je potrebno sprejeti večje tveganje ob investiranju v te trge.