Resnica je precej drugačna in veliko bolj spodbudna. Znanstvene raziskave kažejo, da ima praktično vsak otrok neki glasbeni potencial, ki se lahko razvije z ustreznim izobraževanjem in podporo. Glasbena nadarjenost ni binarna lastnost ‒ nekaj, kar imaš ali nimaš ‒ temveč spekter sposobnosti, ki se lahko razvijajo in izboljšujejo skozi življenje.

V tem članku bomo raziskali različne načine, kako se lahko kaže glasbeni potencial pri otrocih, kako ga prepoznati in kako ga negovati. Spoznali bomo, da je vprašanje 'Ali ima moj otrok glasbeni potencial?' morda napačno zastavljeno ‒ pravilnejše bi bilo vprašanje 'Kako lahko pomagam svojemu otroku odkriti in razviti njegov glasbeni potencial?'

Mit o "nadarjenosti" za glasbo

Ena najpogostejših zmot o glasbeni nadarjenosti je predstava, da gre za prirojeno lastnost, ki jo imajo le redki izbrani posamezniki. Ta mit je škodljiv, ker odvrača starše od spodbujanja glasbenega razvoja svojih otrok in ustvarja nepotrebne ovire za glasbeno izobraževanje.

Znanstvene raziskave o glasbeni nadarjenosti so pokazale, da je glasbena sposobnost veliko bolj razširjena, kot se običajno misli. Študije nevroznanosti kažejo, da imajo vsi ljudje osnovne nevronske strukture, potrebne za glasbeno procesiranje. Te strukture se lahko razvijajo in krepijo z izkušnjami in vadbo, podobno kot mišice z vadbo.

Raziskava, objavljena v reviji Nature Neuroscience, je pokazala, da se možgani glasbenikov razlikujejo od možganov ne-glasbenikov, vendar te razlike niso prirojene, temveč so rezultat učenja in vadbe. To pomeni, da lahko praktično vsak otrok razvije glasbene sposobnosti z ustreznim izobraževanjem.

Koncept "absolutnega sluha" je pogosto naveden kot primer prirojene glasbene nadarjenosti. Vendar pa raziskave kažejo, da se absolutni sluh lahko razvije pri otrocih, ki so izpostavljeni glasbi v zgodnji starosti. Študije otrok, ki so začeli z glasbenim izobraževanjem pred tretjim letom starosti, kažejo značilno višjo pojavnost absolutnega sluha.

Pomembno je razumeti, da absolutni sluh ni nujno pokazatelj glasbene nadarjenosti. Mnogi izjemni glasbeniki nimajo absolutnega sluha, medtem ko nekateri z absolutnim sluhom niso posebej glasbeno nadarjeni. Glasbena nadarjenost je veliko bolj kompleksna in večdimenzionalna lastnost.

Vloga okolja in izkušenj je ključna za razvoj glasbenih sposobnosti. Otroci, ki odraščajo v glasbeno bogatem okolju, imajo večje možnosti za razvoj glasbenih sposobnosti ne zaradi prirojenih predispozicij, temveč zaradi zgodnje izpostavljenosti glasbi in spodbujanja glasbenih aktivnosti.

Raziskave so pokazale, da lahko celo kratka izpostavljenost glasbenemu izobraževanju povzroči merljive spremembe v možganih. To kaže, da je glasbeni potencial plastičen in se lahko razvija skozi življenje, ne le v zgodnji starosti.

Zgodnji znaki glasbenega potenciala

Čeprav je glasbeni potencial prisoten pri večini otrok, se lahko kaže na različne načine in v različnih obdobjih. Prepoznavanje zgodnjih znakov lahko pomaga staršem pri odločitvi o vpisu v glasbeno šolo in pri spodbujanju otrokovega glasbenega razvoja.

Različni tipi glasbenih sposobnosti

Testiranje in ocenjevanje glasbenih sposobnosti

Formalno testiranje glasbenih sposobnosti lahko pomaga pri objektivni oceni otrokovega potenciala, vendar je pomembno razumeti omejitve takih testov in jih uporabljati kot eno od orodij, ne kot končno sodbo o otrokovem potencialu.

Pomembnost konteksta pri ocenjevanju je ključna. Otrokove sposobnosti se lahko razlikujejo glede na okolje, razpoloženje in stopnjo udobja. Nekateri otroci se bolje izkažejo v sproščenem, neformalnem okolju, drugi pa potrebujejo strukturo formalnega testiranja.

Prav tako je pomembno upoštevati otrokovo starost in razvojno stopnjo. Glasbene sposobnosti se razvijajo različno pri različnih otrocih, in zgodnje testiranje morda ne bo odražalo otrokovega polnega potenciala.

Razvijanje glasbenega potenciala

Ne glede na to, kakšen je otrokov začetni glasbeni potencial, ga je mogoče razvijati in krepiti z ustreznimi pristopi in podporo. Ključ je v ustvarjanju bogatega glasbenega okolja in zagotavljanju priložnosti za glasbeno raziskovanje.

Praktični nasveti za starše

Starši igrajo ključno vlogo pri odkrivanju in razvijanju glasbenega potenciala svojega otroka. Vendar pa ni potrebno, da so sami glasbeniki, da bi lahko učinkovito podprli otrokove glasbene sposobnosti.

Tradicionalne glasbene šole, vključno z javnimi glasbenimi šolami, uporabljajo enotne učne načrte, kjer se vsi učenci učijo iste skladbe v istem vrstnem redu, dosegajo iste tehnične cilje in napredujejo po isti poti.

Ta pristop morda zagotavlja sistematičnost, vendar popolnoma spregleda dejstvo, da je vsak učenec edinstven ‒ z lastnimi glasbenimi interesi, učnim stilom, motivacijo in cilji.

Standardizirani programi, ki jih uporabljajo tradicionalne glasbene šole, temeljijo na predpostavki, da vsi učenci potrebujejo isto znanje v istem vrstnem redu. Ta pristop morda deluje v teoriji, vendar v praksi ustvarja številne izzive, ki omejujejo potencial učencev.

Teorija multiplih inteligenc Howarda Gardnerja je pokazala, da se inteligentnost manifestira na različne načine pri različnih posameznikih. Glasbena inteligentnost se lahko kaže kot ritmična občutljivost, melodična sposobnost, harmonsko razumevanje ali kreativna sposobnost. Individualiziran program omogoča prepoznavanje in razvijanje specifičnih močnih področij vsakega učenca.

Raziskave so pokazale, da učenci, ki se učijo na način, ki ustreza njihovemu tipu inteligentnosti, dosegajo boljše rezultate in ohranjajo višjo motivacijo. To pomeni, da mora glasbeni program upoštevati različne načine, kako se lahko manifestira glasbena nadarjenost.

Raziskave o motivaciji so pokazale, da je notranja motivacija ključna za dolgoročen uspeh pri učenju glasbe. Notranja motivacija se povečuje, ko imajo učenci občutek avtonomije, kompetentnosti in povezanosti. Individualiziran program podpira vse tri elemente.

Avtonomija se povečuje, ko imajo učenci besedo pri izbiri repertoarja in ciljev. Kompetentnost se razvija, ko je program prilagojen učenčevi ravni in omogoča postopno napredovanje. Povezanost se ustvarja, ko je program usklajen z učenčevimi interesi in cilji.

Nevroznanstvene raziskave so pokazale, da se možgani različnih posameznikov različno odzivajo na glasbene dražljaje. Te razlike niso le prirojene, temveč se oblikujejo tudi z izkušnjami in učenjem. Individualiziran program omogoča optimalno stimulacijo možganov vsakega učenca.

Študije z uporabo funkcijske magnetne resonance so pokazale, da se nevronske mreže, aktivne med glasbenim učenjem, razlikujejo med posamezniki. To pomeni, da različni učenci potrebujejo različne pristope za optimalno aktivacijo teh mrež.

Zahtevnost načrtovanja je prvi izziv. Ustvarjanje individualiziranega programa za vsakega učenca zahteva več časa in truda od mentorja kot uporaba standardiziranega programa. Mentor mora spoznati vsakega učenca, razumeti njegove cilje in potrebe ter oblikovati prilagojen program.

To zahteva višjo raven pedagoških veščin in večjo fleksibilnost od mentorjev. Mentorji morajo biti sposobni prilagajanja različnim učnim stilom, poznati širok spekter repertoarja in razumeti različne glasbene stile.

Potreba po širšem znanju mentorjev je še en izziv. Mentorji, ki izvajajo individualizirane programe, morajo poznati ne le klasični repertoar, temveč tudi popularne stile, filmsko glasbo, jazz in druge žanre. To zahteva kontinuirano izobraževanje in razvoj.

Prav tako morajo mentorji razviti sposobnosti svetovanja in komunikacije, saj morajo z učenci in starši razpravljati o ciljih in možnostih. To presega tradicionalno vlogo mentorja kot prenašalca znanja.

Usklajevanje s formalnimi zahtevami lahko predstavlja izziv v kontekstu javnih glasbenih šol, ki morajo slediti predpisanim učnim načrtom. Zasebne glasbene šole imajo večjo svobodo pri oblikovanju programov, vendar morajo še vedno zagotavljati kakovostno izobraževanje.

Rešitev je v tem, da se formalne zahteve integrirajo v individualizirane programe na način, ki je smiseln za vsakega učenca. Na primer, tehnične veščine se lahko razvijajo skozi repertoar, ki učenca zanima, namesto skozi standardne etude.

Sodobna tehnologija omogoča še bolj natančno individualizacijo glasbenih programov in lahko pomaga mentorjem pri upravljanju kompleksnosti personaliziranih pristopov.

Prihodnost glasbenih šol

Glasbene šole, ki se bodo uspešno prilagodile trendu individualizacije, bodo imele značilno prednost pri privabljanju in ohranjanju učencev. Starši in učenci vse bolj iščejo izobraževanje, ki upošteva njihove edinstvene potrebe in cilje.

Glasbeno izobraževanje je več kot le učenje kako igrati inštrument ali peti. Vpliva na celostni razvoj vašega otroka in prinaša številne koristi, ki segajo preko glasbenih veščin. V tem članku razkrivamo 5 ključnih koristi glasbenega izobraževanja, ki bodo vašemu otroku pomagale uspeti v življenju.

1. Izboljšanje kognitivnih sposobnosti

2. Razvoj socialnih veščin

3. Krepitev samozavesti in samopodobe

4. Spodbujanje kreativnosti

5. Razvijanje discipline in vztrajnosti

Glasbeno izobraževanje prinaša številne koristi za celostni razvoj vašega otroka. Ne le, da otroci pridobijo glasbeno znanje in veščine, temveč se naučijo tudi vrednosti, kot so sodelovanje, vztrajnost, kreativnost in samodisciplina. Vlaganje v glasbeno izobraževanje vašega otroka je vlaganje v njihovo prihodnost, saj jim pomaga razviti veščine in lastnosti, ki jih bodo potrebovali za uspeh v življenju.

Če razmišljate o vpisu vašega otroka v glasbeno šolo, vam priporočamo, da izkoristite brezplačno uvodno uro, ki jo ponujamo. To je odlična priložnost, da spoznate naše učitelje, programe in ugodnosti, ki jih nudimo. Za več informacij in prijavo na brezplačno uvodno uro se prijavite na spodnjem obrazcu.

V Glasbeni šoli B.A.S.E. se zavedamo pomena nastopanja, zaradi česar svojim učencem redno omogočamo odrsko predstavljanje. Ker se nam konec koledarskega leta oziroma začetek novega zdi za to več kot primeren, v tem obdobju organiziramo B.A.S.E. nastope, na katerih lahko pokažete svoje veščine, doslej pridobljeno znanje in napredek. 

Svoje sodelovanje potrdite mentorju in skupaj z njim izberite skladbo, s katero se boste predstavili. Nastopi učenk in učencev Glasbene šole B.A.S.E. bodo potekali v:

Iz B.A.S.E. učilnic: Sara Poropatič

Triindvajsetletna Sara Poropatič iz Izlak, študentka grafične in medijske tehnike na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, je pred slabimi tremi leti vir svojega veselja našla v učilnici Ursule Luthar. Petja se je sicer želela učiti že od malega, a prej za to ni imela možnosti, zaradi česar mu je zdaj še bolj predana, medtem ko Ursule kot svoje prve mentorice ne bi menjala, saj ji zelo veliko pomeni osebni odnos, ki ga gradita iz ure v uro.

Sara, glasbeno šolo B.A.S.E. obiskuješ tretje leto. Je to tvoja prva izkušnja glasbenega šolanja?

Prva, saj niti nisem bila prepričana, ali se sploh lahko vpišem ali ne. Glede na to, da pred pričetkom študija nisem živela v Ljubljani, nisem poznala sistema, a sem od nekdaj pela in imela željo za učenjem petja. Neposredno pred epidemijo pa so se okoliščine sestavile, zato sem se končno vpisala na pouk petja, vendar sem imela kar nekaj časa tako učne ure kot nastope le virtualno, kar seveda ni enako kot v živo, je pa zagotovo bolje kakor nič. A upoštevajoč splošne razmere, menim, da je bilo v času izrednih ukrepov za učence Glasbene šole B.A.S.E. zelo dobro poskrbljeno.

Torej pred vpisom v glasbeno šolo nisi imela predstave o poteku šolanja?

Vedela sem, da sodim v skupino starejših, ni pa mi bilo povsem jasno, ali to predstavlja težavo ali ne. Kasneje, ko sem se udeležila prve ure, sem videla, da je večina učencev mojih let, čeprav je veliko tudi mlajših, prav tako starejših. V Zasavju je bilo seveda drugače … v državni glasbeni šoli so učili klasično petje, kar me nikoli ni zares zanimalo, poleg tega sem priložnost za redno šolanje, ker sem trenirala šport in se vsemu preprosto nisem mogla posvetiti, zamudila. V Glasbeni šoli B.A.S.E. me je zato pritegnila prav možnost učenja jazz petja.

Pa so se tvoja pričakovanja izpolnila?

V resnici me je presenetilo, da je pouk tako zelo sproščen in da mentorica govori iz prakse, kar se mi zdi zelo pomembno. Ob vpisu v glasbeno šolo sem pričakovala, kot najbrž vsi, note in jasen, strog program, ki mu bom morala slediti. A delava tisto, kar me zanima in mi je všeč, medtem ko se tistemu, kar mi ni blizu, posvetiva kolikor je pač treba.

Sta se z mentorico Ursulo Luthar nemudoma ujeli in našli skupni jezik?

Ursula mi je že na prvi uri delovala domačno. Bila je sproščena in dala mi je vedeti, da jo zanima, kaj mi je všeč. Tudi zdaj sledi mojim zanimanjem in deli praktične nasvete, kar mi veliko pomeni, saj vem, da je to pot že prehodila. Pove mi, na kaj moram paziti, kaj početi, kako je, ko se soočiš s tremo pred nastopom. Nisem prepričana, da bi v državni glasbeni šoli dobila vse to, vključno z osebnim odnosom, ki ga gradiva. Res jo imam rada in navadila sem se nanjo, rekla pa bi, da tudi ona name. V vsakem primeru je ne bi menjala.

Si morda delita tudi glasbeni okus?

Delno zagotovo, saj nad določenimi skladbami kaževa enako mero navdušenja. Sicer pa mi je odprla vrata v svet jazza in swinga, ki sta me od nekdaj zanimala, a nisem vedela, kako se ju lotiti ter kje začeti. Ko razlaga o njiju, se res čuti, kako zelo ima rada to glasbo. Seveda je njuno interpretiranje blizu tudi meni, ker pa imam nekaj težav z ritmom, delava predvsem na njem, medtem ko poslušam praktično vse zvrsti, saj vem, da kot pevec moraš imeti vpogled v različne žanre.

V Glasbeni šoli B.A.S.E. pogostokrat izpostavljamo pomen nastopanja. Kako sama gledaš nanje, sodiš v skupino tistih, ki ne marajo nastopati in se nastopom zato izogibaš ali se rada predstavljaš na ta način?

Nastopi so mi zares grozni! Govoriti pred ljudmi mi ne predstavlja težave, nastop, petje pa je nekaj povsem drugega. Junija, ko sem imela prvi nastop v živo, sem mislila, da ne bo šlo. Počutila sem se zelo neprijetno, toliko bolj, ker sem nastopila s korepetitorjem, ki sem ga spoznala le dva dni prej. A je bila to dobra priložnost za učenje odrske komunikacije, zato bi izkušnjo morda ponovila. Vem, da moram razviti samozavest. Z Ursulo sva prav zato naslednjo uro naredili analizo vseh segmentov, od tega, kako je bilo do tega, kako sem se počutila. Na ta način sva namreč videli, kje je prostor za napredek in čemu morava v bodoče posvetiti več časa. Vsekakor pa je težko izstopiti iz cone udobja.

Če vendar odmisliš svoje nelagodje … se ti zdi nastopanje pomembno?

Nastop vidim kot prostor osebne rasti. Sama imam z njim sicer težave in priložnosti zanj mimo glasbene šole zagotovo ne bi iskala, je pa prav zato pomembno soočiti se s strahom ter premagati zadržke, saj le tako lahko napreduješ in narediš nekaj iz sebe. Meni je neprijetno, a upam, da bo sčasoma bolje. Treba je poskusiti. Vprašanje pa je, ali in do katere mere želiš delati, za kar navsezadnje tudi hodiš v glasbeno šolo. Skratka, nastopi so vsekakor dobrodošli, pa čeprav so meni osebno zelo težki.

Vse, kar je bilo treba storiti, je bila prijava na sodelovanje v nagradni igri, za drugo nagrado, Sony Bluetooth slušalke, pa je bilo poleg tega treba deliti kampanijo z virtualnimi prijatelji ali posredovati novico izbranim prijateljem.

Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje in čestitamo nagrajencem. Prvo nagrado, brezplačno šestmesečno šolanje, je prejela Nataša Javornik, drugo, Sony slušalke, Anastasia Natalia Makivich. Tretjo nagrado pa smo se odločili podeliti vsem sodelujočim. Gre za brezplačno učno uro, v okviru katere se lahko preizkusite v igranju kateregakoli instrumenta ali petja.

Novi mentorji Glasbene šole B.A.S.E.

V Glasbeni šoli B.A.S.E. smo v svoje vrste povabili več novih, strokovno usposobljenih in izkušenih mentorjev, ki vam bodo pomagali soočiti se z zadanimi izzivi ter vas pripeljali do zastavljenih ciljev, predvsem pa vam predali bogato znanje in izkušnje. Vse njih predstavljamo v nadaljevanju, njihove biografije pa si lahko podrobneje ogledate tudi na spletni strani v razdelku "mentorji".

V Glasbeni šoli B.A.S.E. klasično obliko pouka redno dopolnjujemo z alternativnimi programi, s pomočjo katerih učencem omogočamo pridobivanje novih, drugačnih izkušenj ter razširitev osnovnega znanja igranja izbranega instrumenta ali petja.

Tekom letošnjega poletja je tako več mentorjev ponudilo možnost obiskovanja poletnih skupinskih delavnic, ki so se dotikale različnih glasbenih področij. Te so udeležencem omogočile celosten pogled na glasbeno (po)ustvarjanje in jim hkrati nudile možnost povezovanja z drugimi učenci istih ali podobnih zanimanj. Med njimi so bili mentorica petja Jana Šušteršič, mentor saksofona Matija Marion in mentor klavirja Kristijan Korat, ki se je z učenci posvetil nasnemavanju glasbe s pomočjo klaviatur. Rezultat njihovih srečanj si oglejte v spodnjem video posnetku. 

S snemanjem, ki je učencem postreglo še z eno dragoceno izkušnjo, so se sklenila tudi srečanja mladih basistov. Ti so se pod mentorstvom ravnatelja Glasbene šole B.A.S.E., Mateja Hotka, seznanili z različnimi vlogami bas kitare. Za razliko od teh pa so se pevci pod vodstvom Urške Gajšt posvetili večglasnemu petju.

Na skupno petih srečanjih so v ospredje postavili celostno pripravo pevca na petje in nastop, pri čemer je bil poudarek na spoznavanju samega sebe oziroma svojih sposobnostih. Ob dihalnih tehnikah, za katere, kot poudarja Gajštova, na učnih urah primanjkuje časa, saj te postanejo učinkovite šele po redni vadbi, in sicer v neprekinjenem trajanju vsaj dvajsetih minut, so izvajali gibalne vaje, namenjene ogrevanju, raztezanju ter pridobivanju moči in koordinacije.  Sledile so klasične pevske vaje, kakršne so upevanje s slamico in vaje za nastavek ter spretnost, medtem ko je bil drugi del delavnic obarvan kreativno. Učenci so namreč eksperimentirali z različnimi idejami in metodami ter preizkusili glasbila, velik del pozornosti pa namenili tudi skupinskemu ustvarjanju in improvizaciji.

Z glasbenim poukom do pomembnih vseživljenjskih veščin

Ker človeštvo za glasbo od nekdaj kaže obilo zanimanja, je ta že davno postala del vsakodnevnega kulturnega in socialnega življenja. Glasba tako predstavlja temelj verskih obredov, športnih dogodkov in kulturnih festivalov, ob tem pa je prisotna v praktično vsakem lokalu kot prijetno ozadje, ki dopolnjuje pogovor. Gre torej za medij, ki v naša življenja vnaša obilo radosti in ki obstaja, odkar obstaja človek. 

Ocenjujemo in cenimo jo seveda na različne načine, med drugim intelektualno, intuitivno, čustveno, estetsko, duhovno, v skladu s tem pa so nekatere pesmi zmožne popeljati um v povsem drug čas ter kraj. Poleg tega je glasba identifikacijski kod določene generacije, področja ali zgodovinskega dogodka, predvsem pa tisti del, ki kaže na stopnjo inteligentnosti, kreativnosti in hrepenenja.

Prav zato obiskovanje glasbenega pouka zajema veliko večje število (pedagoških) področij od samega učenja branja notnih zapisov, prstne tehnike ali razumevanja zvoka. Učne ure, povezane z glasbo, ponujajo veščine, ki so v posameznikovem osebnem, družbenem in akademskem razvoju nepogrešljive, saj nekdo, ki se uči igranja katerega od instrumentov ali petja razvija ustvarjalnost ter postaja samozavesten, obenem pa krepi zmožnost vztrajanja tudi v (naj)težjih razmerah. 

Vse v želji, da svoje sposobnosti povzdigne na višjo ravan.

Učne ure v Glasbeni šoli B.A.S.E. zato bodisi otroku ali mladostniku bodisi odraslemu omogočajo postavljanje (realnih) ciljev in opazovanje celotnega procesa, ki vodi do uresničenja teh. Kajti spretnosti, naučene na urah ali nastopih, je mogoče prenesti na vsa življenjska področja. Denimo: če se učenec na urah petja osredotoča na jasen, čist ton, bo to vsekakor vplivalo na njegove govorniške sposobnosti, ki jih bo lahko kasneje uporabil v šolski učilnici ali na službenih sestankih in konferencah. Tako kot učenec, ki ob mentorju zbrano presedi celotno učno uro, dodela svojo tehniko, razvije sposobnost koncentracije in pridobi navado vadenja.

Glasbena šola torej v vseh pogledih velja za pozitivno, spodbujevalno okolje, ki v ospredje postavlja razvoj in posameznika uči o pomenu zaključevanja začetega. Vse našteto je v okviru vseživljenjskega učenja, ki pripomore k oblikovanju uspešne, kreativne in motivirane odrasle osebe, ključno.

V Glasbeni šoli B.A.S.E. ponujamo različne programe in omogočamo učenje številnih instrumentov oziroma petja, prav tako glasbenih žanrov. Na temelju tega verjamemo, da lahko prav vsak najde tistega, ki bo izpolnjeval njega samega.

V Glasbeni šoli B.A.S.E. se zavedamo pomembnosti odrske izkušnje, zato smo ob koncu šolskega leta po dveletnem pandemijskem premoru končno znova organizirali koncerte učenk in učencev vseh štirih enot (Ljubljana, Maribor, Slovenska Bistrica, Ptuj) ter pri tem uvedli nekaj novosti. Slednje podrobneje predstavljamo v nadaljevanju, na tem mestu pa želimo dodati, da smo izredno ponosni na dosežke in uspehe vseh vas, ki se šolate v Glasbeni šoli B.A.S.E..

Vsebinsko bogati koncerti v Mariboru in na Ptuju 

Medtem ko se je 25 učenk in učencev enote na Ptuju pod mentorstvom Barbare Vauda, Damirja Ovčarja, Davida Krajnca ter Jake Žuniča predstavilo samostojno, in sicer 9. junija v Kavarni BODI, so se tisti iz Slovenske Bistrice skupaj z učenkami in učenci mariborske enote povzpeli na oder štajerske prestolnice.

Koncert instrumentalistov je v Slomškovi dvorani v Mariboru potekal v treh sklopih 18. junija pod mentorstvom Barbare Juteršek, Bojana Varge, Daliborke Ancel, Daše Berglez, Davida Kreslina, Jerneja Hanca, Katice Zemljak, Kristijana Korata, Laure Bartelj, Mateja Hotka, Sare Kosmos in Violete Ozvatič. Na njem se je skupno predstavilo kar 70 učenk in učencev različnih slogovnih usmeritev.

V Slomškovi dvorani pa so se predstavili tudi vokalisti, a dva dni prej, 16. junija, pri čemer za posebnost letošnjega produkcijskega nastopa učenk in učencev petja v Mariboru (ter Slovenski Bistrici) velja spremljava korepetitorja. Ta vloga je v primeru večine nastopajočih, ki so svojo točko pripravili pod mentorstvom Barbare Vauda, Katice Zemljak, Milene Pfeiler Weston, Patricije Škof in Urške Gajšt, pripadala pianistu Kristijanu Koratu.

Prepričani smo, da je prav vsak, ki se je povzpel na oder, pridobil izredno pomembno (praktično) izkušnjo, ki bo usmerjala njegovo nadaljnje delo, to pa je lahko neposredno po koncertu delil s kolegi. Nekatere smo nagovorili tudi sami in jih povprašali o vtisih.

Zaradi izjemno pozitivnih odzivov, bomo različne oblike nastopanja v bodoče gotovo še dopolnjevali in nadgrajevali. Kajti tisto, kar usmerja naše delo, so poleg profesionalnosti prav vaše izkušnje.

Tokrat se vas je za nastop na katerikoli od treh lokacij odločilo 191. Na temelju tega lahko zaključimo, da smo vsekakor na pravi poti. Do enakega sklepa pa nas pripeljejo tudi odzivi občinstva, ki ste mu s svojimi nastopi ponudili nepozabno doživetje.

MojBase: kako do njega in kakšen je njegov namen

Poleg tega vam portal ponuja dostop do arhiva B.A.S.E. glasila, tečajev, osebnega O.G.I. Trackerja in še marsičesa. V kolikor imate z dostopom do portala MojBase težave ali tega še ne uporabljate, bi ga pa želeli, sledite spodaj navedenim korakom:

Kako uglasiti kitaro?

Med počitnicami oziroma dopustom se kitara hitro razglasi, kar je lahko dobra priložnost za učenje njenega uglaševanja po posluhu. Priporočamo vam, da se pri tem oprete na blog Kako uglasiti kitaro?, objavljenem na naši spletni strani.

Koncert učenk in učencev na Ptuju ter v Mariboru

Nastopi učenk in učencev Glasbene šole B.A.S.E. v Mariboru ter v Slovenski Bistrici in na Ptuju so že za nami, medtem ko se bo nastop učenk ter učencev ljubljanske enote odvil v naslednjih dneh. Vabimo vas k ogledu galerije fotografij.

Poletna glasbena delavnica za otroke

V kolikor imate doma malčka med šestim in devetim letom starosti ter bi ga radi navdušili za glasbo, ga prijavite na poletno glasbeno delavnico ter s tem poskrbite za izkušnjo, po kateri si bo brez dvoma zapomnil letošnje poletje, obenem pa razvil odnos do glasbene umetnosti za vse življenje.

Trema – sovražnik ali prijatelj?

»Edino, česar se moramo bati, je strah sam,« je dejal ameriški politik in odvetnik Franklin Delano Roosvelt. Z njim in s tremo se pred nastopi, izpiti in avdicijami vsaj občasno sooči vsak glasbenik, najsi bo začetnik najsi bo tisti z že nekaj kilometrine. O tem, kako premagati ta dva sovražnika napredka in kakšne so njene izkušnje s tremo, smo povprašali mentorico petja Jano Šušteršič.

Med najpogostejše znake treme sodijo tiščanje v želodcu, tresenje rok, nervoza, glasno razbijanje srca, izsušena usta, potenje, rdečica in drugi, ki v določenih okoliščinah lahko pripeljejo celo do kratkotrajne izgube spomina. Vse našteto vpliva na motorične spretnosti, medtem ko pihalcem, trobilcem in pevcem izvajanje glasbe onemogočajo tudi izsušena usta.

Dejstvo je, da treme ne mara nihče. Kljub temu pa se je treba zavedati, da je ta dobra in celo nujna. Prav zaradi nje namreč v svoj nastop vložimo dodaten napor, s pomočjo katerega se nazadnje izkažemo. Na srečo v večini primerov popusti takoj zatem, ko stopimo na oder in začnemo igrati ali peti, kar pomeni, da je v resnici treba premagati le strah pred trenutkom, ko se povzpnemo na oder. To pa je veliko lažje, če poznamo vzroke za njen nastanek.

Trema je povsem naraven pojav ob dogodkih, pri katerih čutimo pritisk. V naše telo požene adrenalin, zaradi katerega od sebe damo več kakor bi sicer. Prav zato trema sama po sebi ni slaba, a težava nastane, če je tako velika, da nas povsem ohromi, kar je še posebej značilno za otroke. Ti brez pomoči staršev in mentorja ne znajo predelati izkušnje, zaradi česar ji kasneje v življenju pripisujejo prevelik pomen.

Med najpogostejše vzroke za nastanek treme poleg preteklih izkušenj zagotovo sodi strah pred odzivom okolice oziroma občinstva, ki pa na koncert nikoli ne pride iskati napak, temveč prisluhniti glasbi. Trema se tako pojavi, ker napačno ocenimo okoliščine ali zaradi previsokih pričakovanj.

Nasprotje temu je pomanjkanje motivacije, značilno predvsem za otroke, ki se igranja instrumenta ali petja učijo na željo staršev, starih staršev ali prijateljev. Tem otrokom ni do nastopa, zato se nanj ne pripravijo, saj jim je precej vseeno, kako se bodo predstavili. Kar pa ne pomeni, da treme ne občutijo. Celo nasprotno. Zgodi se, da je ta precej večja kot pri učencih, ki v pripravo na nastop vložijo veliko energije in časa, kajti, ko se odpravljajo na oder, jih nenadoma preplavi zavedanje o nepripravljenosti, pa tudi samo dejstvo, da poti nazaj več ni. Kaj storiti?

Dobra pripravljenost je brez dvoma najmočnejše orodje spopadanja s tremo. Če se na nastop pripravimo, nas odra ni strah, poleg tega pa se dan pred koncertom zlahka sprostimo, saj vemo, da smo storili prav vse, kar smo lahko.

Skladbi ali skladbam, ki jih nameravamo igrati na nastopu, se je pomembno posvetiti pravočasno in zvaditi vse njihove dele, še posebej tiste, ki nam povzročajo težave. Na ta način jih bomo razumeli, ponotranjili in vanje dodali nekaj svojega. Bistvo izvajanje glasbe je namreč negovanje kreativnosti, pa tudi gojenje veselja, ki ga občutimo med igranjem ali petjem.

Vsak glasbenik sčasoma razvije svoje orodje, s pomočjo katerega obvladuje tremo. Nekaterim pomaga, če posamezne dele skladbe povežejo z določenim prostorom ali občutkom, morda celo zgodbo, za še učinkovitejšo pa velja vizualizacija. Gre za tehniko, pri kateri si svoj nastop zamišljamo vnaprej, pri tem pa ostajamo pozorni na morebitne znake treme. S to se torej spopademo še preden se znajdemo v stresni situaciji, kar nam kasnejše soočenje z njo v veliki meri olajša.

Enako pomembno je vprašanje, česa se bojimo. Ko enkrat poznamo vir strahu, ta izgubi svojo moč. Zato je iskanje priložnosti za nastopanje in pridobivanje izkušenj izredno pomembno. Največja napaka vsakega glasbenika je, da se odra izogiba.

Na temelju vsega se ponuja zaključek, da nastopanje krepi samozavest. K temu pa velja dodati še star pregovor, da vaja dela mojstra. A seveda le, če mojster dela vajo.

Šolanje tekom poletja

Pouk v Glasbeni šoli B.A.S.E., kot ste gotovo seznanjeni, poteka skozi vse leto, kar ima v primerjavi s šolanjem izključno preko šolskega leta številne prednosti. Učenci, ki znanje pridobivajo tudi v poletnih mesecih, napredujejo hitreje, poleg tega imajo možnost tehnično izpiliti svoje interpretacijske veščine, pridobiti glasbeno širino in se preizkusiti v skupinski igri, v okviru katere se seznanijo s tistimi, s katerimi si delijo zanimanja.

Prav zaradi izjemnih dobrobiti neprekinjenega glasbenega šolanja bo to vsekakor potekalo tudi tekom letošnjega poletja, ko bomo klasično obiskovanje individualnih učnih ur nadgradili z alternativnimi možnostmi, denimo tečaji in skupinskimi vajami. Tovrstne oblike namreč dajejo dodano vrednost šolanju v Glasbeni šoli B.A.S.E. in s tem omogočajo večjo prožnost pri organizaciji tako pouka kot počitnic.

A ker se zavedamo, da se vam porajajo številna vprašanja, smo, vezano prav na glasbeno šolanje tekom poletja, zbrali najpomembnejše informacije.

Prednosti neprekinjenega šolanja:

Informacije o šolanju tekom poletja in možnostih glede načina izvedbe vam bomo podrobneje predstavili v naslednjih dneh. Za dodatna pojasnila ali morebitno pomoč smo vam kot vselej na voljo na telefonski številki 040 558 904 in elektronskem naslovu tajnistvo@base.si.