LIBERTATI VIAM FACERE

COPYLEFT

noreply@blogger.com (Anže) — Thu, 29 Oct 2009 20:58:00 +0000

1. UVOD

V svoji diplomski nalogi z naslovom COPYLEFT sem si zastavil štiri na prvi pogled različne cilje. Vsakemu od teh ciljev pripada ustrezno poglavje in tudi ustrezna disciplina. Štirje cilji ustrezajo štirim, po mojem mnenju v laični, pa tudi strokovni javnosti razširjenim in napačnim pojmovanjem pojma copyleft. Glavni namen te diplomske naloge je torej zavrnitev teh prepričanj oz. apologija pojma copyleft, ki je prepogosto napačno razumljen.[1]

Namen diplomske naloge je torej obravnavati metodo copyleft iz štirih različnih pogledov:
- zgodovinski pogled (zakaj je prišlo do problema, ki naj bi ga copyleft reševal)
- pravni pogled (kako naj bi copyleft to reševal)
- politično filozofski pogled (kakšno oznako gre pripisati metodi copyleft)
- ekonomski pogled (kako se ta metoda obnese v tržni ekonomiji)

Vsako poglavje pa skuša tudi zanikati napačno razširjeno splošno mnenje. V 1. poglavju tako skozi zgodovino razvoja metode pokažem, da metoda ne predstavlja neke novosti na področju avtorskega prava, temveč da gre ravno za vračanje h koreninam te pravne panoge. V 2. poglavju, ki je tudi jedro diplomske naloge, dokazujem, da nikakor ne gre za nasprotje »copyrighta«, temveč da je copyleft dobrodošla dopolnitev avtorskega prava in da sta oba koncepta tesno prepletena. V 3. poglavju, katerega glavna tema je pravičnost, trdim in upam si reči, da tudi dokažem, da copyleft nikakor ne more biti rezultat marksistične ideologije.[2] V zadnjem poglavju, ki pravzaprav nadgrajuje 3. poglavje, pa se sprašujem o učinkovitosti metode in pokažem, da je metoda še kako kompatibilna s kapitalističnim sistemom produkcije in celo zelo konkurenčna ter da o njej ne moremo govoriti kot o odrazu komunističnega produkcijskega sistema.[3]

2. ZGODOVINA

2.1 ETIČNA IZHODIŠČA

Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila izredno ustvarjalno obdobje za hekersko skupnost nove porajajoče se računalniške tehnologije. Pojem hekerja v 60.-ih in 70.-ih še ni imel negativnega prizvoka, saj ni šlo za ljudi, ki bi svoje znanje uporabljali za vdore v zaščitene sisteme ali programiranje škodljivih programov in virusov (slednje so sami hekerji imenovali »crackerji«[4]), temveč je šlo za ljudi, ki so z užitkom preučevali delovanje računalniškega programja in računalniške opreme iz čistega entuziazma. V začetkih razvoja računalniške tehnologije o avtorskih pravicah na programju ni bilo govora in računalniško programje je svobodno krožilo po skupnosti, ki je bila sestavljena večinoma iz ljubiteljskih razvijalcev programja. Prav ideja svobodnega kroženja programja (pa tudi ostala potrebna regulacija) je bila vsebovana v t.i. »hekerski etiki«. Sklicevanje na zakone tako ni bilo potrebno,[5] saj je široko druščino ljudi različnih namenov in sposobnosti po Levyju[6] združevalo sedem načel oz. osnovnih pravil, ki seveda niso bila nikjer zapisana, v tej obliki pa so bila artikulirana ex post. Ta načela[7] so bila:
»Dostop do računalnikov- in vse kar bi te lahko naučilo o tem, kako svet deluje- bi moral biti neomejen in totalen!
Vedno spoštuj Podaj-naprej Imperativ! (Always yield to the Hands-on Imperative!)
Vse informacije bi morale biti proste! (free)
Ne zaupaj oblasti - promoviraj decentralizacijo!
Hekerji bi morali biti sojeni na podlagi njihovega dela in ne na podlagi nepravih kriterijev, kot so diploma, starost, rasa ali pozicija!
Z računalnikom se lahko ustvarja umetnost in lepota!
Računalniki lahko spremenijo tvoje življenje na bolje!« [prevod A.H.]

Za sam pojem copylefta je na tej stopnji pomembno predvsem drugo načelo, ki vsebuje »Hands-on Imperative«. Levy ga razlaga kot prost dostop, odprtost informacij in deljenje znanja.[8] Prav v tem načelu se kažejo slabo artikulirani začetki copyleft modela. Kot pa je pokazala zgodovina, etična izhodišča niso bila dovolj močna, da bi se skupnost kot taka lahko ohranila.

Hekerji so se združevali tako neformalno kot tudi formalno. Slednji predvsem v znanem Homebrew Computer Club-u. Sloviti spor,[9] ki je izbruhnil med člani kluba in Billom Gatesom ter Paulom Allenom, je postal simboličen konec svobodne in odprte računalniške skupnosti ter konec obstoja in distribucije programja izven okvirjev avtorskega prava. Felsensteinovim[10] idealom odprtosti in svobode[11] se je čas na trgu iztekal. Gates in Allen sta še danes dobro znani programski jezik BASIC prilagodila potrebam popularnega MITS-ovega osebnega računalnika ALTAIR 8800 in prevajalnik[12] poimenovala ALTARIR BASIC. [13] V nasprotju s hekersko etiko deljenja programja sta menila, da sta upravičena do plačila za svoje delo. Čeprav je mnogo članov hekerske skupnosti program celo naročilo, je pred odpošiljanjem programa enemu izmed članov uspelo dobiti kopijo programa in le-ta se je hitro razširil po skupnosti. V znamenitem pismu z dne 3. februarja 1976 z naslovom »An open letter to hobbysts«[14] je Gates ostro napadel hekersko skupnost in jih neposredno obtožil kraje programja. Čeprav pismo ne omenja avtorskopravnega varstva programov, je jasno razvidno, da je trg programja Gates razumel kot trg lastniškega programja. Od tega trenutka dalje so na eni strani obstajali hekerji z avtorskopravno nevarovanim[15] in zastonjskim programjem,[16] na drugi strani pa nastajajoči trg, ki je zahteval spoštovanje avtorskopravnega varstva in plačilo. S stališča kluba so bile obtožbe Gatesa in Allana seveda smešne, saj so ravnali po ustaljeni in uveljavljeni praksi ter v skladu z notranjo etiko celotne skupnosti. Za njih sta bila krivca prav začetnika Microsofta. Dve leti po dogodku je klub zamrl. Trg je storil svoje in deljenje programja se je ohranjalo zgolj še v akademskih sferah. Hekerska etika očitno ni bila zadosten pogoj za zaščito prostega programja. Zadnji pravi hekerji so se morali za zaščito nasloniti na zakonodajo.

2.2 TERMINOLOŠKA IZHODIŠČA

Sam termin copyleft se pojavil istega leta kot prevajalnik ALTAIR BASIC. V programskem prevajalniku Palo Alto Tiny BAISIC za jezik Tiny BASIC (prav tako prilagojenim za ALTAIR 8800) je maja 1976 v enem izmed izvodov Dr. Dobbs Journal [17] Li-Chen Wang namesto klasične copyright določbe, ki bi morala spremljati avtorsko varovana dela (»Copyright All rights reserved«), napisal "@COPYLEFT ALL WRONGS RESERVED". Klubski kolega Roger Rauskolb, ki je ta isti program spremenil, izboljšal ter objavil v Interface Age časopisu, je tej notici poleg Li-Wengovega imena dodal svoje ime, ostale določbe pa pustil nespremenjene.[18]
Izraz copyleft, ki je v splošno uporabo prišel prav preko inkorporacije v GPL,[19] je Stallman že okoli leta 1985 prevzel od Dona Hopkinsa,[20] ko je v nekem njegovem pismu zasledil zabavno besedno igro »Copyleft—all rights reversed«. Coypleft je namreč posledica besedne igre, ki se poigra s standardno oznako za avtorskopravno varovana dela v anglosaškem pravnem sistemu. Taka dela ponavadi vsebujejo oznako »Copyright - all rights reserved«, ki jo spremlja simbol ©, s čimer sporočajo, da si nosilec avtorskih upravičenj pridržuje vse pravice, ki izhajajo iz avtorske pravice. Sam pojem coplyleft pa smisel obrne s tem, ko besedo »right«, ki lahko pomeni tako »pravica« kot »desno«, zamenja s protipomenko, vendar ne protipomenko prvotnemu, temveč drugotnemu pomenu besede »right«. S tem pa želi poudariti, da si avtor ne pridržuje pravic, ki izhajajo iz avtorske. Grafični znak, ki ponavadi spremlja oznako copyright, pa copyleft prav tako prikroji po svoje s tem, da črko c obrne v levo.

2.3. ARTIKULACIJA METODE

Hekerska etika, ki je po letu 1977 resda skoraj popolnoma izginila iz trga računalniškega programja, se je do sredine osemdesetih let uspešno obdržala v akademskem okolju prestižnih univerz in raziskovalnih ustanov, kot so MIT, Stanford ipd. Akademiki, zaposleni na teh inštitucijah, so še vedno sledili »Hands-On« imperativu, saj je bil njihov primarni namen raziskovanje in ne trženje programja. Prav zato je lahko vsakdo dobil izvorno kodo programa in jo prilagodil svojim potrebam. Eden izmed takih univerzitetnih hekerjev je bil tudi na MIT-ovem Artificial Intelegence Lab delujoči programer Richard Stallman.

Dogodek, ki je sprožil Stallmanov angažma, ki je rezultiral v gibanju Free Software Foundation[21] (FSF), je bil povezan s podarjenim XEROXOVIM tiskalnikom, ki na MIT-ovi računalniški mreži ni deloval dovolj dobro. Stallman je običajno v takih primerih preoblikoval kodo programja in omogočil delovanje tiskalnika v novem okolju. Vendar pa je na njegovo veliko presenečenje kolega s sosednje univerze, za katerega je vedel, da ima izvorno kodo (Xerox je namreč ni priložil tiskalniku), zavrnil deljenje kode, saj je moral podpisati t.i. dogovor o varovanju tajnosti oz. nerazkritju izvorne kode. Stallman, ki je razočaran spregledal, da hekerska etika pod pritiskom korporacij izginja celo iz akademskega okolja, se je odločil zapustiti laboratorij in se posvetiti izgradnji sveta, v katerem bi obstajalo zgolj prosto programje.[22] Njegov prvi cilj je bil izgradnja prostega operacijskega sistema. Svoje namene je marca 1985 naznanil v Dr. Dobb's Journal of Software Tools pod naslovom GNU Manifesto.[23] V članku je pozval h skupni stvaritvi GNU operacijskega sistema. Čeprav je Stallman v manifestu razglasil, da gre pri projektu za prosto programje, pa razen na tej deklarativni ravni[24] ponovno ni bilo nobene pravne podlage, ki bi zagotovila prostost programja.

2.4. NASLONITEV NA COPYRIGHT IN PRVE LICENCE

Sam operacijski sistem v izgradnji tako do leta 1988 ni bil varovan z nobeno prosto licenco. Leta 1988 pa je Stallman doživel še eno neprijetno izkušnjo, ki ga je privedla do tega, da je uvidel, da se bo potrebno opreti na obstoječo pravno ureditev, če želi preprečiti lastninjenje prostega programja. Sam dogodek je Stallman prikazal v dokaj kompleksni shemi,[25] vendar pa je poenostavljena verzija dogodka[26] potekala takole: Stallman je za potrebe operacijskega sistema GNU razvijal programski prevajalnik za programski jezik LISP z imenom GNU EMACS. Časovno gledano sta se vzporedno razvijala Stallmanov Emacs in Goslingov Emacs, ki je bil pravzaprav izvedba Stallmanovega, saj je bil Stallmanov v javni domeni in je Gosling lahko uporabil njegove dele. Ker je Gosling prodal avtorske pravice na prevajalniku podjetju UNIPRESS, je podjetje zahtevalo od Stallmana, naj zaustavi distibucijo svojega EMACSA, češ da vsebuje del kode, ki pripada njim. Čeprav je Stallman spisal osnovo EMACSA že v letu 1975, Gosling pa je začel na Stallmanovih temeljih graditi šele 1982, je moral Stallman popustiti in nadomestiti sporne dele kode z na novo spisano kodo. To ga je vzpodbudilo, da je leta 1988 v junijski številki GNU Bulletina izdal t.i. EMACS General Public License,[27] ki velja za prvo copyleft licenco. Ta je v uvodu določala samo bistvo:
»The license agreements of most software companies keep you at the mercy of those companies. By contrast, our general public license is intended to give everyone the right to share GNU Emacs. To make sure that you get the rights we want you to have, we need to make restrictions that forbid anyone to deny you these rights or to ask you to surrender the rights. (poudaril A.H) Hence this license agreement. Specifically, we want to make sure that you have the right to give away copies of Emacs, that you receive source code or else can get it if you want it, that you can change Emacs or use pieces of it in new free programs, and that you know you can do these things.
To make sure that everyone has such rights, we have to forbid you to deprive anyone else of these rights. For example, if you distribute copies of Emacs, you must give the recipients all the rights that you have. You must make sure that they, too, receive or can get the source code. And you must tell them their rights.«
To licenco je prihodnje leto Stallman posplošil in tako je nastala GNU General Public License version 1., saj je Stallman želel ustvariti univerzalno licenco, ki se ne bi omejevala zgolj na določen distribucijski paket. Tako je končno ideja copylefta prešla okvirje etičnega normativa in postala bistveni del vseh bodočih prostih recipročnih programskih licenc. Copyleft je tako postal pravni pojem!

2.5. RAZKOL V POGLEDIH

Vendar pa projekt GNU operacijskega sistema na začetku devetdesetih navkljub urejenim pravnim okoliščinam še ni bil končan. Dejstvo, da danes ta sistem bolje poznamo pod imenom LINUX kot GNU,[28] je pripisati Linusu Torvaldsu, ki je na začetku devetdesetih razvil jedro sistema (kernel) in ga poimenoval LINUX. Torvalds je bil mlad finski heker nove generacije, katerim vrednote hekerske etike niso bile več tako domače, glavno motivacijo pri ustvarjanju programja pa jim je pomenila zabava ter možnost zaslužka in ne več radovednost in ideološka pozicija. Dva pogleda na prosto programje sta se začela vedno bolj oddaljevati in leta 1999 se je spor ideološko kristaliziral v eseju E. Raymonda z naslovom The Cathedral and Bazar,[29] v katerem je pri prostem programju v središče postavil odprtost in ne prostost. Na prvi pogled majhna razlika je botrovala k ustanovitvi vzporednega gibanja Open software initiative (OSI) in razkolu gibanja za prosto programje saj se Stallmanova FSF ni želela pridružiti OSI.[30] Od te točke naprej poleg prostega programja katerega definicijo je ustvarila FSF, obstaja tudi odprto programje, katerega definicijo je ustvarila OSI. Eden izmed povodov za novo označbo programja je bil marketinški učinek, saj so člani OSI menili, da Stallman s svojimi ideološkimi stališči in poudarjanjem prostosti (free) odvrača korporacije od tega, da bi se začele zanimati za prosto programje.[31] Prvi večji uspeh je koncept doživel, ko se je Netscape Inc. odločil, da postane njegov brskalnik Netscape odprt program. Tako se je rodil projekt Mozilla.[32] Sam razkol pa pravzaprav ni toliko pomemben za razpravo o copyleftu, saj obe fundaciji na svoj spisek licenc[33] sprejemata tako copyleft (recipročne) kot tudi ne-copyleft (permisivne) licence in njuni definiciji prostega/odprtega programja se le malenkostno razlikujeta. Na nek način pa nam izjave Raymonda in Stallmana vseeno posredno pomagajo dojeti ideološki boj okoli bistva copylefta.

2.6. ŠIRJENJE COPYLEFTA NA DRUGE VSEBINE

S tem pa se razvoj in širitev copyleft metode še zdaleč ni končal. Faktor, ki je Stallmanu omogočil izgradnjo uspešne skupnosti, je bil pravzaprav internet, ki je precej olajšal izmenjavo podatkov. Drugi pomemben faktor, ki je botroval širjenju metode, pa je bil pojav digitalizacije. Digitalizacija analogne vsebine v povezavi s pojavom interneta[34] je poskrbela, da je uporaba glasbe, filma, knjig, fotografij in vseh ostalih informacijskih dobrin postala izredno enostavna. Dejstvo, da je vsaka uporaba avtorskega dela postala hkrati tudi distribucija in način, na katerega se je ameriška zakonodaja lotila varstva avtorskih pravic, je močno zmotilo ameriškega profesorja, strokovnjaka za ustavno pravo in odvetnika Larryja Lessiga, ki je po neuspelem poskusu izpodbijanja DMCA[35] pred Vrhovnim sodiščem sklenil omogočiti uporabnikom večjo svobodo pri razpolaganju z avtorskopravno varovanimi vsebinami in jim ponudil širok izbor licenc, ki jih je oblikoval po analogiji z licenco GNU GPL. Vendar pa je Lessig izhajal iz drugačne ideološke pozicije kot Stallman, saj ni želel povzročiti odprave avtorskega prava,[36] temveč vrnitev v njegove prvotne okvire. Fundacija Creative Commons[37] (CC) je tako uporabnikom pripravila širok spekter licenc, vendar pa zgolj dvema lahko pripišemo oznako GPL analogna licenca in le ena od teh licenc se je poslužila metode copyleft, ki pa je ne imenuje copyleft, temveč share-alike,[38] s čimer prav tako zadane bistvo metode.

3. PRAVNI POGLED NA COPYLEFT

3.1. KONCEPT IN DEFINICIJA COPYLEFTA

Prva in najpogostejša napaka, ki jo povečini zasledimo v literaturi, ki se ukvarja z avtorskim pravom (celo strokovni), je pojmovanje pojma copyleft kot nasprotje pojma copyright v smislu dekonstrukcije avtorskega prava (copyright v anglosaksonskem sistemu).[39] V tem poglavju pokažem, zakaj temu ni tako.

Copyleft metoda[40] se pogosto omenja v povezavi s pravnimi posli, ki določeno vsebino[41] postavijo pod drugačen, tj. milejši pravni režim, kot pa ga zanje predvideva avtorsko pravo (ali copyright). Ti pravni posli so predvsem recipročne ter permisivne licence in prenos v javno domeno, nikakor pa ne EULA[42] licence, ki vsebino postavljajo pod strožji pravni režim, kot ga predvideva avtorsko pravo.

Metodo copyleft pa lahko povežemo zgolj s t.i. recipročnimi (imenovanimi tudi copyleft) licencami. Vendar pa je tudi nadalje potrebno biti previden, saj je copyleft zgolj metoda ohranjanja varstvenega režima prostosti in ne sama licenca, kot bi se lahko napačno sklepalo iz imena,[43] je pa vsekakor BISTVENA SESTAVINA RECIPROČNIH LICENC, ki jo kot tako definira in predvsem loči od permisivnih licenc.

V svoji diplomski nalogi tako uporabljam za primer predvsem recipročno licenco izdano s strani Creative commons, z imenom »priznanje avtorstva 2.5«, saj je ena redkih licenc, ki ni zgolj prevedena, temveč celo prilagojena našemu pravnemu redu. Tudi zato se lahko neposredno navezujem na ZASP in pozitivnopravno ureditev avtorskega prava pri nas in se ne ukvarjam toliko s sistemom copyrighta. Občasno za ponazoritev določenih mehanizmov uporabim tudi licenco GPL.

Bistvo copyleft metode nikakor ni v tem, da neko avtorsko delo postane prosto[44] (to lahko postane na vse tri zgoraj naštete načine), temveč da OSTANE prosto. To, da neko avtorsko delo postane prosto, je resda rezultat recipročne licence, vendar se ta v tem pogledu ne razlikuje od permisivne licence ali celo javne domene. Zgolj to, da ostane prosto, je rezultat t.i. copyleft metode v recipročni licenci. Namen metode copyleft je torej ohranjanje korpusa proste vsebine[45] in programja.[46]

Copyleft je torej METODA, pri kateri gre za POGOJNO PRENAŠANJE izključnih zakonskih pravic oz. upravičenj, ki izvirajo iz avtorske pravice. Prav ta pogojnost, katere osnovna zahteva je deljenje avtorskega dela in predelav izvedenih iz njega pod isto licenco,[47] razlikuje copyleft licence (recipročne) od permisivnih licenc (katere se zgolj odrekajo nekaterim pravicam) in od prenosa v javno domeno, ki prav tako ne vsebuje nobene garancije, da bo delo ostalo pod istim pravnim režimom.[48] Seveda pogojnost copylefta ne pride do učinka, dokler se isto ali spremenjeno delo ne DISTRIBUIRA ali na kak drug način pojavi v javnosti, saj copyleft zavezuje le takrat. Torej gre za pogoj, ki se nanaša na distribucijo istih ali spremenjenih del.

3.2. POVEZANOST S PROSTIMI LICENCAMI IN PRENOSOM PRAVIC oz. UPRAVIČENJ

Metoda copyleft je, kot sem prikazal na zgodovinskem razvoju, neločljivo povezana s prostimi licencami. Nesmiselno bi jo bilo npr. uporabljati pri EULA licencah (End user license agreement), saj imajo te tendenco širjenja nabora prepovedanih ravnanj (poleg tistih, ki izvirajo iz same avtorske pravice). Sama predelava in distribucija sta pri teh licencah tako ali tako prepovedani že po samem zakonu in zato ni ničesar potrebno ščititi s samo licenco. Zato se je copyleft pojavil zgolj pri prenosih upravičenj, ki so opravljeni s pravnim poslom, prosto licenco.
Pri prenosu upravičenj s prostimi licencami (tako permisivnimi kot recipročnimi) gre za konstitutivni prenos[49] uporabe - torej za podelitev določenih upravičenj, s katerimi imetnik avtorske pravice obremeni svojo avtorsko pravico. Ne gre torej za cesijo ali odpoved upravičenj,[50] ki izvirajo iz avtorske pravice. Zato moramo o prostem programju in prosti vsebini še vedno govoriti kot o avtorskih delih, na katerih obstaja avtorska pravica. Razlika je le v tem, da se ta izvršuje na drugačen način. Poleg tega avtor sebe in ostalih s prenosom ne izključi iz kroga upravičencev, temveč ga odpre erga omnes vključno s seboj. Gre torej za neizključni prenos v smislu 1. odstavka 74. čelna ZASP-a.[51] Licenca »priznanje avtorstva 2.5« celo eksplicitno govori o tem, ko pravi: »Dajalec licence v skladu z določili in pogoji te licence podeljuje uporabniku brezplačno, neizključno…« (poudaril A.H.)

3.3 OGROŽENOST PROSTIH DEL OZ. ZAKAJ JE POTREBEN COPYLEFT

Kot sem že povedal, vsakršen prenos upravičenj ni varovan s copyleft metodo. Obstajajo trije različni načini prenosa upravičenj: javna domena, permisivna licenca in recipročna (copyleft) licenca. Copyleft, kot je razvidno iz imena, pa se pojavi le pri slednji. V tem podpoglavju pokažem, zakaj je tak koncept potreben.

Zgodovinsko gledano je bil prvi »prenos« upravičenj tisti, ki nastane po samem zakonu. S potekom zakonsko določenega roka torej neko avtorsko delo preneha biti pravno varovano in preide v javno domeno. Seveda tu ne gre za prenos v pravem pomenu besede, temveč za prenehanje avtorske pravice zaradi poteka časa. Javna domena je tako načeloma neodvisna od volje nosilca avtorske pravice. V anglosaškem pravnem sistemu je sicer možen tudi prenos v javno domeno- torej popolna odpoved celotni avtorski pravici (torej tu ne gre za prenos, ampak odpoved!), v kontinentalnem pravu pa zaradi neprenosljivosti moralnih upravičenj to ni mogoče[52] in zato javna domena nastane samo s potekom časa.

Druga možnost prenosa upravičenj, ki se zgodovinsko gledano pojavi pred recipročnimi licencami, je permisivna licenca. Take licence vsebujejo različne nabore prenesenih upravičenj (nabor je lahko zelo širok ali zelo ozek, lahko zahteva samo priznanje avtorstva, niti ni nujno, da zahteva priloženo kodo ipd.). Vendar pa se taka licenca ne ukvarja s problemi predelave in nadaljnje distribucije reproduciranih ali predelanih del.

Licence, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, se imenujejo recipročne licence. Pri njih gre ponovno za širši ali ožji nabor prenesenih upravičenj, pri čemer se zahteva, da se isti nabor ohranja tudi za distribuirana in predelana dela. Torej je glavni problem, ki povzroči nujnost copylefta, ravno distribucija istih (torej reproduciranih) in predelanih del.

3.3.1. Kako je ogroženo delo pod permisivno licenco

Avtorsko-pravno varovano delo, ki je objavljeno pod permisivno licenco, torej prenaša nekatera upravičenja (skoraj vse licence seveda vsebujejo tudi prenos pravice do predelave) vendar pa je pravni režim, ki je s tem vzpostavljen na delu, ogrožen zaradi 7. člena ZASP-a, ki določa, da so vsa predelana dela, ki izpolnjujejo kriterij intelektualne storitve, samostojna avtorska dela. V primeru permisivne licence seveda predelovalcu ni potrebno prositi za dovoljenje imetnika avtorske pravice, saj je ta to že storil (erga omnes) s samo licenco. Tu ne nastopi še noben problem.

Ta namreč nastopi, ko želi nekdo predelati predelano delo in mu avtor predelanega dela, ki ima popolno avtorsko pravico na tem predelanem delu, to onemogoči. Primarni predelovalec (kateremu je avtor prenesel upravičenje predelave) namreč ni dolžan dajati privolitve sekundarnemu predelovalcu. Problem je seveda največji takrat, ko je ta predelovalec vključil celotno delo objavljeno pod permisivno licenco v svoje (sedaj popolnoma avtorsko-pravno varovano delo) in tu pride do trka dveh upravičenj do predelave, kjer pa je eno varovano po samem zakonu (torej prepovedano) drugo pa zgolj po pogodbenem statutu (torej dovoljeno).

Po prvotnem avtorju je pravica do predelave prenesena, po drugem[53] pa ne in ta lahko pravzaprav preprečuje tudi predelave, ki izhajajo iz prvotnega dela, saj je to tudi v celoti vsebovano v njegovem. Na ta način pravzaprav samo avtorsko pravo virusno napade taka prosta dela in spremeni pravni režim, ki je na njih ustanovljen po volji prvotnega avtorja. Če govorimo o programju, se to v drugi generaciji že »olastnini«! Stallman označi take sekundarne predelovalce, ki spremenijo pravni režim za nekooperativne posameznike.[54] Prvotna licenca torej ne uspe ohraniti pravnega režima niti na prvotnem delu, kaj šele na predelavah. Tako so permisivne licence bolj primerne za darovalce programja kot pa za delivce.[55]

Podoben problem bi nastal tudi v primeru, ko bi nekdo avtorsko delo pod permisivno licenco začel distribuirati pod neko drugo, npr. EULA licenco. Večina permisivnih licenc namreč prenaša tudi pravico do distribucije in če nekdo na istem delu ustvari drugačen pravni učinek, to milo rečeno povzroči zmedo v pravnem prometu saj bi v javnosti obstajala ista dela pod dvema različnima licencama, pri čemer je seveda tak nekooperativni distributer zelo zainteresiran, da uveljavi izključnost svoje pravice, katero mu omogoča zakon in jo sam z EULA licenco še razširi, da pod njo podvrže tudi prvotno delo, ki je deljeno pod permisivno licenco.

3.3.2. Kako je ogroženo delo v javni domeni

Primer ogrozitve dela v javni domeni sem že prikazal v zgodovinskem razvoju na Stallmanovi osebni izkušnji z LISP programskim jezikom. Problem je namreč isti kot pri permisivnih licencah, le da tu licenca ne obstaja, saj tudi ne obstaja več avtorska pravica. Licenca pa se nujno naslanja na avtorsko pravico. V primeru javne domene gre torej zgolj za to, da ne obstaja nobeno dovoljenje za predelavo, saj tudi ni potrebno, ker je material, iz katerega črpa »predelovalec«, avtorsko-pravno popolnoma nevarovan in situacija je ista kot pri permisivnih licencah, le da tu ne povzroča problemov 7. člen ZASP-a, temveč 5. člen, ki določa, kaj sploh je avtorsko delo. Vsako delo, ki je v javni domeni (torej je avtorsko-pravno nevarovano), postane ob »predelavi«[56] avtorsko-pravno varovano delo. Ker je obstoj javne domene in pogoje avtorstva pravzaprav težko dokazovati, tak nekooperativni posameznik pravzaprav oži možnosti razpolaganja z materialom, ki pade pod javno domeno.

3.3.3. Zakaj delo pod recipročno licenco ni ogroženo

Delo, ki je objavljeno pod copyleft licenco, pa se zave tega problema in ga skuša rešiti. Stallman je pri snovanju GPL licence preskočil vmesni korak permisivnih licenc, saj je uvidel, da ima delo v javni domeni popolnoma iste pomanjkljivosti kot delo, objavljeno pod permisivno licenco. Stallmanova dodana vrednost torej ni bila to, da delo postane prosto (to je že storil s tem ko je npr. delo predal v javno domeno), temveč to, da ostane prosto. In tu vlada v literaturi temeljno nerazumevanje bistva copyleft metode. Velika večina literature (celo Stallman sam[57] – kasneje se sicer nekoliko popravi) namreč označuje copyleft metodo kot metodo, s katero neko delo postane in ostane prosto. To je napaka! To, da neko delo postane prosto, je namreč mogoče doseči tudi brez copylefta, ni pa mogoče doseči tega da ostane prosto. Torej je bistvo copyleft metode ohranjanje prostosti dela, bistvo javne domene in prostih (permisivnih in recipročnih) licenc pa, da postane prosto.

Metoda copyleft pa to doseže tako, da zahteva, da se za vsako nadaljnjo distribucijo (oz. druge oblike pojavljanja v javni sferi) reproduciranih (torej zgolj kopij) ali predelanih del[58] uporabi ista licenca, pod katero je varovano samo delo, ki je predmet distribucije.

3.4. JAVNA ALI ZASEBNA SFERA

Pri tem je potrebno poudariti, da je copyleft distribucijska določba, saj se nanaša le na primere pojavljanja dela v javni sferi in ne na primere zasebnih predelav in kopij za lastno uporabo. V ZASP-u bi lahko to subsumirali pod priobčitev javnosti[59] ter distribucijo in dajanje v najem.[60] Natančno tako definira pojavljanje v javnosti tudi licenca »priznanje avtorstva 2.5«. Dejanj v zasebni sferi namreč copyleft ne ureja in tudi nesmiselno bi bilo, da bi uporabnik licenciral delo sam sebi, saj sta že po samem zakonu taka predelava ter kopiranje prosta.[61] Torej gre zgolj za distribucijsko določbo! Poleg tega je tudi jasno, da je nesmiselno z licenco urejati svobodo, ki jo zagotavlja že sam zakon:[62] pri tem gre za celoten spekter upravičenj javnosti, ki se v ZASP-u nahajajo pod 4. oddelkom. Gre torej za vsebinske omejitve avtorske pravice: te se delijo na zakonite licence (47. in 47.a člen)[63] in na prosto uporabo (48.-57. člen), ki jo prav tako zagotavlja sam zakon.[64]

Seveda je od samega dela odvisno, katere modalitete priobčitve javnosti bo vsakokratna copyleft določba vsebovala. Tako npr. pri računalniških programih vsekakor ne bo obsegala javnega prenašanja, radiodifuznega oddajanja ipd., bo pa vsekakor obsegala dajanje na voljo javnosti in distribuiranje. In ravno zaradi tega je potrebno biti pri definiciji karseda širok.
Tega problema so se npr. pri GPL licenci zavedali in skušali v 3. verziji vse te pojme zajeti v pojmu conveying.[65] Primer GPLv3 v 4. členu tako npr. obravnava prenašanje dobesednih kopij (conveying verbatim copies), v 5. členu pa prenašanje predelanih različic (conveying modified source verisons).

Zaradi vsega tega ni čudno, da je do copylefta prišlo predvsem pri avtorskopravno varovanih delih funkcionalne narave, ki zaradi razvoja tehnologije in drugega znanstvenega napredka doživljajo ogromno predelav in je njihova vrednost tem večja, čimbolj razširjene so. Računalniško programje je eklatanten primer. Zgodovinsko gledano do tega seveda ni moralo priti na primeru poezije, je pa pri prosti vsebini izvrsten primer spletne enciklopedije Wikipedije, ki prav tako kot računalniško programje nenehno doživlja spremembe, posodobite in izboljšave.

3.5. ENOSTRANSKA LICENCA ALI LICENČNA POGODBA

Načeloma moramo pri obravnavi copyleft metode izhajati iz dveh različnih gledišč, saj ga lahko obravnavamo kot vsebino licenčne pogodbe[66] ali enostranske licence[67] in glede na to moramo samo metodo copyleft obravnavati kot razvezni pogoj ali pogoj pri enostranskem poslu.
Stallman celo zahteva, da se GPL licenca interpretira kot enostranska licenca, ker gre pri tem celo za pomemben ideološki moment, saj se s tem ogne kompleksnosti pogodbenega prava, ki s seboj lahko vnese prenekatero težavo in omejitev. Ker v slovenski sodni praksi pravzaprav ne poznamo primera, ki bi se ukvarjal s to tematiko, bi se bilo na prvi pogled smiselno zgledovati po nemški sodni praksi, saj sta ureditvi avtorskega prava podobni. Vendar pa pogodbena konstrukcija, ki jo zagovarja nemška sodna praksa, s seboj prinese veliko problemov (soglasje volj,[68] pisnost, časovna veljavnost ponudbe[69]). Zaradi tega se je potrebno ozreti po drugi možnosti. Po licenci kot enostranskem pravnem poslu. Najmočnejši argument v prid enostranski licenci v slovenskem pravu predstavlja 70. člen ZASP-a, ki predvideva prenos materialnih avtorskih pravic s pogodbo (licenčno) ali drugim pravnim poslom.[70] In ravno v omembi drugega pravnega posla je potrebno videti možnost enostranske licence. ZASP torej ne zahteva pogodbene konstrukcije prenosa avtorsko-pravnih upravičenj. Nadalje se enostranska licenca tudi elegantno izogne problemom vprašanja soglasja volj, pisnosti in časovne veljavnosti ponudbe. Licenca »priznanje avtorstva 2.5« ima npr. nekoliko nerodno dikcijo, ko pravi: » Z IZKORIŠČANJEM KATEREKOLI OD PRAVIC V ZVEZI Z DELOM, PONUJENIM POD POGOJI TE LICENCE, UPORABNIK (KOT JE OPREDELJEN SPODAJ) SPREJME DOLOČBE TE LICENCE IN SOGLAŠA, DA GA ZAVEZUJEJO. DAJALEC LICENCE MU PODELJUJE TU DOLOČENE PRAVICE NA PODLAGI UPORABNIKOVEGA SPREJEMA LICENČNIH DOLOČB IN POGOJEV.«
Ker Damijan torej zadovoljivo argumentira, da je za slovenski pravni red možna konstrukcija enostranske licence, ki odpravi mnoge pomanjkljivosti dvostranske licence, se bom v nadaljevanju posvetil izključno copyleft metodi kot pogojevanju enostranskega pravnega posla. Dovolj je, če celoten potek licenciranja temelji na samem avtorskem in ne tudi pogodbenem pravu.[71]

3.6. POGOJEVANJE PRENOSA ALI VSEBINSKO OMEJEVANJE

Na obveznosti (copyleft določbe) ne smemo torej gledati kot na pogodbene obveznosti obligacijske narave (niti kot na naturalne obligacije), pač pa kot na pogoje, pod katerimi je dopustno izvajanje prenesenih upravičenj.[72] Pri tem pa ne gre za vsebinsko omejevanje,[73] temveč za pogojevanje prenosa upravičenj, ki izhajajo iz avtorske pravice.[74] Če je namreč vsebinsko, prostorsko in časovno omejevanje možno, je po načelu »a maiori ad minus« možno tudi pogojevanje samega pravnega posla prenosa. Sam copyleft v ničemer ne omejuje oz. oži prenesenih upravičenj, temveč jih pogojuje tako, da je prenos veljaven le v primeru, ko se predelana ali ista dela dajejo na voljo javnosti pod isto licenco. Licenca »priznanje avtorstva 2.5.« celo eksplicitno navaja da gre pri prenosu za teritorialno in časovno neomejeno licenco.

Razvezni pogoj je torej v celoti vsebovan v razpolagalnem poslu, t.j. enostranski licenci.[75] Svoboda razpolaganja je neomejena pod pogojem ohranitve pravnega režima na istih ali predelanih delih z ohranitvijo iste licence. Neupoštevanju tega pogoja pa seveda avtomatično prekine podeljena upravičenja. Kršilec, ki tako ne ohrani iste licence, torej ne krši neke pogodbene obveznosti, temveč sam zakon, saj mu potemtakem ni bilo preneseno nobeno upravičenje, to pa je kršitev določb ZASP.[76] Pri tem moramo tudi poudariti, da ne predstavlja kršitve dejstvo, da nekdo ni ohranil licence, temveč je kršitev samo dejanje distribucije predelanih del ali redistribucije. Eleganten koncept je rezultat tega, da z razpolagalnim poslom (enostransko licenco) ne moremo ustvariti obveznosti!

Uporabnika dela prav tako ne moremo prisiliti k temu, da bi upošteval copyleft določbo, lahko pa uveljavljamo sodno varstvo, ki izvira iz samega zakona.[77] Zato je varstvo del, ki so varovana s copyleft licencami popolnoma isto kot varstvo avtorskopravno varovanih del. Ker gre za kršitve avtorskega in ne pogodbenega prava, ima avtor na voljo vse možnosti, ki mu jih ponuja 7. poglavje ZASP-a.

Seveda pa ni nujno, da je edino kršitev copyleft določb (torej deljenja pod isto licenco) edini razvezni pogoj, ki ga vsebujejo proste licence. Lahko gre tudi za kršitev priznanja avtorstva ali pa v primeru računalniškega programja priložitve izvorne kode.

3.7. ŠIBKI IN STROGI COPYLEFT

Glede na to, kako strogo se pojmuje predelava, pa se copyleft licence delijo na t.i. strong in weak copyleft. Čim širši spekter predelav namreč vsebuje sama copyleft določba,[78] tem močnejši copyleft vsebuje licenca in obratno. T.i. šibki copyleft se uporablja predvsem za knjižnice programskih jezikov, kjer je primarni namen ohranitev samega jezika in njegovih predelav, ne pa tudi programov, izvedenih iz njega. Eden redkih primerov take licence predstavlja licenca GNU Lesser Public License (GLPL).

3.9. TRAJANJE

Moč copyleft licence, da ohranja pravni režim na določenem delu, pa ni omejena. Po preteku časa, ki ga določa zakon, avtorska pravica preneha in avtorsko delo preide v javno domeno. Licenca »priznanje avtorstva 2.5« tako npr. govori, da je licenca resda časovno neomejena, vendar zgolj za čas trajanja pravice, določen z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah. Neobstoj avtorskopravnega varstva pa pomeni tudi, da delo ni več varovano s copyleft metodo.[79] Zanimivo je torej, da npr. zavzemanje za krajše trajanje avtorske pravice (za katerega se zavzema praktično vsa skupnost, ki ima kakršenkoli opravek s prosto vsebino) šibi moč pravnega varstva, ki je bilo vzpostavljeno s copyleft metodo. Dejstvo, da dela pod recipročnim licencami doživljajo nenehno nove in nove predelave, pa na nek način omogoča podaljševanje časa trajanja prostega pravnega režima na celotnem korpusu proste vsebine.

4. POLITIČNA FILOZOFIJA IN COPYLEFT

V tem poglavju ne obravnavam dekonstrukcije prava intelektualne lastnine ali avtorskega prava, temveč raziskujem politično-filozofske aspekte copylefta. Čeprav se snovi prekrivata, je to poglavje v bistvu zelo specifično in zamejeno. Za filozofska izhodišča sem vzel anglosaško sodobno politično teorijo. Glede na to, da je copyleft fenomen, ki je nastal v anglosaškem pravnem okolju, se mi zdi smiselno uporabiti njemu domačo filozofijo, ki je, resnici na ljubo, tudi mnogo bolj razdelana kot kontinentalna politična filozofija.

Taka obravnava copylefta pa ima v dosedanji literaturi zelo obrobno mesto. Tisti redki raziskovalci pravno in politično-filozofskih aspektov te metode ali licenc nasploh namreč zelo površno obravnavajo samo metodo in mnogo raje proučujejo politične aspekte izjav glavnih protagonistov obeh gibanj, ki pa večinoma nimajo ničesar opraviti s samo metodo oz. prostimi licencami nasploh.

V literaturi tako povečini najdemo dva modela obravnave. Prvi je tisti, ki obravnava razklanost gibanja in ne pride dlje od tega, da je ena stran pravzaprav ideološko prazna, torej popolnoma tehnična (OSI), druga pa ideološka (FSF), pri čemer ničesar ne povedo o ideologiji, ki se skriva za to famozno ideološkostjo. Zelo redka razmišljanja pa vsebino Stallmanovih pogledov pripisujejo anarho-komunistični filozofiji, Raymondevi vsebini pa se pogosto pripisuje libertarna pozicija. Drugi model pa povečini obravnava copyleft z (pozitivnega ali negativnega) gledišča komunizma (kot ekonomskega sistema) oz. marksizma (kot politične teorije), vendar pa se ponovno ne osredotoča na obstoječe pravne instrumente, temveč se ukvarja bolj z Stallmanovimi izhodiščnimi idejami in sociološkim fenomenom skupnosti prostega programja.

V tem poglavju skušam pokazati, da nominalen odnos obeh skupnosti do copylefta pravzaprav nima nobenega pomena za samo analizo metode. Nadalje pokažem, da je nominalen odnos Stallmana, Raymonda in Lessiga do samega avtorskega prava različen, vendar to dejstvo prav tako ne vpliva na samo metodo. Poleg tega skušam pokazati, zakaj metodo v formalnem pogledu lahko pripišemo komunitaristični filozofiji ter v materialnem pogledu liberalizmu.

4.1. NOMINALEN ODNOS SKUPNOSTI

Razkol v skupnosti bi nam lahko veliko povedal o samem politično filozofskem bistvu copyleft metode, saj je lažje metodo kot samo na sebi obravnavati z dveh nasprotnih bregov. Vendar pa si bomo za potrebe tega razmišljanja, ker uradna politika obeh fundacij ne zavzema nekih diametralno nasprotnih stališč, le na hitro ogledali razlike v skupnostih. O zgodovinskem momentu, ki je vodil do razkola, sem že govoril. Na vprašanje, zakaj bi moralo biti programje prosto, v FSF odgovarjajo, da zaradi vrednot oz. etičnih ciljev, v OSI pa trdijo, da zaradi praktičnosti. Čeprav obe skupnosti obravnavata lastniško programje kot nasprotnika, vidi FSF v njem družbeni problem, katerega je potrebno odstraniti, OSI pa zgolj suboptimalno rešitev.[80] Samo gibanje FSF se ima za socialno gibanje, OSI pa bolj za tržni model. Spiska licenc obeh skupnosti se sicer ujemata, vendar pa so licence, ki so odobrene od FSF, vedno na spisku OSI, obratno pa ne velja (razen v res izjemnih in marginalnih okoliščinah), saj so pogoji za licenco FSF malce strožji. FSF se zavzema za prosto programje, OSI pa za odprto programje. Teza, da je ravno copyleft tisti razloček, zaradi katerega obstajata dve skupnosti prostega programja,[81] je torej napačna!

4.2. NOMINALEN ODNOS STALLMANA, RAYMONDA IN LESSIGA

Stallman je v literaturi znan po svojem deontološkem (čisto etično utemeljenem) pogledu, ki pravi, da je deljenje programa etični imperativ. Njegov ideal je družba, v kateri je celotno in ne zgolj nekatero programje prosto. Zanj je kot učinkovito programje pomembnejša skupnost, ki to programje ustvarja. Mueller v svojem eseju z naslovom Info-communism utemeljuje, da tak pogled vodi v komunizem. Po njegovem mnenju moralna nesprejemljivost ne-prostega programja lahko izhaja iz deontološke ali konsekventualne trditve. Primer deontološke trditve je, da je deljenje pomembnejše od samega avtorskega prava in da zaradi etičnega imperativa ne moremo zavrniti nikogar, ki bi želel, da z njim delimo program. Primer konsekventualističnega pogleda pa je ta, da lastninjenje informacij vodi do etično nesprejemljivih omejitev za končnega uporabnika. Ta druga trditev ni ontološke narave (aksiomska), temveč se poigrava z etičnimi posledicami ne-prostega programja, ki vplivajo na posameznika in družbo. Stallman v svojih trditvah izhaja iz obeh pogledov, toda Mueller se sprašuje, ali je res deljenje informacij moralno obligatorno. Odgovor, ki ga ponudi, je, da taka trditev po analogiji proizvede trditev, ki pravi, da je lastnina na programju napačna, ker je vsaka lastnina napačna. Čeprav se zaveda nematerialne narave informacije, pravi, da je informacija še vedno resurs in za ta resurs je potrebno priznavati možnost olastninjenja, če priznavamo možnost lastninjenja na drugih resursih. Vse ali nič torej. Odprava privatne lastnine pa je poglavitna značilnost komunistične ideologije. Stallman sicer nikjer ne trdi, da je vsaka lastnina napačna, toda potrebno je pritrditi Muellerju, da je po splošni analogiji sklep, do katerega pride Mueller, popolnoma legitimen.
Vendar je potrebno poudariti, da Stallmanovo stališče ni dosledno preneseno v GPL ravno zaradi copylefta. Stallman je imel v smislu delovanja možnost popolne in radikalne kritike in rušitve copyright sistema, vendar se za to ni odločil! Niti približno se ni odločil za Lessigov model delovanja, ki je izrazito političen. Zato sam sebi pravi pragmatični idealist in ne komunist. Ni torej moč zanikati anarho-komunistične usmerjenosti Stallmanovih izjav (»Vse programje mora biti prosto!«), toda to ne pomeni, da bi morali zaradi snovalčevih idej tudi rezultat njegovega dela umestiti pod njegovo lastno ideologijo.
Raymondova funkcionalistična kritika v celoti ostaja znotraj prevladujočih meja kapitalistične miselnosti. Nekateri avtorji OSI povezujejo s t.i. kalifornijsko ideologijo, ki se spogleduje z neoliberalizmom in se je razpasla v devetdesetih letih pred razpočenjem »dotcom bublla«. Pravzaprav je Raymondov pogled, ki je označen za funkcionalističen,[82] težko označiti s primerno filozofsko oznako. To pa zato, ker stoji na stališčih neideološkosti marketinškega združenja, ki ima rahle libertarne pridihe. To pa zato, ker se Raymond sam vse bolj in bolj nagiba proti copyleftu.[83] V nadaljevanju bom pokazal zakaj je njegovo nasprotovanje copyleftu odraz libertarne ideologije.[84]

Med Stallmanom in Raymondom se sicer vse bolj kažejo obrisi nestrinjanja na sami nominalni ravni. Tako se Stallman za permisivne licence odloča le stežka, medtem ko Raymond pravzaprav že trdi, da je sama recipročnost nekaj nepotrebnega. Vendar pa ima navkljub temu FSF v svojem korpusu tudi permisivne licence, OSI pa kot primer najboljše prakse še vedno navaja recipročno licenco GPL.

Lawrence Lessig pa je izšel iz popolnoma drugačnega izhodišča. Sam namreč ne podpira teze, da bi morali avtorsko pravo odpraviti, temveč da ga je potrebno vrniti v prvotne okvirje. Trenutno avtorsko pravo kritizira zaradi tega, ker sam podpira privatno lastnino in prosti trg, in ne zaradi tega, ker bi ji nasprotoval.[85] Avtorsko pravo želi namreč vrniti v idejne okvirje leta 1790,[86] ko je zakon določal, da je zgolj komercialno izdajanje (torej kopiranje) avtorskopravno varovano.[87] Nekomercialno izdajanje ter komercialna in nekomercialna predelava sta bili prosti, pa tudi čas trajanja avtorske pravice je bil zgolj 21 let.[88] Današnje avtorsko pravo vsa zgoraj omenjena ravnanja prepoveduje, pa tudi trajanje je mnogo daljše, saj avtorska pravica po ameriškem pravu traja kar celih 70 let po avtorjevi smrti. Lessig sam še vedno uporablja analogijo z lastnino in pravi: » Seveda gre pri avtorski pravici za nekakšno »lastnino« in seveda bi jo država morala zaščititi tako kot vsako lastnino . Ne glede na prvotne vtise pa je bila ta lastninska pravica (kot vse druge lastninske pravice) zgodovinsko gledano zasnovana tako, da je uravnotežila pomembno potrebo po spodbujanju avtorjev in umetnikov z enako pomembno potrebo po zagotavljanju dostopa do ustvarjalnega dela.«[89] S tem je pravzaprav, kot bom pokazal, kasneje zadel samo bistvo liberalnega pogleda na avtorsko pravo in kot takega ga tudi skuša s širokim spektrom licenc, ki jih ponuja njegova CC, tudi vrniti v prvotne okvirje. Seveda ne zgolj prek zavzemanja za spremembo zakonodaje, temveč preko osveščanja ustvarjalcev. Skupnost CC je največji uspeh vsekakor dosegla nedavno,[90] ko je celotna Wikipedija iz licence GNU FDL prešla na Creative Commons Attribution-ShareAlike (CC-BY-SA), s čimer si upam trditi, da je copyleft licenca, ki so jo izdali v CC, postala za ostale vsebine to, kar pomeni GPL za programsko skupnost.

Kot je torej razvidno iz zgornjih izvajanj, nam sam razkol skupnosti in osebna stališča ideoloških očetov še ne povedo prav dosti o politično-filozofski realnosti copylefta.

4.3. POLITIČNA FILOZOFIJA

Glede na to, da sem v drugem poglavju jasno pokazal, da copyleft ni neko nasprotje avtorskemu pravu, temveč da se nanj naslanja in na njem gradi, je potrebno najprej pogledati odnose različnih političnih filozofij do samega avtorskega prava in šele nato pogledati, v kateri politični filozofiji, ki načeloma omogoča avtorsko pravo, ima copyleft svoje mesto. Za izhodišče sem vzel tri najpomembnejše sodobne politične smeri: marksizem, libertarizem in liberalizem.

Zaradi boljšega razumevanja v tem poglavju postavljam ugotovitvi, do katerih pridem na začetek ter tekom samega poglavja predstavim razmišljanje, ki rezultira v njih. Ugotovitvi pa sta dve:
1. glede na to, da se copyleft metoda naslanja na avtorsko pravo oz. brez njega sploh ne bi mogla obstajati, je nikakor ne moremo imeti za odraz marksistične politične filozofije, kajti le ta je popolnoma nekompatibilna s filozofijo, ki stoji v temeljih avtorskega prava, je pa metoda copyleft možna tam, kjer sistem temelji na popolni ali delni percepciji človeka kot svobodnega bitja, katerega dejanja so popolnoma ali deloma rezultat izbir (torej svobodne volje).
2. torej je v nadaljevanju potrebno ugotoviti, ali gre pri copyleftu za libertarni ali liberalni instrument, saj ta dva sistema gradita na taki zgoraj omenjeni percepciji. Zaključek je, da je copyleft odraz specifične prilagoditve liberalne politične filozofije in politike komunitaristični kritiki.

4.4. POLITIČNA FILOZOFIJA IN AVTORSKO PRAVO

Ekonomska teorija pravi, da je produkcijski faktor resurs, ki je uporabljen pri nastajanju dobrin ali storitev.[91] Inovativnost pa je resurs (produkcijski faktor) zaradi katerega nastajajo informacijske dobrine. Avtorska pravica[92] je torej pravica, ki omogoča posameznikom, da ostale izključijo iz participacije na resursu.[93] Na tem mestu je potrebno pogledati, kako na vprašanje, kakšne pravice imajo posamezniki do resursov oz. na temelju česa ima posameznik pravico, da druge izključi iz produkcijskega faktorja, odgovarjajo različni politični sistemi. Odgovor na to vprašanje nam torej pove, ali je določen sistem kompatibilen z avtorskim pravom, kot ga poznamo.
Načeloma vse sodobne politične filozofije izhajajo iz predpostavke, da naj bi imel posameznik pravico druge izključevati iz resursov, če je pridobitev resursa rezultat izbire in ne okoliščine.[94]

4.4.1. MARKSIZEM

Marksizem tako glede legitimnosti izključevanja v grobem pravi, da so človekova dejanja rezultat okoliščin, zato posameznik ni upravičen do rezultatov lastnih dejanj. V zvezi z avtorstvom je na tem mestu izredno zanimivo navezovanje na strukturalistično filozofijo,[95] ki je v povezavi z marksistično filozofijo ta diskurz pripeljala do skrajnosti, ki je rezultirala v t.i. »smrti avtorja«. Strukturalizem,[96] katerega cilj je razkrojitev pojma človeka kot polne in izvorne prisotnosti ter vira pomena, je namreč uporabil čisti mehanistični koncept človeka, po katerem je posameznik ujet v trde strukture, ki so povsem v oblasti jezika. Po Althuserju[97] je pozicija, kjer se imajo individuumi za svobodne tvorce idej in vanje verjamejo, dejansko imaginarna ali ideološka. Subjekt je zgolj nezavedna mreža struktur, ki ljudi determinirajo in obenem proizvajajo iluzijo svobodnih ljudi. Rezultat take miselnosti pa je ta, da če je avtor strukturiran zgolj v jeziku in če je ta po Saussurjevi definiciji družben in neodvisen od vsake individualnosti, potem je avtor mrtev oz. ne obstaja zaradi medsebojne zamenljivosti subjektov v produkciji pomena.

Glede distribucije ekonomskih resursov pa marksizem zagovarja delitev glede na okoliščine. Po Marxu naj bi v komunistični družbi bile dobrine deljene glede na potrebe.[98] Resursi bi bili v neki obliki skupne lastnine, zasebne pa naj ne bi bilo. Zakaj lahko to z analogijo prenesemo tudi na avtorsko pravo in rečemo, da z idejo komunistične družbe avtorske pravice ne bi bile združljive? Ker sodobni marksisti (npr. Roemer[99]) pravijo, da so vse naše izbire tako pogojene z okoliščinami, da pravzaprav zanje nismo odgovorni.[100] Če pa nismo odgovorni, potem tudi ne gre za izbire, temveč zgolj za okoliščine. Te so seveda arbitrarne, zato na podlagi »lastnih« dejanj ni mogoče zahtevati izključitve ostalih od rezultatov teh dejanj. Edini logični rezultat marksistične ideologije je torej ta, da avtorsko pravo kot tako ni pravično zaradi nelegitimnega izključevanja ostalih s pomočjo avtorske pravice.

Zaradi tega je tudi nesmiselno govoriti o copyleftu kot o izrazu marksistične ideologije saj ta povezava temelji na napačni predpostavki, da je copyleft neko nasprotje copyrighta, kar pa sem jasno pokazal, da ne drži.

4.4.2. LIBERTARIZEM

Libertarizem je v primerjavi z marksizmom diametralno nasprotna ideologija, saj legitimnost izključevanja povezuje s pogledom, ki pravi, da so vsa človekova dejanja stvar izbir in da je zato vsak posameznik v celoti upravičen do rezultatov svojih dejanj. Distribucija ekonomskih resursov potemtakem poteka glede na izbire. Kot pravi Nozick, ima posameznik na sebi samolastništvo in nad vsem, kar doseže s svojimi talenti ima neodtujljivo pravico, saj je to on sam.[101] Poleg tega pa libertarci popolnoma zanikajo vplive družbenih in osebnih okoliščin. Talente, iz katerih izvira avtorska pravica, pojmujejo kot stvar izbire in ne okoliščine.

Upravičenost lastninjenja zunanjega sveta (tako materialnega kot imaterialnega) pa upravičujejo s t.i. Lockovskim pogojem, ki pravi takole:[102]

1.»Ljudje se imajo v lasti.
2.Svet prvotno ni v nikogaršnji lasti.
3.Mogoče je pridobiti absolutne pravice nad nesorazmernim deležem sveta, če ne poslabšaš položaja drugih.
4.Razmeroma brez težav je mogoče pridobiti absolutne pravice nad nesorazmernim deležem sveta.
Iz tega sledi:
5.Ko si ljudje pridobijo zasebno lastnino je prosti trg kapitala in dela moralno nujen.«

Seveda pripelje tako upravičevanje do tragedije gmajn. Ta naj bi govorila v prid libertarizma[103] in absolutnih lastninskih pravic,[104] toda golo dejstvo, da je kapitalizem učinkovitejši od gmajništva, nam ne pove veliko o tem ali je tudi pravičnejši in mu ne moremo dati prednosti pred vsemi drugimi sistemi ureditve lastninskih pravic. Zato tragedijo gmajn obravnavaj pri ekonomiji!

Vsekakor je jasno razvidno, da je libertarni diskurz najsorodnejši današnjemu pogledu na nezadržno širitev avtorskega prava v smislu absolutiziranja avtorske pravice.[105] Glede na to, da sta libertarizem in avtorsko pravo v tem smislu kompatibilna, je potrebno libertarizem jemati za resnega kandidata, ko gre za ugotavljanje ideološke podstati copylefta.

4.4.3. LIBERALIZEM

Liberalizem pa ubere vmesno pot med obema skrajnostma, saj ima izključevanje iz participacije na resursih za legitimno le v omejenih primerih. Liberalizem namreč gradi na predpostavki, da so človekova dejanja rezultat izbir in okoliščin ter da je zato posameznik zgolj delno upravičen do rezultatov lastnih dejanj.

Distribucija ekonomskih resursov mora potemtakem potekati v sistemu, ki je nedovzeten za okoliščine in dovzeten za izbire.[106] Talenti in družbene okoliščine, pravijo liberalci, so porazdeljeni arbitrarno po naključju in zato ni pravično, da je naše življenje odvisno od tega arbitrarnega dejavnika, moralo pa bi biti od izbir, vendar pa je potrebno zaradi tega dopustiti neenakosti, v kolikor so v korist tistim v neenakem položaju. Problem merjenja oz. ločevanja okoliščin in izbir je večno vprašanje, zato liberalne politike poznajo mehanizme »v korist javnosti« (npr. omejitve avtorske pravice), ki pavšalno določajo, kje stoji ta meja in zakonsko omejujejo lastninjenje rezultatov, po drugi strani pa omogočajo, da se posamezniki samoomejujejo (sem bi teoretično lahko umestili koncept copylefta).

Nekatere ekonomske svoboščine so torej pri liberalcih nujne, čeprav povzročajo neenakost, vendar zgolj, če so v korist tistim, ki so v najslabšem položaju.[107] Tako liberalizem navkljub temu, da pravi, da so talenti porazdeljeni arbitrarno in da zaradi tega razdelitev virov ne bi smela temeljiti na njih, dovoljuje avtorsko pravico, kadar ta povzroči, poenostavljeno povedano, da bodo netalentirani ljubitelji opere lahko poslušali opero, ki jo sami nikoli ne bi mogli spisati ali izvesti.

Seveda na tem mestu šele nastopi najtežje vprašanje iskanja ravnotežja. Kot pravi Niel Weinstock Netanel, je »večna dilema avtorskega prava, kje naj se končajo izključne pravice in se začne neoviran javni dostop. Če je avtorska pravica oblikovana preozko, potem avtorji nimajo dovolj spodbud za ustvarjanje in razširjanje ustvarjalnih del ali pa lahko po krivici postanejo odvisni od podpore države ali elitnih patronov. Če je avtorska pravica preširoka, potem lahko imetniki pravic izvajajo cenzuro nad kritičnimi uporabami obstoječih del ali zahtevajo monopolne rente za dostop do teh del, kar pomeni, da dušijo diskurz in kulturni razvoj.«[108] Avtorsko pravo je tako vsekakor možno, vendar v omejenem obsegu! Omejitve (tako zakonske ali samoomejitve) avtorske pravice so tako pravzaprav liberalna politika v korist tistim z najmanj sreče (tj. takim ki jim okoliščine niso podelile talenta pisanja opere). Copyleft tako predstavlja ustvarjanje resursov do katerih lahko vsi trajno dostopajo preko procesa samoomejevanja.

4.5. POLITIČNA FILOZOFIJA IN COPYLET (FORMALNI KOMUNITARIZEM IN MATERIALNI LIBERALIZEM?)

V tem poglavju postavljam trditev, da FSF, OSI, CC, v kolikor se nanašajo na copyleft, predstavljajo specifično obliko liberalizma, ki se je prilagodil komunitaristični kritiki.[109] Med skupnostmi resda potekajo »svete vojne«, saj skupni imenovalec komunitarizma ne pomeni iste vsebine.[110]

Na tem mestu moramo ponoviti, kaj je bistvo copylefta: to, da prosta vsebina ostane prosta.

4.5.1. SVOBODA RAVNANJA IN COPYLEFT

Ko programer napiše program in ga v skladu z neko copyleft licenco ponudi skupnosti, gre za »enosmerno« odločitev, saj ne more preklicati odpovedi upravičenj. Vendar pa prosto programje ne more ogroziti lastniškega programja kot v Stallmanovi viziji, saj copyleft licence niso virus,[111] ki bi se širil na lastniško programje. Bolj kot za virus[112] gre pravzaprav za DNK, ki se prenaša zgolj na potomce (tj. reproducirana in predelana dela, ki izvirajo iz originalnega dela). Z metodo copyleft nikakor ni možno ogroziti lastniškega programja, sem pa pokazal, kako avtorsko pravo lahko ogrozi prosta dela, ki niso varovana s copyleft metodo.

Če pa vzamemo primer permisivne licence, vidimo, da obstaja več možnosti ravnanja. Predelana dela so namreč lahko lastniško ali pa ponovno prosto programje. S tega vidika zgleda (to je v literaturi močna kritika copyleft metode), da permisivne licence omogočajo mnogo več svobode kot pa copyleft licence.[113] Vendar je ta pomislek upravičen le delno. Gre namreč za to, da pri copyleft licenci obstaja svoboda vstopa, s tem vstopom pa umanjka zgolj ena pravica (tako za stvaritelja kot za predelovalce), tj. olastniniti program (umakniti, spremeniti recipročno licenco).[114] Obstaja pa še vedno svoboda, ki je vsebovana v sami licenci.

Pri permisivnih licencah obstaja prav tako svoboda vstopa, vendar pa ne obstaja več svoboda ravnanja za nikogar, če nekdo olastnini program.[115] Torej obstaja enaka »količina« svobode kot pri recipročni licenci plus svoboda olastninjenja, ki pa izniči vse druge svobode, če se izvrši. Vprašanje, ki se tu postavlja, je seveda, ali je bolje, da ima skupnost 99 možnosti ravnanja in eno omejitev, ki za vedno omogoča vsem članom skupnosti te možnosti ravnanja, ali pa je bolje imeti 100 možnosti ravnanja, pri katetrih izvršitev ene izmed teh s strani enega posameznika razen zanj ne izniči vseh ostalih možnost ravnanja celotne skupnosti.

Copyleft licence si namreč prizadevajo za enako svobodo ravnanja, ki velja za celotno skupnost (zanjo pa žrtvuje le eno osebno svobodo), permisivna licenca pa je za maksimizacijo individualne svobode posameznika pripravljena žrtvovati celoten spekter svobode ravnanj skupnosti.

4.5.2. LIBERALIZEM vs. LIBERTARIZEM vs. KOMUNITARIZEM

Slednjo trditev lahko pripišemo libertarnemu pogledu,[116] medtem ko je prva odraz komunitarne ideologije. Vendar pa zgolj formalno. Gre namreč za mešanico liberalizma in komunitarizma, saj copyleft ne ščiti neke nesvobodne skupnosti, katero bi bilo potrebno tolerirati,[117] temveč s tem ko ustanavlja commonse, preko skupnosti omogoča vsem članom skupnosti enako svobodo, pri tem pa je potrebno poudariti, da je vstop v skupnost prostovoljen.[118] To pa je posplošeno bistvo liberalizma (enakost, svoboda, bratstvo= skupnost).[119] Formalno gre torej za komunitarno skupnost z liberalnimi vsebinami, ki jih ta skupnost s copyleftom ščiti.

Kot je razvidno, dvosmerna pot, ki jo omogočajo permisivne licence, ogroža obstoj same skupnosti. Zato je prosto programska skupnost brez copylefta na dolgi rok nemogoča, ker je ogrožen sam princip prostosti, ki je temeljni kamen skupnosti. Pri copyleftu gre enostavno za to, da se prostost (svoboda) programja postavi pred individualno izbiro, vendar šele nato, ko in če je izbira za to podreditev opravljena!

Liberalcem je namreč možnost revidiranja lastnih odločitev sveta in ravno zaradi tega imajo mnogo pomislekov ob komunitarizmu.[120] Tako copyleft na izredno inovativen način brani skupnost pred razpadom. Ker je prvi korak na poti v skupnost prostega programja svobodna izbira, ga lahko štejemo za liberalni koncept, in ker kasnejši izstop ni možen iz nje in je to znano že pri vstopu in je svoboda ravnanja omejena s svobodo programja,[121] ki želi ostati (in ne zgolj postati) tak, ga je potrebno šteti za komunitaristični model znotraj liberalizma.
Vse te ugotovitve lahko direktno apliciramo na politično filozofijo komunitarizma. Kot pravi Kymlicka, je »osrednja trditev komunitarizma ta, da je treba ob svobodi in enakosti posvetiti pozornost prav skupnosti. Komunitarci so prepričani, da liberalne teorije pravičnosti in javna kultura liberalnih družb premalo upoštevajo vrednoto skupnosti«.[122] Seveda pa to ni edina politična filozofija, kjer bi bila skupnost ena izmed značilnih potez. Podobno najdemo tudi pri komunizmu s to razliko, da je v komunizmu skupnost »nekaj, kar je mogoče doseči samo z revolucionarno spremembo v družbi, z uničenjem kapitalizma in izgradnjo socialistične družbe«[123] Komunitarci pa pravijo, da skupnosti ni potrebno zgraditi na novo, ampak jo le prepoznati, skrbeti zanjo in jo varovati. Prav v tem vračanju k že obstoječi hekerski skupnosti Stallmana ali pa npr. zgodnjim izvorom avtorskega prava Lessiga vidimo tako odkrivanje starih in ne grajenje novih skupnosti. Nestrinjanje komunitarcev in liberalcev v teoriji temelji na tem, da komunitaristi očitajo liberalcem, »da svoje teorije utemeljujejo v pojmih individualnih pravic in osebne svobode, pri tem pa pozabljajo, kako zelo sta individualna svoboda in blaginja odvisni od skupnosti«.[124] Nadalje komunitaristi trdijo, da »ko spoznamo, da so ljudje odvisni od družbe, postanejo naše dolžnosti, da podpiramo skupno dobro prav tako pomembne kakor naše pravice do individualne svobode.«[125] Zato iz tega izpeljujejo, da bi morali liberalci politiko pravic opustiti v prid politike skupnega dobrega oz. prvo vsaj dopolniti z drugo.[126] In v primeru copylefta gre prav za slednjo možnost, saj se skupno dobro ne ustanavlja na račun celotnega spektra individualnih svoboščin, temveč zgolj ene pravice, s čimer se zagotovi enaka svoboda za vse člane skupnosti.
Seveda klasičen liberalno-komunitarni diskurz ne poteka na področju produkcijskih faktorjev, temveč etičnih, kulturnih, jezikovnih, verskih manjšin, ki želijo znotraj liberalne države živeti »nesvobodno življenje«.

Seveda je glavni ugovor liberalcev proti dopuščanju takih manjšin nezmožnost osebnega revidiranja in izbire. Otrok, ki je rojen v tako skupnost, namreč nima nobene možnosti premisliti in izbrati takega življenja. Kymlicka to vprašanje formulira še takole: »Ali manjšinam, ki nimajo namena vsiljevati svojih vrednot drugim, ne bi morali dovoliti, da svojo družbo organizirajo, kakor si želijo, čeprav bi to pomenilo omejevanje svobode svojih članov? Ali ni netolerantno siliti miroljubno etnično ali versko sekto- ki ne ogroža nikogar zunaj skupine - da svojo skupnost reorganizira v skladu z »našimi liberalnimi načeli« o individualni svobodi?«[127] Ti pomisleki pri skupnosti copyleft odpadejo zato, ker recipročna licenca upošteva svoboden pristop skupnosti (nihče se ne rodi v skupnost), pa tudi svoboden izstop (seveda ustvarjeno delo ostane skupnosti - kar je tudi kritika komunitarističnih skupnosti- vendar ker se tega zaveda ob vstopu ta kritika odpade).

Libertarno argumentacijo permisivnih licenc še najlažje vidimo v tisti liniji libertarizma, ki se naslanja na argument teleološke svobode, ki temelji na predpostavki, da je svoboda temeljna vrednota in da bi zaradi tega morali stremeti k maksimiziranju količine svobode[128] (podobno kot utilitaristi stremijo k maksimiziranju koristi). Nasploh se pojma učinkovitosti in svobode pri zagovarjanju permisivnih licenc pogosto prepletata.[129] Vendar pa nastane pri pripisovanju maksimizacije posameznikove svobode libertarnemu pogledu rahla zmeda. Nasploh se namreč v tem primeru pokaže notranja razklanost politike in filozofije libertarizma, saj filozofija zahteva maksimizacijo svobode posameznikovih ravnanj, ki pa jo preko ekstremne širitve privatizacije produkcijskih sredstev ravno v izvršitvi te svobode ovira. Kot pravi Kymlicka, je temu tako, ker »je retorika o tem, kako svobodni trg povečuje svobodo, odvisna od moralizirane definicije svobode (svoboda=posameznikovo uživanje njegovih pravic, pravica ljudi brez lastnine ni zmanjšana, če jim preprečim prehod čez svoje zemljišče, saj te pravice nimajo). Po nemoralizirani definiciji svobode pa privatna lastnina ustvari tako svobodo kot tudi nesvobodo.«[130]

Kot je razvidno iz vseh zgornjih izvajanj, obstoj commonsov[131] nikakor ne pomeni, da moramo govoriti o komunizmu. Commonsi, ki jih vzpostavi copyleft so namreč nujno povezani z avtorskim pravom in od njega odvisni. Glede na to, da sem pokazal, zakaj je avtorsko pravo možno zgolj v liberalnih in libertarnih sistemih, ne pa tudi v marksističnih, je nesmiselno govoriti o copyleft metodi kot o marksističnem instrumentu, ki ogroža samo bistvo liberalnega sistema, v katerem živimo. Poleg tega sem pokazal, zakaj je logiko copylefta bolje pripisati liberalni in ne libertarni ideologiji.

Stranski zaključek tega razmišljanja pa je tudi ta, da je popolna dekonstrukcija avtorskega prava na področju političnega možna zgolj v marksistični politični filozofiji. To pa seveda ne zmanjšuje moči ekonomske kritike avtorskega prava, katero sta povzročila pojava digitalizacije in interneta. Vprašanje, kaj je pravično, namreč ni nujno povezano z vprašanjem, kaj je učinkovito. S to vrsto kritike se ukvarjam v poglavju o ekonomiji copylefta.

5. POLITIČNA EKONOMIJA COPYLEFTA

V tem poglavju se bolj kot s samim copyleftom ukvarjam z rezultatom copylefta, tj. commonsi.[132]

Kot sem pokazal do sedaj, copyleft ustvarja nekaj, čemur bi lahko rekli informacijski commonsi. Teoretični nasprotniki prostega programja[133] pravijo, da tak sistem ni združljiv s kapitalističnim gospodarstvom in v njem vidijo nevarnost prihoda komunizma, praktični nasprotniki pa trdijo, da tak koncept ni dovolj učinkovit v primerjavi z lastniškim programjem.

5.1. TEORIJA

Klasični diskurz, ki se je odvil v moderni anglosaški pravno-ekonomski teoriji o potrebi nujnosti privatne lastnine, izhaja iz dela Garreta Hardina, znanega pod naslovom Tragedy of commons. V njem Hardin, ki pravzaprav povzema Locka, utemeljuje nujnost privatne lastnine na primeru procesa, ki se je odvil v Angliji sedemnajstega stoletja.[134] Šlo je za t.i. ograjevanje skupnih vaških pašnikov (gmajn). Zemljiški gospodje so do tedaj skupne površine začeli ograjevati in med kmečkim prebivalstvom, ki je take gmajne uporabljalo, se je pojavilo močno nasprotovanje.[135]
Locke je pojav ograjevanja gmajn utemeljeval s tem, da je po takem dejanju vsa skupnost v celoti gledano na boljšem. To pa zato ker ima zasebni lastnik mnogo večjo vzpodbudo kot skupni lastniki in tako poveča produktivnost. Kot pravi Kymlicka: »Če je zemlja v skupni lastni in namenjena splošni rabi nihče nima prave vzpodbude, da bi vlagal svoj čas in trud vanjo in tako izboljšal njeno produktivnost. Ker je zemlja skupna, ni načina s katerim bi si tak posameznik zagotovil, da bo imel korist od svojega vložka«. Za potrebe povrnitve truda in časa z dobičkom je namreč potrebno druge izključiti iz te zemlje to pa se lahko zgodi z ograjevanjem. V nasprotnem primeru se zgodi efekt »overgrassing«, kjer vsi tako močno izkoriščajo zemljo, da na njej ne ostane nič ali pa jo tudi lahko povsem zanemarijo. Po razdelitvi ali pa prisvojitvi imajo lastniki zemljišča vzpodbudo in privatna zemlja rodi mnogo več pridelka kot pa skupna in celotna družba lahko uživa večji pridelek. Seveda v tem primeru pride do potrebe delitve dela in podreditve razmerij med delavci in lastniki, vendar je to stvar klasične marksistične kritike, kateri tu ne bom namenjal pozornosti. Večja učinkovitost kot posledica lastninjenja produkcijskega faktorja zemlje je torej nedvoumna. Vendar kakšno zvezo ima to s pravom intelektualne lastnine?

Kritiki »informacijskih commonsov« zelo radi uporabljajo tragedijo gmajn kot zgodovinski in teoretični pokazatelj nujnosti lastniškega programja (in drugih vsebin).

Vendar pa na tem mestu Lemley[136] opozarja, da je analogija lastnine na zemlji in informacijah pravzaprav nepravilna zaradi narave dobrin, ki se lastninijo. Temeljna distinkcija med zemljo in informacijo je namreč ta, da je zemlja rivalna, informacija pa nerivalna dobrina.[137] To pomeni, da uporaba določene enote zemlje (ali pa kateregakoli stvarnega predmeta) v istem časovnem obdobju onemogoča, da bi isti predmet ali zemljo uporabljal nekdo drug. Tako ne moreta npr. dve osebi naenkrat voziti istega avtomobila oz. orati iste njive. Pri informaciji pa je stvar drugačna. Sama uporaba informacije namreč nikoli ne izključuje možnosti drugega, da bi uporabil isto informacijo. Seveda obstaja omejitev, v kolikor je informacija fiksirana na materialnem nosilcu, vendar je pojav digitalizacije tudi to oviro v precejšnji meri odpravil. Tako lahko ljudje po celem svetu naenkrat gledajo isti film, preoblikujejo isto glasbo, deklamirajo isto pesem ali pa citirajo isto knjigo.

Lemley tako trdi, da skupna uporaba nikakor ne zmanjšuje učinkovitosti, temveč jo celo povečuje! Vsakršna uporaba je tako pravzaprav zgolj pozitivna eksternalija. Če se stvarno pravo ukvarja s tem, kako internalizirati negativne eksternalije, potem analogen sistem prava intelektualne lastnine spregleda, da obstaja tudi razlika med pozitivnimi in negativnimi eksternalijami. Če tako stvarno pravo zasleduje cilj popolne internalizacije negativnih eksternalij in delne interanlizacije pozitivnih,[138] pa današnji sistem prava intelektualne lastnine zasleduje cilj popolne internalizacije pozitivnih eksternalij, kar je sporno. Kot pravi Lemley:« Če je mejni strošek koristi od tuje investicije enak 0 potem zakon ne sme in ne bi smel tega prepovedovati saj prepoved te uporabe nalaga nepotrebne družbene stroške (prevod A.H.)«. [139] Vse to namreč vodi, gledano v celoti, v mnogo manjšo učinkovitost družbene produkcije.

Na teoretični ravni je torej razvidno, da je prosto programje in ostalo prosto vsebino nesmiselno napadati s tragedijo gmajn. Commonsi, kot jih ustvari copyleft,[140] se tako navkljub temu, da gre za »skupno lastnino«, ravnajo po drugačnih zakonih kot dejanska skupna lastnina na materialnih stvareh. Do tragedije gmajn na primeru informacijske gmajne preprosto ne more priti in zato je nesmiselno ta primer uporabljati za opisovanje večvrednosti lastniškega programja ali ostale avtorskopravno varovane vsebine.

Mueller[141] tako npr. navaja, da se v literaturi vse prepogosto poskuša prikazati režima commonsov in privatne lastnine kot nasprotujoča in sovražna.[142] Kot da bi bili commonsi odraz komunistične ureditve, ki prepoveduje služiti na račun produkcijskega faktorja inovativnosti. Res je, da v zvezi s copyleft programjem obstaja primarni vir zaslužka delo (storitve, povezane s pisanjem, prilagajanjem in posodobitvami programja[143]), vendar je povsem možno in svobodno tudi prodajanje samih kopij dela, tudi če nisi zakoniti avtor dela. Komercializacija dela, varovanega pod copyleft licenco, je tako povsem možna. Copyleft tako ne onemogoča zaslužka, vendar pa onemogoča tipično služenje - na temelju licenčnin.[144] Delo, varovano pod tako licenco, torej ni »free as free beer«, temveč »free as liberty«.[145] Ravno prepogosto napačno tolmačenje besedne zveze free[146] je bil eden izmed povodov razkola v skupnosti saj so se nekateri ustrašili, da bi bila komercializacija programja otežkočena zaradi težkega pridobivanja kapitalskih vložkov, ker naj bi vlagatelje beseda »free« odvračala od misli na kakršen koli zaslužek. Mueler tako zaključuje, da ljudje v »komunalno ekonomijo« vstopajo po svobodni izbiri, brez kakršnekoli krvave revolucije ali prisile (npr. prisilna podržavljenja in razlastitve). Taka vizija pa je popolnoma kompatibilna z liberalno tržno ekonomijo in naj bi bila celo sofisticiran in dobrodošel podaljšek le-te.[147] Torej je potrebno priznati, da privatna lastnina in commonsi sploh nista nasprotujoča si pojma, temveč celo medsebojno odvisna pojma, ki predstavljata zgolj različno organizacijo dostopa do resursov, ki je popolnoma sprejemljiva za kapitalistično gospodarstvo in celo zelo konkurenčno.

5.2. PRAKSA (namesto zaključka)

Če se ozremo na področje analize trga, na katerem konkurirajo dela pod navadnim avtorsko pravnim režimom in commonsi pod copyleft režimom, naletimo na izredno pestro paleto produktov in trgov. Nemogoče bi tako npr. bilo oceniti razmerje med komunalno in klasično tržno ekonomijo, verjetno pa bi se razmerje (zaradi skoraj neskončnega števila avtorskih del in ne zaradi tako majhnega števila commonsov) gibalo verjetno okoli 100:0. Zato je za potrebe primerjave potrebno pogledati na posamezne trge in pogledati absolutne številke, da si lahko predstavljamo, kakšni trendi prevladujejo v komunalni ekonomiji. Seveda bi podrobna obravnava presegala okvire te diplomske naloge, zato bom podal le nekaj očitnih pokazateljev velikega porasta ekonomije prostih vsebin in programja.

Najprestižnejši pokazatelj tega razmerja vsekakor ostaja razmerje na trgu operacijskih sistemov za osebne računalnike. Dolgoletna Microsoftova prevlada Windowsov je namreč tako dominantna, da skupnostim, ki se ukvarjajo s prosto vsebino, predstavlja najtrši oreh, s katerim se spopadajo v tekmi za tržne deleže. Posebej zato, ker Microsoft vodi dolgoletno kampanjo,[148] znano kot FUD (fear, uncertainty, and doubt), s katero uporabnike na različne načine »osveščajo« o večvrednosti lastniškega programja in lastnega operacijskega sistema nad GNU/Linuxevimi distribucijami (te so vse varovane z GPL licencami). Trenutne ocene deleža GNU/Linux distribucij se tako gibljejo okoli 1% - 2%, kar v absolutnih številkah predstavlja okoli 30 milijonov uporabnikov.[149] Med njimi naj bi daleč največji delež dosegali prav uporabniki Ubuntuja, katerih naj bi bilo okoli 10 - 13 milijonov. S pojavom mini prenosnih računalnikov se je ta delež zagotovo povečal, saj so enostavne distribucije GNU/Linuxa bile mnogo bolj primerne zaradi svoje nezahtevnosti.

Na trgu računalniških strežnikov (t.i. serverjev) pa je to razmerje popolnoma drugačno, saj po lastnih Microsoftovih ocenah[150] več kot 60% strežnikov poganja Linux in zgolj manj kot 40% Windows. Tudi pri superračunalnikih je delež Linuxa ogromen, saj naj bi znašal več kot 80%[151] pa tudi velike raziskovalne inštitucije, kot so npr. CERN,[152] uporabljajo za svoje potrebe Linux. Distribucije Linuxa pa se počasi pojavljajo tudi na računalnikih javne uprave, šol po različnih deželah, saj je sam sistem mnogo bolj prilagodljiv za opravljanje specifičnih nalog.

Drug prestižni boj poteka na področju internetnih brskalnikov. Dolgoletno prevlado Microsoftovega Internet Explorerja je namreč začel ogrožati projekt Mozilla Firefox, ki je postal zares uspešen šele s tem, ko je podjetje dele izvorne kode objavilo pod šibko copyleft licenco.[153] Danes delež Firefoxa dosega že zavidljivih 15 - 25%, medtem ko je npr. v Sloveniji delež Explorerja in Firefoxa skoraj izenačen.[154]

Fundacija Creative commons pa skoraj vsakodnevno objavlja nova in nova partnerstva in projekte, ki določeno vsebino postavljajo pod njihove licence. Največji met jim je vsekakor uspel, ko je spletna enciklopedija Wikipedia prešla na coypleft licenco CC BY-SA.[155] S tem je prešlo pod dela, varovana s copyleft metodo, samo v angleški različici spletne enciklopedije neverjetne 3 milijone različnih člankov.[156] Druga ogromna baza, varovana s copyleft licenco CC BY-SA, pa se nahaja na Flickr-ju kjer imajo uporabniki možnost sami izbrati katero licenco bodo uporabili. Od 100 milijonov fotografij kolikor se jih trenutno nahaja na strani, jih je 8% objavljeno pod licenco BY-SA, kar predstavlja 8 milijonov fotografij, ki so na voljo »komunalni ekonomiji«.[157]

Sam menim, da ni boljšega dokaza za to, da sistem copyleft pridobiva na veljavi tudi v filmski industriji za katero MPAA trdi, da na leto v ZDA proizvede 80 bilijonov dolarjev prometa[158] od tega, da se je eden od največjih režiserjev Ridley Scott odločil, da bo svojo novo serijo objavil kar pod copyleft licenco CC BY-SA.[159] Če se je režiser, katerega filmski proračuni se gibljejo med 30 in 130 milijoni dolarjev in katerega filmi prinašajo na stotine milijonov dolarjev prihodka, odločil uporabiti koncept copylefta, je to vsekakor dejstvo, ki govori v prid vsem mojim tezam, da copyleft ne predstavlja grožnje, temveč obogatitev sistema avtorskega prava ter najmočnejše varstvo proste vsebine in proste kulture, ki bo v milijonih primerkov dodobra obogatila zakladnico človekove kulturne dediščine, ki bo na razpolago vsem ljudem in ne zgolj privilegiranim razredom.

6. VIRI IN LITERATURA

6.1. MONOGRAFIJE

1. Damjan, M.: Prosta licenca kot pravni temelj odprte vsebine, doktorska disertacija. Pravna Fakulteta Ljubljana, Ljubljana 2007

2. Formenti, C.: Ne-ekonomija: digitalna ekonomija in paradoksi intelektualne lastnine. Krtina, Ljubljana 2005

3. Stallman, R.: Free software, free society: selelcted essays of Richard M. Stallman. FSF, Boston 2002

4. Lessig, L.: Svobodna kultura: narava in prihodnost ustvarjalnosti. Krtina, Ljubljana 2005

5.Lessig, L.: Code and other laws of cyberspace. Basic books, New York 1999

6.Raymond, E.: The cathedral and the bazaar. O'Reilly Media, Sebastopol 2001

7.Klun, G.: GNU General Public License, diplomska naloga. Pravna fakulteta Ljubljana, Ljubljana 2005

8.Bogataj Jančič, M.: Avtorsko pravo v digitalni dobi. Pasadena, Ljubljana 2008

9.Trampuž, M., Oman, B., Zupančič, A,: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem. Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997

10.Vilfan, S.(ur.): Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev :[enciklopedična obravnava po panogah]. Zgodovina agrarnih panog. DZS, Ljubljana 1980

6.2. ČLANKI

1.Mizrach, S.: Iterative discourse and the formation of new subcultures. Dosegljivo na http://www.fiu.edu/~mizrachs/subcultural-discourse.html

2.Levy, S.: Hackers, Heroes of the Computer Revolution. Dosegljivo na http://www.gutenberg.org/etext/729

3.Lemley, M.: Property, Intellectual Property, and Free Riding. Avgust 2004, dosegljivo na http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=582602

4.Li-Chen, W.: Palo Alto Tiny BASIC. Dr. Dobb's Journal of Computer Calisthenics & Orthodontia, Running Light Without Overbyte, maj 1976

5.Li-Cheng, A.: The history of GPL. 4. julij 2001, dosegljivo na http://www.free-soft.org/gpl_history/

6.Krowne, A. in Puzio R.: The fog of copyleft. First Monday, julij 2006, dosegljivo na http://firstmonday.org/htbin/cgiwrap/bin/ojs/index.php/fm/article/view/1368/1287

7.Mueller, M.: Info-communism? Ownership and freedom in digital economy. First Monday, april 2008, dosegljivo na http://firstmonday.org/htbin/cgiwrap/bin/ojs/index.php/fm/article/view/2058/1956

8.Moglen, E.: Enforcing the GNU GPL. 10. september 2001, dosegljivo na http://www.gnu.org/philosophy/enforcing-gpl.html

9.Lee, T.: Court: violating copyleft= copyleft infrigment. 13. avgust 2008, dosegljivo na http://arstechnica.com/tech-policy/news/2008/08/court-violating-copyleft-copyright-infringement.ars

10.Biancuzzi, E.: We dont need the GPL anymore. 30.6. 2005, dosegljivo http://onlamp.com/pub/a/onlamp/2005/06/30/esr_interview.html

11.Linksvayer, M.: Wikipedia + CC BY-SA= Free culture win!. 22. junij 2009, dosegljivo na http://creativecommons.org/weblog/entry/15411

12.Kuhn, B. in Stallman, R.: Freedom or Power?. 2001 dosegljivo na http://www.gnu.org/philosophy/freedom-or-power.html

13.Berry, M. in McCallion M.: Copyleft and copyright. Eye opinion, št. 55, dosegljivo na http://www.eyemagazine.com/opinion.php?id=117&oid=290

14.Ciffollili, A.: The economics of open source hijacking and the declining quality of digital information resources: A case for copyleft. First Monday, 6. september 2004, dosegljivo na http://firstmonday.org/htbin/cgiwrap/bin/ojs/index.php/fm/article/view/1173/1093

15.Söderberg, J.: Copyleft vs. Copyright. A Marxist critique. First Monday, 4. marec 2002, dosegljivo na http://firstmonday.org/htbin/cgiwrap/bin/ojs/index.php/fm/article/view/938/860

16.Moglen, E.: Anarchism Triumphant: Free software and the death of copyright. First Monday, 2. avgust 1999, dosegljivo na http://firstmonday.org/htbin/cgiwrap/bin/ojs/index.php/fm/article/view/684/594

17.Moglen, E.: Freeing the Mind :Free Software and the Death of Proprietary Culture. 29. junij 2003, dosegljivo na http://moglen.law.columbia.edu/publications/maine-speech.html

18.Moglen, E.: The dotCommunist Manifesto. Januar 2003, dosegljivo na http://moglen.law.columbia.edu/publications/dcm.html

19.Moglen, E.: Die Gedanken Sind Frei": Free Software and the Struggle for Free Thought Wizards of OS 3, Opening Keynote. 10. junij 2004, prepis govora je dosegljiv na http://moglen.law.columbia.edu/publications/berlin-keynote.html

6.3. ZAKONODAJA

1. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP UPB-3), Uradni list RS, št. 16/2007 z dne 23.2.2007

2. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-E), Uradni list RS, št. 68/2008 z dne 8.7.2008

3. Obligacijski zakonik (OZ UPB-1), Uradni list RS, št. 97/2007 z dne 24.10.2007

4.Copyright act of 1790, dosegljivo na http://www.copyright.gov/history/1790act.pdf

_____________________________________________________________
[1] Na tem mestu ni odvečno poudariti, da tako percepcijo v javnosti vzpodbuja in širi predvsem korporacija. Microsoft s svojimi kampanjami proti konkurenčnim operacijskim sistemom, ki so varovani z metodo copyleft.
[2] Steve Ballmer tako npr. v okviru zgoraj omenjene kampanje trdi, da so razvijalci Linuxa komunisti, ki ljudi zavajajo, da imajo pravico do brezplačne uporabe programja. Formenti, str. 107
[3] V zgoraj omenjeni kampanji je bilo tudi rečeno, da noben brezplačen izdelek ne more zagotoviti enake kvalitete in servisiranja kot tržni izdelek. Formenti, str. 107
[4] Mizrach, dosegljivo na http://www.fiu.edu/~mizrachs/subcultural-discourse.html
[5] (avtorsko pravo se pravzaprav do tedaj sploh ni opredelilo do tega, ali je lahko programje avtorskopravno varovano)
[6] Levy, dosegljivo na http://www.gutenberg.org/dirs/etext96/hckrs10.txt
[7] Ibid., drugo poglavje
[8] Ibid.
[9] Formenti, str. 91- 92
[10] ustanovitelj Homebrew Computer Club-a
[11] Ibid., str. 90
[12] Prevajalnik je program, ki izvršuje ukaze, napisane v programskem jeziku.
[13] (danes znan kot prvi Microsoftov, takrat še Micro-softov produkt)
[14] Kopija je dosegljiva na http://www.blinkenlights.com/classiccmp/gateswhine.html
[15] Kongres je šele leta 1975 sprejel stališče, da so programi lahko avtorskopravno varovani. Damjan, str. 19
[16] V zadnjem poglavju pokažem zakaj kombinacija prostosti in zastonjskosti ni nujna niti samoumevna, čeprav je še danes zelo razširjena.
[17] (takrat se je programje delilo na vse mogoče načine: prepisovanje, luknanje, objavljanje v računalniških časopisih…)
[18] Li-Chen, W, str 12–25
[19] Podorbneje o tem na http://www.free-soft.org/gpl_history/
[20] Podrobneje o tem še na http://www.gnu.org/gnu/thegnuproject.html
[21] Uradna stran gibanja na http://www.fsf.org/about/
[22] Definicijo in njeno zgodovino lahko najdemo na http://www.fsf.org/licensing/essays/free-sw.html
[23] Stallman, str 33
[24] GNU is not in the public domain. Everyone will be permitted to modify and redistribute GNU, but no distributor will be allowed to restrict its further redistribution. That is to say, proprietary modifications will not be allowed. I want to make sure that all versions of GNU remain free.
[25] Dosegljiva na http://www.jwz.org/doc/emacs-timeline.html
[26] Za podrobnejši opis glej: http://www.free-soft.org/gpl_history/
[27] Licenca je dosegljiva na http://www.free-soft.org/gpl_history/emacs_gpl.html
[28] Dejansko je pravilno poimenovanje sistema GNU/linux.
[29] Dostopno na http://catb.org/esr/writings/cathedral-bazaar/
[30] Stallman svoj pogled razloži v http://www.gnu.org/philosophy/open-source-misses-the-point.html
[31] V ameriški kulturi je namreč besedna zveza »free software« aludirala na komunistično družbeno ureditev
[32] http://www.mozilla.org/about/history.html
[33] Primerjaj http://www.gnu.org/licenses/license-list.html ter http://www.opensource.org/licenses
[34] Nekateri avtorji se površno sklicujejo zgolj na prvi ali drugi aspekt!
[35] Lessig, str. 231-261
[36] Tudi FSF to v končni fazi ni uspelo čeprav je bil tak Stallmanov cilj.
[37] http://creativecommons.org/about/history/
[38] http://creativecommons.org/about/licenses/
[39] Čeprav pojma copyright in avtorsko pravo nista identična koncepta, ker sta zrasla na povsem drugačnih temeljih, uporabljam v diplomski nalogi oba pojma, saj menim, da za samo obravnavo pojma copyleft same razlike niti niso tako pomembne. Kjer pa je distinkcija potrebna, pa to tudi pojasnim.
[40] To da gre za metodo najdemo tudi na http://www.fsf.org/licensing/essays/copyleft.html
[41] (naj bo to programje ali pa kakršnakoli druga oblika)
[42] End user license agreement, s katerimi je opremljeno povečini lastniško programje
[43] Kot npr. zmotno trdita Krown in Puzio
[44] Tako npr. netočno tako definicijo navaja Klun, str. 26
[45] Natančna definicija je dosegljiva na http://freedomdefined.org/Definition
[46] Natančna definicija je dosegljiva na http://www.gnu.org/philosophy/free-sw.html
[47] Razlike v enostranski licenci in licenčni pogodbi rezultirajo v tem, ali gre pri pogojevanju za resulutivno klavzulo ali pa za pogojni enostranski posel.
[48] V slovenskem pravnem redu ta prenos ni mogoč, v anglosaksonskem pač.
[49] Klun, str. 16
[50] Klun, str 23
[51] Neizključni prenos upravičuje imetnika, da na dogovorjeni način uporablja delo poleg avtorja ali drugih imetnikov.
[52] 69. in 70. člen ZASP-a tako npr. določata, da avtorska pravica kot celota ni prenosljiva in da avtor na druge osebe ne more prenesti moralnih avtorskih pravic (oz. pravilneje, upravičenj).
[53] Sekundarni predelovalec je namreč prav tako avtor dela.
[54] Damjan, str. 170
[55] Damjan, str.: 58
[56] Seveda mora izpolnjevati pogoje za avtorsko delo.
[57] Copyleft is a general method for making a program or other work free, and requiring all modified and extended versions of the program to be free as well. Stallman, str. 91
[58] Pa tudi seveda za predelave predelav.
[59] 26. -32a. člen
[60] 24. – 25. člen
[61] Predelava objavljenega dela je prosta: če gre za privatno ali drugo lastno predelavo, ki ni namenjena in ni dostopna javnosti; ter 50. člen, ki govori o privatnem in drugem lastnim reproduciranju.
[62] Izjeme in omejitve. Ta licenca ne izključuje ali zmanjšuje izjem od izključnih pravic, načela izčrpanja pravic ali drugih omejitev izključnih pravic, določenih z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah ali z drugim merodajnim pravom.
[63] Tu je še posebej jasno razvidno, da ne bi bilo nesmiselno zagotavljati zakonite licence, če jo zagotavlja sam zakon.
[64] Seveda obstaja pri prostih licencah (tako permisivnih kot tudi recipročnih - torej je to od copylefta neodvisno) posebnost v zvezi z vsebinskimi omejitvami avtorske pravice, saj npr. pri zakonitih licencah odpade zahteva po primernem nadomestilu, saj je tako pogojevanje v nasprotju z bistvom prostih licenc.
[65] Damjan, str. 16
[66] Na to stran se namreč nagiba nemška sodna praksa.
[67] Stališče ameriške doktrine zastopa Moglen v Enforcing the GPL
[68] Odločitev nizozemskega sodišča da CC licenca velja ne glede na to ali je uporabnik nanj pristal oz poznal njene pogoje. Damjan, str .137
[69] Damijan, str. 125
[70] Ibid., str. 131)
[71] Ibid., str. 120
[72] Ibid. Str. 132
[73] Ki je vsekakor možno po 73. členu ZASP-a, ki določa, da se lahko prenos posamičnih materialnih avtorskih pravic ali posamičnih drugih pravic avtorja lahko vsebinsko, prostorsko ali časovno omeji
[74] Licenca CC tako npr. govori o omejevanju licence in ne vsebine!
[75] Ravno zaradi tega prihaja, kot sem že omenil, do mešanja med metodo copyleft in copyleft licenco saj sta ta dva pojma v praksi eno in isto in je ločitev možna zgolj na abstraktni akademski ravni.
[76] V ameriški sodni praksi prav tako http://arstechnica.com/tech-policy/news/2008/08/court-violating-copyleft-copyright-infringement.ars
[77] Damjan, str. 133
[78] ZASP za nepoznane uporabe ne dovoljuje prenosa pravic. Gelj tudi ibid., str 165
[79] Ibid., str. 216
[80] Damjan, str. 36 in 41
[81] Ibid., str. 58, podobno Mueller, str. 9
[82] Tako ga npr. označi Damjan.
[83] Biancuzzi, dosegljivo na http://onlamp.com/pub/a/onlamp/2005/06/30/esr_interview.html
[84] Ibid.
[85] Formenti, str. 49 in dalje
[86] http://www.copyright.gov/history/1790act.pdf
[87] Lessig, str. 190
[88] Kako se je začelo to obdobje podaljševati, glej tu: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/2f/Copyright_term.svg
[89] Lessig, str. 191
[90] Linksvayer, dosegljivo na http://creativecommons.org/weblog/entry/15411
[91] http://www.financeterms.org/definition/factors-of-production.php
[92] Pozor: tu govorim samo o materialnih pravicah, tako da ta diskurz ne vpliva na to, ali gre za kontinentalno ali anglosaško pojmovanje avtorskega prava.
[93] Ne strinjam se torej z Bogatajevo, ki same avtorske pravice obravnava kot produkcijsko sredstvo! Bogataj Jančič, str. 29
[94] Seveda je izvajanje, ki sledi pravzaprav obravnava libertarizma in komunizma skozi oči liberalnega diskurza, saj idejno sledim diskurzu, kot ga je zastavil Kymlicka v svojem Politični filozofiji.
[95] Podrobneje o tem glej Cook, str. 387- 482
[96] Glavni predstavniki tega gibanja so Saussure, Levi- Strauss, Lacan in Althuser
[97] Ibid., str. 446
[98] Kymlicka, str. 275
[99] Ibid., str 277
[100] Njegovo pojmovanje popolnoma ustreza Althuserjevemu pojmovanju subjekta.
[101] Kymlicka, str. 165 in dalje
[102] Ibid., str. 177
[103]Ibid., str. 181
[104] Glej infra 5. poglavje
[105] S čimer merim tako na širitev spiska materialnih upravičenj kot na glasno poudarjanje moralne vezi, ki presenetljivo spominja na koncept samolastništva.
[106] Kymlicka, str. 120
[107] Ibid., str. 141
[108] Bogataj Jančič, str. 33
[109] Vendar ne na področju političnih, temveč ekonomskih pravic, kar je dokaj nenavadno!
[110] Lessigova skupnost je nasploh kritizirana s strani dekonstruktorjev copyrighta, češ da je preveč konservativna, ker ponuja zgolj eno copyleft licenco in ker Lessig razglaša za svoj cilj vrnitev v stare okvirje copyrighta in ne njegovo razgradnjo. Zanika libertarno stališče, vendar pa ne želi iti v smeri Stallmana, kaj šele v smeri nasprotni copyright. Damjan, str. 89
[111] Ko Muller torej pravi: »Its intention is to cumulatively push all software into it through viral replication.«, se moti.
[112] Za javno percepcijo seveda škodoželjno lansiranega termina. Glej Damjan, str. 179 ter Formenti, str. 107 in dalje
[113] Damjan, str. 40
[114] Kuhn in Stallman temu npr. sploh ne pravi pravica, temveč moč, vendar je pravno gledano to še vedno pravica.
[115] Glej zgodovino; kaj se je zgodilo Stallmanu, ker prosta licenca ni bila recipročna.
[116] Kymlicka, str. 211
[117] Kar je značilno za komunitarno filozofijo.
[118] Ibid.
[119] Če bi ščitili zgolj svobodo posameznika, bi šlo za bistvo libertarizma.
[120] Tako npr. liberalci močno dvomijo v to, da bi bilo potrebno tolerirati nesvobodne prakse verskih manjšin, kjer npr. otroci nimajo možnosti odločitve (torej revidiranja lastne vere), po drugi strani pa brez težav tolerirajo podobne skupnosti, v katere vstopi lahko šele odrasel človek.
[121] Pri čemer je treba ponoviti, da copyleft ne pomeni omejevanja ravnanja ampak pogojevanje vstopa!
[122] Kymlicka, str. 305
[123] Kymlicka, str. 300
[124] Ibid., str. 304
[125] Ibid.
[126] Ibid.
[127] Ibid., str. 329
[128] Kymlicka, str. 211
[129] Zato tudi prihaja do težav pri pripisovanju ustrezne ideološke oznake gibanju OSI.
[130] Ibid., str. 224-226
[131] To so v anglosaški tradiciji tiste dobrine, ki navkljub tržni ureditvi ostanejo javne. Formenti, str. 53
[132] Izraz commons je izredno težko prevedljiv, saj ne obstaja slovenska beseda, ki bi ustrezno označevala pomen, ki ga v sebi nosi angleška. Zato v diplomski nalogi uporabljam angleški izvirnik v smislu kolektivno posedovanega resursa.
[133] Teoretični in praktični nasprotniki so pogosto ene in iste osebe. Ko npr. Ballmer govori o komunizmu, je teoretični nasprotnik, ki si želi zelo praktičnih posledic svojih izjav.
[134] Kymlicka, str. 173
[135] Tudi na Slovenskih tleh je Marija Terezija ukazala razdeliti srenjsko zemljo (gmajno) med prebivalstvo saj je s tem povečala donosnost pridelka na površino. Pod vplivom fiziokratskih načel se je leta 1767 s patentom začelo razdeljevanje srenjskih zemljišč (tj. gmajn) med podložnike, ker je bila srenjska zemlja pogosto zanemarjena ali pa po drugi strani preveč izčrpana. Kajžarji so pogosto ostali brez dostopa do zemlje, ki je omogočala preživetje. Ker so taka obdelana zemljišča, ki so nastala iz srenjskih pašnikov ostala neograjena (kar je povzročalo spore med tistimi, ki so svojo novo zemljo pasli in tistimi, ki so jo spremenili v njive) pa je ta proces bil otežen in podobne uredbe kot patent iz leta 1768 so se izdajale še naslednjih 70 let da so dokončno porazdelili vso srenjsko zemljo razen nekaterih izjem, ki so se izkazale za uspešne (npr planinske pašnike ipd.). Vilfan, str. 156-157
[136] Lemley, str. 17-25
[137] Ibid., str. 25
[138] Tako visoko, da se pokrije stroške plus razumna mera dobička.
[139] Lemley, str. 22
[140] CC Slovenija imenuje ta skupek prostih vsebin »ustvarjalna gmajna«
[141]Mueller, dosegljivo na http://firstmonday.org/htbin/cgiwrap/bin/ojs/index.php/fm/article/view/2058/1956
[142] Tako npr. pravi: »On one side of the debate “the commons” (note the definite article) is presented as something large, public–spirited and inclusive while the role of private property rights is either ignored or denigrated as enclosed, restrictive, selfish. On the other side of the political spectrum, “commons” is equated with an all–embracing economic communism or overbearing regulation, and “the market” (note again the use of the definite article) defended rigidly as if it were the answer to all problems.« Nadalje pravi tudi: »But the “communist” label is belied by Stallman’s strategy of institutionalization. The free software movement pioneered a new economic institution, the software licensing concept embodied by the GNU General Public License (GPL). The GPL is based, ironically, on copyright law. It grants users the right to run, copy, redistribute, study, change, and improve the underlying source code of a program. The license is designed to prevent anyone from acquiring exclusive, proprietary rights to software developed by the F/OSS community; as Stallman puts it, “instead of a means of privatizing software, [the license] becomes a means of keeping software free.«
[143] Stallman, str. 65
[144] Glej tudi Damjan, str. 191
[145] Stallman, str. 43
[146] V angleščini ima dvoumen pomen - brezplačno ali pa svobodno, prosto. V slovenščini pač ne.
[147] Mueller tako pravi: »People enter into the communal economy as a matter of choice. There will be no bloody revolution, no expropriating of the expropriators. This vision of the movement is fully compatible with a liberal market economy and may even be seen as a sophisticated extension of it.«
[148] O zgodovini pojma glej: http://lxer.com/module/newswire/view/57261/index.html
[149] http://arstechnica.com/apple/news/2007/09/linux-marketshare-set-to-surpass-windows-98.ars
[150] http://www.pcworld.com/businesscenter/article/151568/ballmer_still_searching_for_an_answer_to_google.html
[151] http://www.top500.org/stats/list/32/osfam
[152] http://www.freesoftwaremagazine.com/columns/large_hadron_collider_switches_if_its_end_world_it_will_be_powered_gnu_linux
[153] http://www.mozilla.org/about/history.html
[154] http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/internet-explorer-in-firefox-skoraj-izenacena/209503
[155] Linksvayer dosegljivo na http://creativecommons.org/weblog/entry/15411
[156] http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Size_comparisons
[157] http://creativecommons.org/weblog/entry/13588
[158] http://www.mpaa.org/researchStatistics.asp
[159] http://bits.blogs.nytimes.com/2009/06/04/web-series-tied-to-blade-runner-is-in-the-works/

O podobah človeka in idejah prava II.

noreply@blogger.com (Anže) — Tue, 06 Jan 2009 12:36:00 +0000

Naj nadalje napišem še stavek ali dva o političnem pogledu na pravo. Prevladujoč pogled na katerem večinoma gradi sodobno pravo je namreč videnje človeka kot racionalen samostojen subjekt, ki je sposoben sprejemati svobodne odločitve zaradi možnosti tvorjenja svobodne in neodvisne volje. Ta pogled je nedvomno soroden dvema drugima v današnjih časih zelo pogostima pogledoma in sicer kapitalističnemu (oz. če smo natančnejši- ekonomističnemu) in pa demokracističnemu (ne demokratičnemu). Skupni imenovalec vseh teh pogledov je seveda ta, da rezultat posameznikovega dejanja črpa legitimnost in pravičnost ravno iz predpostavke svobodne volje, ki je vsekakor bistvena sestavina koncepta posameznika kot subjekta. Tako je v demokraciji oblast legitimirana ravno zaradi tega, ker jo izvolijo volivci na podlagi svobodne volje (če prihaja do manipulacij ne gre več za svobodne volitve in legitimnost oblasti se postavi pod vprašaj ipd.). V kapitalizmu je porazdelitev bogastva pravična, če sledi svobodni gospodarski pobudi katere nosilci so svobodni subjekti. Nepravičnost pa se npr. pokaže ob netransparentnih informacijah zaradi katerih posameznik sprejema napačne odločitve ipd.

In prav tak vzorec razmišljanja najdemo tudi v pravni teoriji. Posameznik naj bi v predvideni situaciji namreč imel svobodno možnost odločanja in posledično tudi racionalno in svobodno (ob predočitvi sankcije) odločil kako bo ravnal v danem primeru, ki ga ureja določeno pravilo. Sankcija ki zadene posameznika zaradi njegovega ravnanja je pravična in legitimna, saj le ta ve, kaj ga čaka, če bo ravnal tako ali drugače, pa tudi možnost svobodne odločitve je na njegovi strani. Takemu posamezniku pritiče oznaka subjekta, ki pa ni, kot bomo videli na koncu, edini možni koncept označbe posameznika in ravno to dejstvo postavlja diskurz o podobi človeka in temeljih prava v območje političnega!
Če na hitro ošvrknemo različna pravna področja lahko kaj hitro ugotovimo, da tak pogled v največji meri prevzema civilno pravo, kjer je avtonomija subjektov na prvem mestu. In v tej luči moramo tudi razumeti negodovanja profesorjev civilnega prava kadar začne potrošniško pravo rušiti koncept subjekta, kjer ni vsak subjekt samostojen in enakovreden temveč obstajajo tudi močnejši in šibkejši subjekti. Na področju kazenskega prava je situacija delikatnejša saj se ta panoga intenzivneje ukvarja s subjektivnimi okoliščinami posameznikovih odločitev. V tej luči moramo tudi razumeti večne debate o restriktivnejših in permisivnejših prijemih katere prinašajo reforme in novele. Tudi tretje veliko področje- upravno pravo ni izvzeto iz teh dilem pri čemer je potrebno poudariti, da je zaradi tesnejše zveze s pojmom političnega in večje dinamike tu še v večji meri opazen zgoraj opisani fenomen političnega pogleda. Za panogo pri kateri je bilo najbolj jasno artikulirano (in to celo zavestno!!!) zanikanje pomena političnega pogleda pa velja ustavno pravo. Pri tem mislim predvsem na debato okoli tega ali naj gre pri imenovanju ustavnih sodnikov za svetovnonazorsko uravnoteženo sestavo ali pa se morajo imenovati t.i. "neodvisni pravni strokovnjaki". Slednja izjava je seveda sprenevedanje par excellence!!! Če je že sam pogled v najbolj "nedolžni" panogi- civilnem pravu pravzaprav zelo političen, potem so vprašanja, ki jih rešuje ustavno pravo ravno politične narave.

Če vse te konkretne primere prenesemo na filozofsko raven nas stvar pravzaprav ne začudi. Pretekli trend filozofskega pogleda na posameznika je namreč narekoval strukturalizem, ki je diametralno nasproten libertarnemu pogledu (če ekonomističen in demokracističen pogled označimo s primerno politično-filozofsko oznako). Strukturalizem ima posameznika za nosilca določenih (nezavednih) struktur, koncept ravnanja takega nosilca pa Bourdieu označuje kot mehanicizem. Na podlagi te filozofske smeri (če bi dosledno izhajali iz njenih predstav o posamezniku) nikakor ne bi bilo mogoče izpeljati oz. legitimirati demokracije, kapitalističnega sistema ali pravnega sistema v obliki, ki prevladuje danes. Torej je trend dekonstrukcije teh sistemov logičen saj sledi dekonstrukciji pogledov na človeka, kar je bila ena izmed poglavitnih paradigem strukturalizma. Vendar pa je potrebno biti pri tem previden in se vprašati sledeče: ali je smiselno dekonstruirati sisteme na podlagi že sedaj "zastarele" paradigme o človeku (oz. njegove dekonstrukcije)? Strukturalistična paradigma je namreč doživela okoli leta 1968 zelo hiter vzpon in prav tako hiter padec. Razni poststrukturalistični avtorji kot npr. Bourdieu skušajo preseči to dihotomijo nenehnega nihanja iz ene skrajnosti v drugo in že kar nekaj časa ponujajo druge predstave človeka (Bourdieu npr. pojem agenta) in pa (kar je za pravno stroko oz. sociologijo prava zelo zanimivo) ponovno uvajajo tudi pojem interesa. Mogoče bi bilo torej pred vsako kritiko sistema oz. že za samo akademsko pravno delovanje dobro premisliti na kakšni podobi človeka gradimo svoj pravni sistem in se vprašati po tem ali ponovno nihamo iz mehanistične v intelektualistično skrajnost (za katere moramo trditi, da že dolgo ne ustrezata resničnosti in tokovom sodobne filozofije) in ali bi radi res nadaljevali vojno podob človeka zgolj na podzavestni ravni ali pa ne bi raje priznali, da se je potrebno izrekati o naravi človeka in šele nato graditi pravni sistem.

O podobah človeka in idejah prava I.

noreply@blogger.com (Anže) — Mon, 05 Jan 2009 17:06:00 +0000

Prvotni namen tega prispevka je bila recenzija knjige Pierra Bourdieuja z naslovom Sociologija kot politika , ker sem želel predstaviti v pravni teoriji in filozofiji prava dokaj zanemarjen pogled na odnos med posameznikom in pravilom. Vendar sem ugotovil, da bi bilo pravzaprav bolje in pa mnogo bolj zanimivo začeti pri nečem osnovnejšem in sicer pri odnosu med posameznikom in samim pravom.

Če za lažje razumevanje tega sestavka končno ugotovitev razmišljanja postavim na začetek, se temeljne teze glasijo takole:
1. pogled na posameznika z gledišča sodobnega prava je pravzaprav nujno političen pogled, prevladujoči pogled pa je vse prej kot samoumeven
2. pravniška stroka se tega ne zaveda oz. ne priznava, kar pa sproža nepotrebne spore in nerazumevanja na področju pravne znanosti
3. po drugi strani pa je nesamoumevno tudi sodobno pravo, ki gradi na taki podobi človeka

Naj v nadaljevanju poskusim pojasniti miselno pot katere rezultat so zgoraj omenjene teze.
Na začetku naj razložim kaj pravzaprav pomeni graditi pravni sistem na podobi človeka! Za ilustracijo kako odločilen je pogled na človeka za vzpostavitev določenega miselnega sistema lahko vzamemo knjigo Ekonomski liberalizem v kateri Pierre Rosanvallon, prikaže kako so misleci 18. stoletja kot so Hobbes, Rousseau, Locke, Hume, Montesquieu in drugi svoje politično-ekonomske teorije družbe vezali na predstavo o človeku. Navidezno suhoparne in pa v mnogočemer za današnjega bralca smešne razprave o človekovih strasteh in lastnostih nam ravno zaradi tujosti pogledov oz. današnje distance do njih toliko bolj očitno pokažejo kako odločilni so pravzaprav bili ti pogledi za vzpostavitev nekih miselnih sistemov, katere poznamo danes zgolj v zgodovini politične ali pravne filozofije.

Rosanvallon tako npr. trdi, da lahko sledimo vzniku idej o družbi in njeni ureditvi skoraj izključno skozi izjave filozofov o človeku, posamezniku. Poglejmo torej nekaj primerov! Hobbes svoje videnje družbe gradi na človeku pri katerem nima največjega vpliva razum temveč strast in to ne katerakoli strast temveč strast straha pred smrtjo oz. želje po ohranitvi. Tako gledišče pa je tudi temelj teorije o dvojni družbeni pogodbi podreditve in združitve. Putendorf izpelje svojo teorijo oblasti iz tega, da vidi človeka kot bitje ki je po naravi nagnjeno h druženju. Locke izhaja iz trditve da človek ne ločuje ohranitve samega sebe od ohranitve lastnine. Kot pravi sam: "Glavni in prvi cilj, zaradi katerega se ljudje združujejo v republike in se podrejajo vladam, je ohranjanje njihove lastnine." Rousseau ima človeka za bitje, ki ga gibljejo zelo umerjene strasti in ki kaže omejene potrebe. Hume pa gradi na izjavi: "Nobena lastnost človeške narave ni hkrati sama na sebi in po svojih posledicah pomembnejša od naše naravne tendence, da simpatiziramo z drugimi in prek komunikacije sprejemamo njihova nagnjenja in čustva, ne glede na to kako drugačna so od naših ali našim celo nasprotna."

Če v spomin prikličemo teorije zgoraj omenjenih mislecev nam vsekakor postane jasno, zakaj so njihove teorije takšne kakršne so. Izjave o človeku predstavljajo aksiome iz katerih so bile izpeljane teorije, te teorije pa so se razlikovale ravno zaradi radikalno ali rahlo drugačnega izrekanja o naravi človeka. Kritika starejše teorije se je, kot je razvidno, začela s kritiko izrekanj o človeku.

In stanje današnje akademske stroke? Naj bi bile stvari drugačne? Seveda ne! Tudi v moderni politični filozofiji nam namreč take izpeljave niso tuje. Tako npr. Galston v svoji knjigi Liberalni nameni opozarja: "Pomislite konec koncev na znano razpravo med Nozickom in Rawlsom o pravi vlogi individualne zasluge in upravičenosti v teoriji pravičnosti. Rawls se sklicuje na intuitivno idejo, da so individualne sposobnosti sadovi narave in naključja, torej so z moralnega kota arbitrarne. Nozick se sklicuje na nasprotno intuicijo, da so te sposobnosti pomemben del tistega zaradi česar smo ločeni in prepoznavni posamezniki, in da zavrnitev njihovega moralnega pomena pomeni spodkopavanje pomembnega dela individualizma zaradi katerega je liberalizem privlačen." Vsem je dobro znano kakšni politični filozofiji sta Nozick in Rawls izpeljala na podlagi takih prepričanj o človeku.

Iz vsega navedenega je razvidno, da se na področju filozofije zavedajo pomembnosti izrekanj o človekovi naravi oz. naravi posameznika. Mnogokrat smo priča rušenju različnih teorij in miselnih sistemov ravno preko rušenja podob človeka.

Vse te misli seveda veljajo za akademske filozofske razprave. Za potrebe pričujočega razmišljanja pa je pomembneje ugotoviti, kako je s to rečjo v pravni resničnosti. Potrebno se je vprašati ali po propadu šol naravnega prava in pravnega pozitivizma sploh še srečujemo izjave o človeku s katerimi bi želeli pravni teoretiki upravičevati in graditi določeno podobo prava, pravne šole, smeri prava ali pravne panoge? V resnici moramo priznati, da je odgovor na to vprašanje nikalne narave! Kot je že ugotavljal Radbruch je vsebina prava (temu sicer on pravi smoter) stvar političnega pogleda in ne prava samega. Je stvar političnega! Stvar prava je po Radbruchu zgolj forma, ki se kaže v formalni pravičnosti ter pravni varnosti.

Mogoče vse to zveni zelo prezentno a navkljub temu začuda oddaljeno. Če namreč s tega stališča opazujemo pravno znanost in pravno akademsko stroko, nas prav odsotnost zavedanja, da je vsako stališče v zvezi z vsebino prava politično oz. (če smo manj radikalni) svetovnonazorsko prepričanje, ki v svojem bistvu nezavedno gradi na določeni podobi človeka (ki pa seveda ni ena sama) lahko začudi. Pomanjkanje izjav o človeku v tem smislu seveda ni rezultat premišljenega dela (kot npr. pri Radbruchu) temveč gre za enostavno pomanjkanje uvida v samo bistvo razprtij pravne stroke. Pri vem tem gre namreč za to, da je ostala podoba človeka v neizrekljivem oz. nezavednem področju. Prav to neizrekanje pa je obsodbe vredno, saj gre za tako očitno stvar, da bi ob njenem priznanju prihranili marsikatero spodaj omenjeno nekoristno razprtijo pravne stroke, ki bi se pravzaprav morala dogajati na področju političnega. Pri tem je potrebno vsekakor paziti, da se ne potisne pravne stroke v ukvarjanje zgolj s tistim čemur Radbruch pravi pravna varnost in formalna pravičnost ali pa pravnika pretvoriti v kelsnov tip pravnega strokovnjaka, ki bo strokovno deduciral pravne norme iz pranorme. Potrebno je odpreti pravno znanost navzven v interdisciplinarnost (pri čemer moramo odkloniti pejorativen prizvok, ki ga je beseda interdisciplinarnost privzela z mantrami o prenovah šolskih in znanstvenih sistemov). Potrebno je priznati, da pravna stroka v svojih izjavah vedno nezavedno izvira iz lastnega političnega prepričanja. Politične in pravne razprtije je potrebno ločiti pri čemer mora pravna stroka sodelovati v političnem diskurzu, ki se je tiče, ne pa tudi politika v pravnem diskurzu, ki se je ne tiče.

O subjektu in svobodi

noreply@blogger.com (Anže) — Thu, 11 Dec 2008 11:11:00 +0000

Ob prebiranju Bourdieua se mi je utrnila misel, katero se mi zdi vredno zapisati. V sporu med filozofijo subjekta in strukturalizmom brez subjekta se je pravzaprav nesmiselno postavljati na eno ali drugo stran, saj gre za dve skrajni stališči, ki absolutizirata vedenje in izrekanje o naravi človeka. Pri tem sporu je namreč potrebno zastopati stališče, da vedno obstaja možnost svobodne volje (se pravi subjekta) kakor tudi vedno obstaja možnost (nevarnost?) izničenja subjekta. Odnos med svetom in agentom (če uporabimo Bourdieujevo terminologijo) ni (zgolj!) intelektualističen ali mehanističen. Pri vsem tem pa je bistveno, da preučujemo in mislimo pogoje svobode in nesvobode in ne zgolj zavzemamo eno ali drugo stališče. Prav tako raziskovanje in mišljenje teh pogojev pa nas dela svobodne. Če ponovim za Bourdieuom:

Tisti, ki v razpravo posegajo z zaprtimi očmi in s filozofsko popotnico iz 19. stoletja, bi se morali o tem poučiti, če nočejo jutri izzvati najbolj površnih oblik objektivizacije. Sociologija- paradoksno- osvobaja, tako da nas osvobaja iluzije o svobodi ali natančneje, deplasirane vere v iluzorne svobode. Svoboda ni danost, temveč dosežek, in to kolektivni dosežek. In obžalujem, da se lahko v imenu male narcistične libido, ki jo spodbuja nezrelo zavračanje realnosti, odrekajo instrumentu, ki omogoča, da se s prizadevanjem za ponovno prisvojitev zares vzpostavimo- vsekakor malo bolj vzpostavimo- kot svoboden subjekt.

Ustavite McCreevyja

noreply@blogger.com (Anže) — Tue, 11 Mar 2008 10:55:00 +0000

Evropski komisar Charlie McCreevy je pred časom oznanil, da bo predlagal naj se trajanje pravic izvajalcev podaljša iz dosedanjih 50 na 95 let. Argumentacija je, kot je razvidno iz spodnjega citata, precej butasta:

I have not seen a convincing reason why a composer of music should benefit from a term of copyright which extends to the composer's life and 70 years beyond, while the performer should only enjoy 50 years, often not even covering his lifetime It is the performer who gives life to the composition and while most of us have no idea who wrote our favourite song – we can usually name the performer.

Če se pravna regulacija tako pomembnega področja kot je človekova kulturna dediščina argumentira s tako intelektualno plehkostjo, se za prihodnost te lahko upravičeno bojimo. Na strani Sound copyright lahko podpišete peticijo proti takemu podaljšanju. Seveda je glas nekaj tisoč posameznikov zgolj pljunek v ocean korporativnega lobiranja v Bruslju, a kaj drugega nam ne preostane.

Vira: Ustvarjalna gmajna in Europa Rapid Press Release

Koraki do svobodnega interneta

noreply@blogger.com (Anže) — Sun, 13 Jan 2008 16:49:00 +0000

Profesor Eben Moglen, eden izmed glavnih ideologov free software gibanja, je leta 2004 v otvoritvenem govoru na Wizards of OS 3, med drugim dejal sledeče:

The network makes it possible for us. What we have done is what we build on. But we have to keep it safe. We require four things:
Free software,
free hardware,
free culture
and free spectrum.
I mean by those four things to set before you the pillars of the revolution we have already made, as well as those things that we must build further on.

Free software, it needs hardly any definition. It means to create technology which everyone can change, everyone can improve and everyone can share. We've done it.

Free hardware is essentially a conservative cry. It means: keep the military occupation out of the net. Keep the hardware from obeying Mr. Eisner rather than the person who bought it. Make sure that hardware responds to the people to whom it belongs not to the people who send bitstreams through it. The war for free hardware will be sharp, short and inevitably successful, but we have to fight it. There are forces in our societies which believe that only if every single electronic device is under their control is their business model safe. They are correct.

Left to their own devices, they would recast the network in that mold to protect their businesses. But they are not going to be left to their own devices. We have the devices and they belong to us. So our goal is to conserve that property of the network, that it is made of things that we have bought, we have installed, we possess, and that respond to our demands not the demands of some third party who has got a movie temporarily moving through them. We will win that fight and we will have little to show for it beyond what we already have. Nonetheless we have to do it.

Free culture, to my dear colleague Prof. Lessig, who has trademarked the phrase, I owe an analysis so deep and so comprehensive that there is little left to say. We must have the ability to make our various arts collaboratively out of what we have already done by adding imagination untaxed to what already is. This is a promise for an acceleration of education throughout the globe. Billions of minds hungering for knowledge and for beauty, to whom everything can now be given. In a world where everything is a bitstream, where the marginal cost of culture is zero, where once one person has something, everything can be given to everybody at the same costs that it was given to its first possessor, it is immoral to exclude people from knowledge and from beauty. That is the great moral problem that the 20th century has be bequeathed to the 21st. We can eradicate ignorance at the expense of a few. We have to do it. We cannot permit the voluntary starvation of most of the minds on the planet. We have a duty; we have a joy; we are bringing to our colleagues, the human race, everything we know and everything we love; there is no higher pleasure than delivering what we love to those with whom we wish to share it, there is also no deeper moral obligation.
Free hardware and free software are two thirds of the platform for free culture but without bandwidth, boxes sit dumb. We must recapture for everyone the common property of the electromagnetic spectrum. Every legal system at its bottom agrees that the spectrum is common that it belongs to all, and every legal system denies as practical reality what it proposes as principle. Every system continues to maintain that government must control how spectrum is used. Sometimes quite explicitely for the purpose of remaining itself in power; sometimes in a claim of some civilizing mission on the belief that government and only government can really artfully determine who ought to speak to the masses in the interest of the expansion of knowledge; and sometimes, as in my society, out of sheer venality: "We, the politicans, have taken bribes from you, the media owners, and we will faithfully reflect the interests of our masters, who have put us in." But whatever the reason may be, whether venality or lust for power or a misguided belief in the superiority of government wisdom about who should speak to many, spectrum allocation is an evil whose time has come.

Če so bile borbe za free hardware, free software in pa svobodno kulturo že dodobra začete in je prof. Moglen zgolj ponovno artikuliral že izrečene zahteve, se je četrta borba leta 2004 šele začenjala, danes pa se je vsekakor že resno začela. Moglen je v svojem govoru dokaj dobro, če ne že kar preroško opisal današnjo borbo za 700MHz spekter, katera že mesece polni naslovnice portalov, ki se ukvarjajo s tehnološkimi zadevami.

Glede na to, da smo dandanes priča dokaj močnemu odporu javnosti, kadar se vlada kakšne države odloči privatizirati kakšno javno infrastrukturo, se ta ista javnost pri problemih "lastninjenja interneta" šele prebuja. Seveda, saj ga ne pojmujemo kot infrastrukturo, saj nam internet kot infrastruktura na prvi pogled ne nudi možnosti distribucije dobrin. A vendarle omogoča distribucijo imaterialnih dobrin, t.j. informacij. Svobodna oz. resnična demokracija in svoboden trg pa sta mogoča le pri nenadzorovani infrasktrukturi, ki distribuira informacije. krog je začaran in hermetično zaprt.

A problem prostega spektra, ni edini problem. Je verjetno največji a nanj, žal, navadni uporabniki nimajo nikakršnega vpliva, saj je ostal v izključni domeni multikorporacij in njim podrejene politike. Politike, ki ni podrejena državljanom. Problemi, ki zadevajo navadnega uporabnika spleta pa so analogni tistim, ki jih že poznamo iz bojev za free software, free hardware in svobodno kulturo. Zakaj analogni? Ker regulacija "internetnih razmerij" poteka v smeri "propertizacije interneta".

Pojavlja se ista zgodba kot pri regulaciji kreacije informacij. Zopet se posega med odnose uporabnik- uporabnik v korist ponudnika. Če npr. avtorsko pravo močno poseže v to, da npr. presnamem film, ki sem ga kupil in ga nekomu prodam, potem bodoče pravo interneta in omrežij posega v mojo možnost nuditi prosti dostop do interneta mojim trem sosedom. Interneta katerega seveda jaz plačujem!?

Seveda moramo ostati načelni in ponoviti prof. Moglenovo zahtevo po svobodnem spektru. A vendarle: dokler ne bo izbojevana ta bitka se mora preprečiti, da bi regulacija šla v napačno smer. Dokler inernet ne bo svobodno medmrežje v pravem pomenu besede (t.j. svobodna povezava svobodnih mrež) in dokler bo navadna klubska in ne javna infrastruktura, se bo treba potruditi, da se ne bo prepovedalo deljenje zasebih WI-FI omrežij. Javnost jim je namreč vse bolj naklonjena, to pa seveda ni v interesu ISP providerjev

Koraki, do Moglenovega modela, so zatorej sledeči:

DANAŠNJI MODEL: potrošnik<-ponudnik-> potrošnik (centralno nadzorovana mreža, ponudnik ima nadzor nad vsebinami in uporabniki)

PREHODNI MODEL (na pol poti): ponudnik-> potrošnik -> potrošnik (delno centralno nadzorovana mreža, ponudnik nima pregleda nad uporabniki a še vedno nadzoruje "vsebine")

MOGLENOV MODEL: prosumer <-> prosumer <-> prosumer (decentralizirana, svobodna mreža)

V primerjavi s problemi in boji, ki potekajo po prvih treh točkah (software, hardware, colture) se mi zdi, da je četrta točka še najbolj sprejemljiva in ideološko nekonfliktna in zatorej še najverjetneje uresničljiva.

Žižek o sodobnih antagonizmih

noreply@blogger.com (Anže) — Tue, 08 Jan 2008 22:52:00 +0000

Sobotna priloga, 29. december 2007

... Mislim, da formula, ki se nam danes ponuja, globalni kapitalizem z liberalno demokracijo, ni tista, ki bo lahko rešila antagonizme, ki se zarisujejo, zato sem še vedno marksist in komunist.

Kateri so ti antagonizmi?

Trije in eden. Najprej so tu problem ekologije (zunanje narave), biogenetike (naše notranje narave) in intelektualne lastnine (naše skupne simbolne "druge" narave). V vseh treh primerih imamo opraviti s skupno substanco človeštva - ali ni genomska baza človeštva naša skupna duhovna substanca? V vseh treh primerih zadenemo ob mejo privatne lastnine: če se na teh področjih do konca uveljavi načelo privatne lastnine, lahko človeštvo to plača s totalno materialno in duhovno katastrofo. In potem je tu četrti ključni antagonizem: rastoča logika apartheida, stotine miljonov, ki so sistemsko izključeni iz participacije v javni sferi. ...

Strinjam se z vsem povedanim, razen s tem, da je potrebno biti komunist in marksist, da bi lahko rešil te antagonizme. Liberalna demokracija in kapitalizem sta še vedno zelo neizčrpani in primerni orodji oz. sistema za doseganje tega cilja. Pri problemih človekove lastne in simbolne narave je seveda treba postaviti meje privatni lastnini in pa celotnemu procesu lastninjenja skupnih dobrin (nekateri kritiki bi rekli skupnih abeced!). Zadeva je rešljiva in obstajajo močna gibanja tudi znotraj sistema (Lawrence Lessig ni npr. nikakršen komunist). Problem ekologije je sistemski problem izogibanja internalizacije stroškov (podjetja prelagajo stroške nevarnega odpada ne druge...) in je prav tako rešljiv v okviru kapitalizma. Ekološka gibanja nimajo nikakršnih komunističnih programov...

Privlačnost liberalnega pogleda Johna Rawlsa in dekonstrukcija prava intelektualne lastnine

noreply@blogger.com (Anže) — Tue, 08 Jan 2008 22:15:00 +0000

Kadar profesor Mencinger govori o distribuciji dobrin, mnogokrat pove zanimivo misel, ki gre približno takole: "Ljudje so prepričani, da so vse dobrine na svetu porazdeljene nepravično. Edina dobrina, za katero se vsi strinjajo da je porazdeljena pravično, pa je pamet, saj je vsakdo prepričan, da je je deležen največ."

Seveda na tem mestu sarkazem detektor pravilno zazna pravo sporočilnost tega stavka. Vsakomur je jasno, da intelektualne sposobnosti niso enakomerno porazdeljene med ljudi.

Kaj ima ta izjava sorodnega z Johnom Rawlsom? To, da Rawls sam, prav tako kot Mencinger, zanika, da bi bile umske sposobnosti in ostali talenti distribuirani enakomerno (beri kot pravično).

Če je klasična ekonomska teorija pristala na to, da obstajajo tri različni faktorji produkcije (delo, kapital in zemlja) in če je zgodovina pokazala, da je marksizem, ki je temeljil na konceptu zgolj enega produkcijskega faktorja pogorel, smo danes priča širitvi spiska produkcijskih faktorjev. Ta pa ima mnogo širše posledice, kot je vidno na prvi pogled. Ko sem namreč sam na predavanjih politične ekonomije bil seznanjen z dodatnima dvema faktorjema sta le-ta bila omenjena zgolj mimogrede, nove razsežnosti, ki pa se dejansko odpirajo s to širitvijo spiska pa so ostale neomenjene in do nedavnega meni pravzaprav neznane.

Pravo intelektualne lastnine oz. kritika le tega pa je deloma odprla problem, ki ga odpira uveljevitev faktorja inovativnosti (poleg problema podjetnosti, ki pa je pravzaprav že nekaj časa pod drobnogledom sindikalne kritike).

Gre namreč za vprašanje: kdo je upravičen do prihodka iz proizvodnje produkta, ki nastane v inovativno in ne delovno intenzivni panogi. Pri delovno intenzivnih panogah se bodo seveda vsi strinjali, da je pravično, da je do velikega (seveda jasno do ne vsega) deleža upravičen tisti, ki dela. Kaj pa pri izumiteljstvu? Če namreč sarkastično pripombo dr. Mencingerja vzamemo za resnično, se gotovo nihče ne bo pritoževal nad tem, da tudi izumitelji participirajo na dobičku. A vendar ne smemo potegniti vzporednic z delom. Poglejmo zakaj?

Če smo pri delu pristali na trditev, da je telesna moč porazdeljena dokaj enakomerno (feministke imajo tu veliko ugovorov) smo pristali na to, da je delo pravičen (pravzaprav najpravičnejši prod. faktor). Relativna naravna enakost sicer proizvaja družbeno neenakost, vendar je v tem primeru ta zgolj odraz ambicij, če hočete svobodne volje posameznika, in to je za liberalce pravična in sprejemljiva rešitev. Pravičnost delitve po kapitalu in zemlji je seveda v začetku predpostavljala, da se ta faktorja pridobita z delom in da je pravična distribucija teh faktorjev taka zgolj ob veljavnosti te predpostavke. Vendar pa moramo biti delu in možni analogiji z intelektualnimi sposobnostmi upoštevati sledeče: invalidov vseeno nismo pustili ob strani, saj smo izumili sheme zavarovanj! Delavec naj dela, vendar naj tudi plača za invalida (t.j. zase v prihodnosti ali nekoga drugega), ki ne more delati, saj je bila distribucija telesne moči oz. sposobnosti neenakomerna, t.j nepravična. Naredili smo sistem, ki je še najbližje Dworkinovi predstavi o sistemu, ki je dovzeten za ambicije in nedovzeten za okoliščine. Delež namenimo v zavarovanje nasproti naravi in se s tem približamo naravni enakosti. Seveda popolna naravna enakost ni mogoča saj bi zanjo porabili vse razpoložljive vire pa še vedno ne bi dosegli, da bi npr. invalid shodil.

Naravne neenakosti, ki posledično ustvarijo družbene neenakosti se na tem mestu, da do neke mere relativno uspešno kompenzirati. Tega, kot smo rekli sicer ne trdi Rawls temveč Dworkin, ki teoretično utemelji sisteme socialnih zavarovanj. Vendar moramo na področju porazdelitve znanja ostati pri Rawlsovem sklepanju, ki gre takole:

1. Družbene neenakosti so nezaslužene in jih je treba popraviti ali kompenzirati, naravne neenakosti pa lahko vplivajo na razdelitev v skladu z enakostjo možnosti.
2. Družbene neenakosti je treba kompenzirati, naravne neenakosti pa ne smejo vplivati na razdelitev.

Seveda moramo pri nadaljnjih izvajanjih opozoriti na težavo pri razmejevanju prod. faktorjev dela in inovativnosti. Za lažje razlikovanje bomo namreč uporabili najekstremnejšo posledico (ki pa seveda ni edina) uveljavljanja prod. faktorja inovativnosti. Govorili bomo o pravicah prava intelektualne lastnine (avtorska pravica, patent, ...), katere so utemeljene prav na spodbujanju inovativnosti. (Zakaj je to zgolj mit glej zapis z naslovom Tragedija gmajn in tragedija informacij)

Rawlsove zahteve lahko prevedemo tudi v drug jezik in sicer tako:
Upravičenja, ki izvirajo iz prava intelektualne lastnine je treba kompenzirati, porazdelitev inteligence pa ne sme vplivati na to razdelitev upravičenj.

Če apliciramo zadevo:
Dohodke iz PIL je potrebno vrednotiti po pravičnem faktorju dela, porazdelitev inteligence pa ne sme vplivati na dostop do informacij, ki so produkt tega dela.

To seveda ne pomeni, da bi morali biti vsi produkti, ki so varovani s PIL-om vsem na voljo zastonj. Pomeni zgolj to, da na njih ne bi smela biti vzpostavljena kakršnakoli (superlastninska) pravica, saj je le ta na imaterialnih dobrinah nepravična, ker je na nastanke le te vplival faktor, ki je med človeštvo neenakomerno distribuiran in pred katerim se ne da uvesti shem zavarovanj. Ergo: taka pravica je nepravična!

Zakaj ne moremo pristati na Dworkinovo kritiko Rawlsa je jasno. Pri distribuciji intelektualnih sposobnosti ne moremo izumiti sheme zavarovanj, saj je praktično nemogoče meriti neenakomernost distribucije (seveda imamo probleme tudi pri ugotavljanju nezmožnosti za delo vendar mnogo manjše).

Tu je torej prilika na kateri lahko liberalci gradijo svojo politiko. Na prvi pogled sicer paradoksalno a vendar logično lahko trdimo sledeče: družba znanja bomo postali le, če bomo dekonstruirali pravo intelektualne lastnine in če bomo izničili pomen produkcijskega faktorja inovativnosti, katerega implikacije so nepravične. Tu vidim veliko priložnost liberalnih politik in liberalizma.

Tragedija gmajn in tragedija informacij (kritika libertarnega pogleda na pravo intelektualne lastnine)

noreply@blogger.com (Anže) — Tue, 01 Jan 2008 20:11:00 +0000

V 17. stoletju se v Angliji zgodi pojav, ki sicer ne sproži nikakršne revolucije, a vendar ponudi presenetljivo dobro podlago za teoretično upravičenje zasebne lastnine. Ta pojav je bil ograjevanje nekdanje skupne gmajne, teoretičen problem pa si nadene ime tragedija gmajn (tragedy of commons).

Kakorkoli gledamo na zgodovino, moramo ugotoviti se je tragedija gmajn res izkazala za tragedijo. Zgodovina je namreč dokazala, da je koncept zasebnega lastništva (nad stvarmi) mnogo učinkovitejši od javnega, skupnega ali družbenega lastništva. Propad komunističnega oz. socialističnega sistema na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil razumljen kot konec zgodovine in napovedovala se je svetla prihodnost. Ali je današnji sistem tudi pravičnejši, svobodnejši in enakopravnejši je seveda odprto vprašanje, kateremu pa večina ne posveča velike pozornosti, saj sta krilatici politične ekonomije prvega desetletja novega tisočletja postali gospodarska rast in razvoj. Politična filozofija, valilnica, varuhinja in kritičarka konceptov je utihnila.

Čeprav sta bili Lockova delovna teorija lastnine in posledično tudi Nozickova teorija samolastništva (libertarni argumentaciji zasebnega lastništva) deležni mnogih kritik, je videti, da sta glede zasebne lastnine na stvareh preživeli. Problem se je pojavil pri lastnini na informaciji in panogi, ki je vlekla vzporednice s stvarnim pravom: pravom intelektualne lastnine (bodite pozorni na besedo lastnina v besedni zvezi PIL) . Ekonomska teorija, ki bi morala služiti kot temelj analogije, pri konstrukciji prava intelektualne lastnine je zatajila, saj bi morala strogo ločevati objekta pravnega varstva: stvari in informacije. Pa jih ni! Profesorji kot sta Lawrence Lessig, Eben Moglen in drugi so odprli novo poglavje in zahtevajo ponoven premislek o utemeljenosti pravic intelektualne lastnine.

Zakaj je površno enačenje stvari in informacij pravzaprav problematično nam v prispevku z naslovom Property, Intellectual Property, and Free Riding pokaže profesor Mark A. Lemley, ki razvije precej tehtne argumente, s katerimi bi lahko ovrgli celotno pravo intelektualne lastnine in ga morali izumiti na novo. Trenuten koncept je namreč zgrešil smer. Temu pa je botroval predvsem razvoj interneta.

Toda to razmišljanje nima namena polemizirati z Lemleyem. Z njim bi morali polemizirati libertarci, katerim je ekonomija močno pri srcu. V tem razmišljanju bi rad pokazal zakaj bi morali ravno libertarci zagovarjati dekonstrukcijo PIL-a in se na področju podeljevanja informacijskih fevdov oddaljiti od Locka in Nozicka.

Pustimo torej ekonomijo za trenutek pri miru. Stopimo korak vstran in poglejmo zakaj je prišlo do tako očitnega spregleda med predmeti varstva in poglejmo ali je prisvajanje informacij z ustvarjanjem kvazilastniških absolutnih pravic na njih sploh pravično (pravzaprav bi bilo bolje reči superlastniških in ne kvazilastniških saj grejo pravice PIL-a mnogo dlje v svoji absolutnosti).

Tragedija gmajn dokazuje (ali res tudi dokaže tu sedaj ni vprašanje!) zakaj je potrebno narediti materialne dobrine (stvari) za izključujoče, ne pokaže pa zakaj bi morali isto storiti tudi z imaterialnimi dobrinami, t.j informacijami. Libertarno vprašanje bi se seveda glasilo zakaj pa pravice na informacijah ne bi smele biti izključujoče?! Delovna teorija lastnine in Nozickova teorija samolastništva terjata postavitev tega vprašanja! Libertarno vprašanje pa spregleda, da materialne in imaterialne dobrine nimajo istih kvalitet, njih podobna regulacija pa proizvaja popolnoma različne družbene posledice.

Poglejmo si na primeru klasične ekonomske razdelitve dobrin:

	izključujoče*	<---	neizključujoče
rivalne**	ZASEBNE (ograjen pašnik)	STVARNO PRAVO	SKUPNE (gmajna)
nerivalne	KLUBSKE (copyright, patent)	PIL	JAVNE (copyleft, javna domena)

*izključujoče= ali je možno izključiti potrošnik, ki ne plača za dobrino
**rivalne= ali uporaba dobrine s strani enega potrošnika prepreči istočasno uporabo drugega potrošnika

Zgornja tabela lepo pokaže, kje se je zgodi teoretični (in praktični) premik, pri čemer je potrebno poudariti, da sploh ni nujno, da kapitalizem (če premik k zasebni lastnini obravnavamo kot premik v kapitalizem) obravnavamo v odnosu do komunizma. Kar pomislimo na (predkapitalistično?) stanje kulture, kot ga npr. opisuje Lessig v Svobodni kulturi ali lastništvom nad gmajnami kot ga opisuje Lemley v Free ridingu. Takih primerov v zgodovini kar mrgoli, saj niso pogojeni s tem ali onim sistemom, temveč zgolj z odsotnostjo ali prisotnostjo pravne regulacije dobrin.

Poglejmo torej ali lahko upravičevanje premika pri rivalnih dobrinah analogno prevedemo v premik pri nerivalnih dobrinah?

Proces ograjevanja gmajn libertarci v grobem argumentirajo v treh korakih:

1. ograjevanje preprečuje »overgrassing« (ali kakršnokoli drugo obliko neracionalne izrabe) in s tem izčrpanje gmajne

2. z ograjevanjem se poveča produktivnost in s tem splošna blaginja

3. taka razdelitev dobrin je pravičnejša od skupne lastnine

AD 1) Prvi argument, ki opravičuje ograditev, vsekakor predstavlja najbolj ubranljivo točko libertarne argumentacije. Seveda zna zgodovinska kritika to trditev ovreči ali potrditi. A vendar: v svetu kjer se gmajna razdeli med posameznike, podeljevanje absolutne izključujoče pravice na določenem delu zemljišča prepreči, da bi sosed popasel sosedov del pašnika ali posekal les v gozdu in ga tako spravil na boben. To, to namreč trdi tragedija gmajn, je glavni problem vsake »nezasebne« oblike lastnine. Kdor prvi pride, prvi melje in za druge ne ostane nič žita. Še več: niti mlinskega kamna ne morejo več uporabljati. Za druge ne ostane nič. Gmajna se izčrpa in družba se sooči s tragedijo. Ob tem se odpre tudi vprašanje pravičnosti delitve gmajne, vendar ga bomo preučili v točki 3. Najprej pa bomo poskušali potegniti analogijo z ograjevanjem informacij. Temeljna razlika (tu nam seveda Lemley še kako priskoči na pomoč) je namreč v tem, da se informacije ne da izčrpati. Ne v digitalni obliki. Prav tu sta internet in digitalizacija informacij prinesla temeljno spremembo, saj pred pojavom interneta in »digitalnosti« te trditve ne bi mogli ubraniti. In danes je digitalna oblika zakon. Ne glede na to kako človekoljubna je ideja delitve zemlje, pri informacijah do izčrpanja ne more priti, saj so stroški dodatne enote informacije postali nič in vsi lahko dostopajo do njih.

AD 2) Drugi argument opravičuje ograjevanje v imenu produktivnosti. Ali ni boljšega dokaza za to da je vsakršna oblika lastnine v primerjavi do zasebne inferiorne narave kot padec komunističnega sistema, ki je temeljil na raznih oblikah »nezasebne« lastnine, saj je izgubil tekmo proti kapitalizmu, ki je temeljil na zmagoviti zasebni lastnini. Seveda vse to velja glede stvari, glede materialnih dobrin in zakonov materialne produkcije. Poglejmo pa si ali veljajo za produkcijo informacij iste zakonitosti. Lastninjenje informacij (podeljevanje absolutnih izključujočih pravic) je namreč že s prvimi korakom prestopilo meje analogije in se prelevilo v mutirano perverzno obliko absolutnih pravic. Če bi namreč naenkrat celotno človeštvo pozabilo čisto vse o sistemu stvarnega prava in bi vedelo zgolj to, da ga mora na novo izpeljati iz prava intelektualne lastnine, bi prišlo do sledečih sklepov:

če bi kupil avto, ta avto ne bi bil moj, temveč lastnina tistega, ki ga je izumil in to za celo vrsto let (v najslabšem primeru bi si ta avto lastili njegovi dediči še 70 let po smrti, v ameriškem kongresu pa bi obstajali lobiji, ki bi se zavzemali za to, da bi avto za večno ostal v lasti družine izumitelja),
avto bi lahko zgolj vozil zgolj sam,
z njim ne bi smel peljati kogarkoli drugega ali ga posoditi (za to bi šel lahko v zapor),
avta ne bi smel uporabljati za pridobitno dejavnost (npr. taxi) saj bi šel tudi zaradi tega v zapor,
avta ne bi smel prebarvati,
ko bi se pokvaril ga ne bi smel popraviti,
tudi motorja ne bi bilo dovoljeno izboljšati
itd.

Precej čudno se slišivse skupaj! Seveda ni potrebno dodajati da bi bila na svetu samo ena znamka avtomobila. Po možnosti tudi zgolj en model. Na tem mestu moramo pri mitu o produktivnosti opozoriti še na nekaj: produkcija informacij, je produkcija, ki ji komajda lahko rečemo izvirna produkcija, saj vsaka informacija temelji na neki drugi. Creatio ex nihilo pač ne obstaja. Gre za univerzalne abecede, za skupno dediščino človeštva, ki jih PIL privatizira.

Končni argumet, ki razbije trditev, ki pravi da PIL povečuje produktivnost pa je sledeč: kako pravzaprav pravica do monopola (in to tudi je patent ali avtorska pravica: pravica do monopola!) pospešuje produktivnost (ekonomska teorija nas uči, da so monopoli vse prej kot pa družbeno koristni pojavi saj ne vzpodbujajo inovacij)? Kaj namreč ostane od razvoja na področju zdravila, ki je za 20 let "zaklenjen" s patentom? Komaj kaj? Ne napačen odgovor! Pravilen odgovor je: nič! Produktivnost? Verjetno je bila mišljena izvirna, ta pa v svetu informacij ne obstaja… In prav na tem mestu bi tudi rawlsovski liberalizem (ne libertarizem!) lahko gradile svoje argumente za dekonstrukcijo PIL-a.

AD 3) Oglejmo si še pravičnost: zakaj bi bila ograda okoli pašnika informacij pravičnejša od skupnega pašnika informacij, kjer čreda ovac trave na neskončnem pašniku nikoli ne more popasti?

Vzemimo primer Lessigove R-W družbe pred pojavom copyrigta. Nozick bi danes verjetno analogično argumentiral pojav copyrighta kot pojav zasebne lastnine in sicer takole:

Ljudje se imajo v lasti (argument samolastništva)
Svet (namesto besede svet vstavimo besedo kultura) ni prvotno v nikogaršnji lasti
Mogoče je pridobiti absolutne pravice nad nesorazmernim deležem sveta (=kulture), če ne poslabšaš položaja drugih
Razmeroma brez težav je mogoče pridobiti absolutne pravice na nesorazmernim deležem sveta (= kulture)

Iz tega sledi:

Ko si ljudje pridobijo lastnino (pravice nad informacijami) je prosti trg kapitala in dela moralno nujen (pri tem gre za to da libertarci trdijo, da je vsaka »nepravična« porazdelitev dobrin pravična, če so izpolnjene zgornje točke in se nadalje te dobrine menjajo na prostem trgu)

Kot vidimo predstavlja najšibkejšo točko tretja alineja, saj le ta zahteva, da z lastninjenjem ne smemo poslabšati položaja drugih. Argumentacija, ki ima zelo resne probleme že pri dokazu, da delitev gmajne (zaradi delitve dela in posledičnega dviga ravni življenja, ki ga delitev dela prinaša) ne poslabša položaja nekaterih, pri delitvi pogače informacij sploh odpove. Če namreč pri razdelitvi oz. lastninjenju nekdanje skupne gmajne, res pride do družbene delitve dela (nekateri postanejo lastniki zemlje, nekateri pa delajo na zemlji, in s tem zaslužijo več kot so zaslužili, ko je bila gmajna skupna) pri lastninjenju informacij pride zgolj do odnosa proizvajalec=prodajalec=distributer vs. potrošnik. Pride do odnosa kjer nekdo ima vse in drugi nič. Prvi imajo informacije in drugi jih nimajo. Še več tu ne gre za to, da bi moralo priti do družbene delitve dela, saj potrošniki s tem ko s to informacijo ne smejo narediti čisto ničesar (ne niti dodane vrednosti ne smejo ustvariti, ne smejo prodajati naprej, ne morejo je predelati itd...) ne morejo sodelovati v produkciji. Ali ni ravno pojem dodane vrednosti tisto kar vzpostavlja družbena delitev dela?! Seveda bi lahko dejali, da se splošni standard dvigne, saj imajo prvi močno vzpodbudo in ustvarjajo vedno več in več informacij in je zato potrošniku na voljo več informacij, kot pred uvedbo monopolnih vzpodbud, toda v prejšnji točki smo prikazali, zakaj stoji taka trditev na zelo majavih temeljih. »Vzpodbuda« namreč ni vzpodbuda temveč uspavalno sredstvo.

Pa še beseda o svobodnem trgu. Pri libertarizmu gre več kot očitno za to, da skuša pokazati, da gre pri PIL-u za pravično porazdelitev dobrin, čeprav je očitno, da v argumentacijah prednjačita besedi vzpodbuda in svoboda. Pravičnost pa ostaja popolnoma zanemarjena. Libertarci na tem mestu namreč spregledajo tudi to, da neposredno trčita dva koncepta za katera se zavzemajo: svobodni trg in pa pravice do (življenja, svobode in) imetja(!), ki so jim svete in ki naj bi bile utemeljene na načelih samolastništva. Svobodni trg je namreč mogoč ob temeljnih predpogojih konkurence in prostega dostopa do informacij. Argument samolastništva pa nasprotno trdi da sveta pravica do imetja (kot lastnine) absorbira tudi pravico do informacij, ki jih "sami ustvarimo". Svobodni trg ne more obstajati dokler obstaja monopol nad informacijami in dokler te informacije niso prosto dostopne. Podlaga za kvalitetno odločanje so namreč zgolj kvalitetne informacije, ki pa čisto nič ne pomagajo, če ne moremo do njih.

Vprašanje, ki se nam poraja je torej: kateremu konceptu dati prednost, resničnemu svobodnemu trgu ali pravici na informacijah? Po vsem povedanem menim, da bi moralo postati očitno, da se mora libertarizem na področju imaterialnih dobrin oddaljiti od Locka in Nozicka in sprejeti proces dekonstrukcije prava intelektualne lastnine za svoj.

Arhiv

noreply@blogger.com (Anže) — Mon, 31 Dec 2007 23:24:00 +0000

Arhiv starejših razmišljanj je še vedno dostopen na starem blogu.

Prostor in Maslow

noreply@blogger.com (Anže) — Wed, 20 Dec 2006 14:05:00 +0000

Abraham Maslow, ameriški psiholog, je zaslovel zaradi svoje hierarhije človeških potreb. Človeške potrebe prikazuje v piramidi, s tem, da bolj "primitivne" oz. bolj potrebne (beri kot nujne za obstoj) postavi za temelje piramide, na teh pa nato sledijo manj pomembne, ki tvorijo celotno piramido. Njegova piramida ima pet nadstropij. Na dnu so fiziološke potrebe, tem sledijo potrebe po varnosti, tem potrebe po ljubezni in pripadanju, nad njimi so potrebe po spoštovanju in nad temi se nahajajo potrebe po samo-aktualizaciji. Ta Maslowa shema je najbolj razširjena in sprejeta teorija hierarhije potreb. To kar pogrešam v tej celotni shemi pa je potreba po prostoru. Najprej pa seveda k definiciji. SSKJ pravi takole:

potreba -e ž (e)

1. kar obstaja, nastane zaradi odsotnosti tega a) kar je potrebno za življenje, delo: čutiti, imeti potrebo po jedi, spanju; potešiti si potrebo po pijači, zabavi / duševne, telesne potrebe / nima velikih potreb / jesti brez potrebe b) nav. mn., navadno s prilastkom kar se zahteva, želi: zadovoljevati domače, lastne potrebe; splošne družbene potrebe; denarja ima komaj za vsakdanje potrebe; poznati potrebe časa / prilagajati se potrebam kupcev željam, zahtevam;
zadovoljevanje kulturnih potreb prebivalstva; usklajevanje proizvodnje s potrebami tržišča s povpraševanjem na tržišču; letališče za vojaške potrebe namene // kar kdo mora imeti, dobiti za življenje, delo: našteti potrebe; obravnavati potrebe prebivalstva / avtomobil ni luksus, je potreba; uživanje mamil mu je postalo potreba / to ne ustreza njegovim potrebam temu, kar želi, hoče

2. kar povzročijo okoliščine, stanje, ki zahtevajo nastop, uresničitev česa: prišel boš, če bo potreba; udaril ga je brez potrebe; pomagal bom po potrebi / ni potrebe, da bi se prepirali vzroka / star. to je potreba vedeti treba

Če nam zmanjka hrane, vode ali zraka vemo, da brez teh virov ne bomo dolgo živeli in zato na te vire gledamo kot na potrebne. Omejenost vira torej določa ali neka stvar je potrebna ali ne. Človek je tako prvič začel gledati na hrano kot na potrebo, ko je prvič občutil lakoto. Na varnost je prvič pričel gledati kot na potrebo, ko se je prvič počutil ogroženega, itd. Na prostor pa ljudje zmotno gledamo kot na neomejeno dobrino in ga zato pri navajanju potreb ne omenjamo. A vendar: človek lahko obstaja le v prostoru! In prostor je omejena dobrina. Torej je tudi prostor potreba. In to celo najosnovnejša saj vsi ostali viri lahko obstajajo zgolj v prostoru. Moj oče rad postavlja retorično vprašanje, ki se glasi: "Kaj ti bo ves denar tega sveta, če ne boš imel koščka zemlja na katerem boš lahko uresničil svoje načrte?"

Seveda se na prostor mnogo pogosteje gleda kot na potrebo. Maslow pač ni (seveda dopuščam možnost, da je uporabljal drugačno definicijo potrebe ali pa da je pojem prostora subsumiral pod kak drug pojem in da jaz te subsumpcije ne razumem).

Cene zemljišč in pa stanovanj pritrjujejo tej tezi. Prav tako bi ji lahko pritrdil Stephen Hawking, ki vidi preživetje človeške vrste predvsem v zasedbi večjega prostora vesolja. Prav gotovo pa bi tej tezi pritrdila tudi matematična simulacija imenovana Game of Life. Prenaseljenost namreč povzroča smrt, saj pravilo št. 1 pravi: "If an occupied cell has 0, 1, 4, 5, 6, 7, or 8 occupied neighbors, the organism dies (0, 1: of loneliness; 4 thru 8: of overcrowding)".

--------

slika: COLE, Thomas
View from Mount Holyoke, Northamptom, Massachusetts, after a Thunderstorm (The Oxbow)

Radbruchovih Pet minut filozofije prava

noreply@blogger.com (Anže) — Mon, 20 Nov 2006 07:09:00 +0000

Besedilo je že nekje v avgustu na splet postavil Morphix, pa sem se šele sedaj spomnil, da bi ga bilo dobro malce širiti, saj še nisem opazil, da bi bilo besedilo na spletu dostopno v slovenščini. Gre za Radbruchov esej z naslovom Pet minut filozofije prava v katerem nas popelje v izhodišče razhajanj in srečevanj med pozitivnopravno in naravnopravno šolo. Zanimivo branje, ki ne vzame več kot 5 minut.

Prva minuta

Ukaz je ukaz, velja za vojaka. Zakon je zakon, pravi pravnik. Toda medtem ko za vojaka dolžnost in pravica biti poslušen prenehata, ko ve, da sta namen ukaza zločin ali kaznivo dejanje, pa pravnik, odkar so pred kakšnimi sto leti izumrli poslednji naravnopravniki med pravniki, takšnih izjem, ki izključujejo veljavnost zakona ali poslušnost tistih, ki so zakonu podrejeni, ne pozna. Zakon velja, ker je zakon, in zakon je, ker ima v večini primerov moč, da se ga udejanja.

To pojmovanje zakona in njegove veljavnosti (imenujemo ga pozitivistični nauk) je pravnike kot tudi ljudstvo razorožilo proti še tako samovoljnim, še tako grozovitim, še tako zločinskim zakonom. Konec koncev izenačuje pravo in silo: samo tam, kjer je sila, je pravo.

Druga minuta

To načelo so hoteli dopolniti ali zamenjati z nekim drugim načelom: pravo je, kar koristi ljudstvu.

To pomeni: samovolja, kršitev pogodbe, nezakonitost so pravo, če le koristijo ljudstvu. To praktično pomeni: kar se nosilcu državne oblasti zdi, da je splošno koristno – sleherna despotova domislica in sleherno despotovo počutje, kazen brez zakona in sodbe, ubijanje bolnikov brez zakona, je pravo. To lahko pomeni: koristoljubje vladajočih je splošna korist. In tako je izenačevanje prava in domnevnega ali namišljenega narodovega blagra spremenilo pravno državo v državo brezpravja.

Ne, ne smemo reči: vse, kar koristi ljudstvu, je pravo, temveč je treba reči ravno narobe: samo to, kar je pravo, koristi ljudstvu.

Tretja minuta

Pravo je volja k pravičnosti. Pravičnost pa pomeni: soditi ne glede na osebo, vse meriti z istim merilom.

Kadar se časti ubijanje političnih nasprotnikov, kadar se zapoveduje ubijanje ljudi druge rase, a se isto dejanje proti lastnim somišljenikom kaznuje z najbolj grozovitimi in najbolj ponižujočimi kaznimi, tedaj to ni niti pravičnost niti pravo.

Kadar zakoni zavestno zanikajo voljo k pravičnosti, ko na primer ljudem samovoljno zagotavljajo ali odrekajo človekove pravice, tedaj ti zakoni nimajo veljave, tedaj se jim ljudstvo ni dolžno pokoravati, tedaj morajo tudi pravniki zbrati pogum, da jim odrečejo naravo prava.

Četrta minuta

Splošna korist je poleg pravičnosti vsekakor tudi cilj prava. Vsekakor ima tudi zakon kot takšen, celo slab zakon, še vedno določeno vrednost – vrednost, da v nasprotju z nezanesljivostjo zagotavlja pravo. Človekova nepopolnost nikakor ne dopušča, da so v zakonu vselej harmonično strnjene vse tri vrednote prava: splošna korist, pravna varnost in pravičnost. In tedaj preostane le še to, da pretehtamo, ali naj slabemu, škodljivemu in nepravičnemu zakonu kljub temu prisodimo veljavo, ker zagotavlja pravno varnost, ali pa mu veljavo odrečemo, ker je nepravičen ali splošno škodljiv. V zavest ljudstva in pravnikov pa mora biti globoko vsajeno tole: mogoče je, da obstajajo zakoni, ki so v tolikšni meri nepravični in splošni, da jim moramo odreči veljavo, pa celo naravo prava.

Peta minuta

So torej pravna načela, ki so močnejša kot sleherna pravna postava, tako da zakon, ki jim nasprotuje, ne velja. Ta načela imenujemo naravno ali umno pravo. Glede posamičnih od njih so seveda določeni pomisleki, toda stoletno delo jim je vendarle izoblikovalo trajen obstoj in jih s tako daljnosežnim soglasjem strnilo v tako imenovane deklaracije pravic človeka in občana, da glede na nekatere med njimi lahko ohranja dvom le še hotena skepsa.

V jeziku pa so iste misli izražene v dveh svetopisemskih rekih. Na eni strani je zapisano: Pokorni bodite oblasti, ki ima moč nad vami. Na drugi strani pa je tudi zapisano: Boga je treba bolj ubogati kot človeka – in to ni le nekakšna pobožna želja, ampak je veljavno pravno načelo. Napetosti med tema dvema rekoma pa ni mogoče razrešiti z nekim tretjim, na primer z rekom: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega – zakaj tudi ta rek ohranja sporne meje. Celo več: rešitev prepušča božjemu glasu, ki prigovarja posamezniku v njegovi vesti samo v posebnem primeru.

(prevod: Marijan Pavčnik, objavljeno v: Pravnik, št. 11-12/1988, str. 667-669)

Resnica, toleranca, iracionalnost ter dialog v politiki

noreply@blogger.com (Anže) — Fri, 17 Nov 2006 09:00:00 +0000

Zadnjič sem si v knjižnici sposodil zanimivo knjigo z naslovom Sodobna politična filozofija, ki mi je pritegnila pozornost predvsem zaradi zbirke, v okviru katere je bila izdana. Že pred nekaj časa sem namreč sklenil, da si malce pobližje pogledam zbirko Temljna dela in Sodobna politična filozofija se mi je zdela spodoben začetek. Vsebina me je hitro navdušila, saj so prva tri poglavja kar zletela mimo mene. Že kar nekaj časa sem namreč iskal pregledno in jasno predstavitev osnovnih smeri v politični filozofiji (to da se knjiga ukvarja bolj kot ne z anglo-saksonskimi avtorji me ni zmotilo), saj sem na fakulteti pri predmetih Uvod v pravoznanstvo in pa letošnji Filozofiji prava dobil ravno toliko uvida v to področje, da me je stvar resneje zamikala. Pa ne bom sedaj razpravljal o sami vsebini.

To kar me je namreč fasciniralo, je bilo dejstvo, da sem po kratkem preletu (po končanih treh poglavjih sem še hitro prebral samo uvodne dele vseh ostalih poglavij) začutil, da mnoštvo tako pomembnih in potencialno ali aktualno vplivnih svetovnonazorskih resnic, ki druga drugi nasprotujejo, se nadgrajujejo, se spodrivajo, simpatizirajo druga z drugo itd., daje prav besedam prof. Marka Uršiča iz njegovega eseja z naslovom Prava strpnost je sprejeti drugo in drugačno človeško resnico v katerem zapiše:

Problem strpnosti do resnice drugega pa vznikne in se zaostri pri filozofskih, religioznih in nasploh »nazorskih« resnicah, ki jih ni mogoče logično ali matematično »demonstrirati«. Postavlja se vprašanje: ali je pri »najvišji« resnici – če takšna resnica obstaja – sploh mogoče biti strpen? Namreč ne samo v pravnem, političnem, niti zgolj v etičnem, ampak spoznavnem pomenu: ali je sploh možen in smiseln »spoznavni dialog« med različno mislečimi in/ali verujočimi? Kajti, če je prava resnica samo ena in če sem to pravo resnico spoznal prav jaz (in bi tudi vsak drug, ki bi jo spoznal, spoznal isto resnico kot jaz), – potem je seveda strpnost do vsake druge in drugačne resnice nesmiselna, saj je druga resnica zmota, ki jo je treba izkoreniniti, zlepa ali zgrda. Toda nota bene: pravkar zapisani stavek je pogojnik, implikacija, ki je kot sklepanje veljavna le tedaj, ko je njen antecedens resničen. V našem primeru je antecedens sestavljen iz dveh trditev:

1) prava resnica je samo ena,

2) samo jaz sem tisti, ki sem jo spoznal (tj., vsi drugi zgolj ponavljajo ali variirajo moje spoznanje)

– in resnični morata biti obe trditvi, oba pogoja, da bi bilo veljavno sklepanje na nesmiselnost strpnosti. Osebno mislim, da je možno, da je resnična trditev (1) – in s tem stališčem sem zadržan od postmodernega relativizma resnice, od tistega novodobnega anything goes – vendar nikakor ni resnična trditev (2). Zakaj ni mogoče, da bi bila resnična ta druga predpostavka zgornjega sklepanja? Preprosto zato, ker jaz nisem Bog, nisem absolutni Duh, nisem tisti véliki Subjekt, »ki vé«. Vse meni in nam vsem znane resnice so človeške resnice oziroma so različna, človeška razumevanja resnice.

Dopuščam torej… da je resnica ena, bolje rečeno, da je resnica neizrekljivo Eno, toda te resnice se ne more polastiti noben končen oziroma delen (raz)um, noben človeški subjekt, niti individualen niti parcialno…, ker je »najvišja« resnica vsepresežna – in prav ta misel, to prepričanje v presežnost resnice je moj filozofski credo.

Z avtorjevim "credom" popolnoma soglašam (pustimo sedaj ob strani možnost logičnega paradoksa, ki bi se vzpostavil v primeru tega, da je edina resnica ta, da resnice ni). Vse te resnice, ki skušajo narediti svet boljši, so podobne pragozdu v katerem kar mrgoli nešteto rastlin in kjer na starih, nagnitih rastlinah poganjajo mlade sveže, ki bodo prav tako nekega dne propadle in dale mesto novim rastlinam. Kako najti v tem gozdu drevo, ki se ne spreminja, ki je večno in stalno? Nemogoče! Torej: nobena izmed "nazorskih resnic" ne more biti edina resnična in pravilna, kar pa ne pomeni, da taka resnica ne obstaja. Le človek ne more do nje, ker ni vsemogočen in mnoštvo teh resnic je zgolj (kot pravi Kuzanski) "odraz človeške šibkosti, ne pa izraz bogastva in polifonije samih človeških resnic."

Seveda lahko rečemo, da človeštvo nikoli ne bo spoznalo nobene pomembne resnice, vendar to ne pomeni tudi, da se ni vredno truditi, da bi se do nje dokopali. Tako početje je res mogoče podobno početju Camusovega Sizifa vendar menim, da nam Camus poda tudi dober odgovor na vprašanje, kaj je gonilo Sizifa pri tem navidez nikolikončujočemseabsurdnem početju. Še najlepše je to geslo povzel Drago Jančar, ki je nekje napisal nekako takole: "Angažma se ne sme napajati iz projekcije cilja, temveč iz vedenja o stvareh samih po sebi." V nekoliko bolj poljudnem jeziku bi lahko ta stavek preoblikovali, tako da nam mora biti pri hoji v samo zadovoljstvo hoja sama oz. Pot in ne Cilj za katerega vemo, da ga ne bomo nikoli dosegli. Toda pustimo to ob strani…

IRACIONALNOST IN TOLERANCA

Kar se mi zdi še najbolj zanimivo pri tem spoznanju je to, da je mnogo težje priti do takega spoznanja na primeru svetovnih religij, saj je tam mnogo več iracionalnih dejavnikov, pri svetovnonazorskih resnicah pa ratio igra mnogo večjo vlogo in je lažje videti napake tega ali onega nazora (čeprav se v vseh pravzaprav mešata elementa iracionalnosti in racionalnosti). Seveda nočem z dualizmom racionalno-iracionalnega pokazati na pravilnost oz. nepravilnost nekaterih resnic ali bognedaj na to, da so nekatere resnice neumne in nekatere pametne. S tema poloma hočem le nakazati, da izvorov nekaterih resnic ne moremo odkriti z razumom. Obstajajo namreč še mnoge druge izkustvene poti in na to ciljam, ko govorim o iracionalnosti. Na primeru religije oz. bolje rečeno vere pa je pri debatiranju o tem katera je prava, težje strinjati se z nekom drugim, saj imajo vse iracionalen izvor, ki ga ne moremo artikulirati oz. vsaj ne v takšni meri kot pri izvorih svetovih nazorov. Zato je toliko večja strpnost potrebna prav na področju religije in vere, s čimer pa nočem zanikati, da ni potrebna strpnost tudi pri političnem prepričanju. Slednje se namreč lahko včasih tudi delno ovrže, vere pa se z razumom pač ne da, saj tudi izvora ne znamo zaobseči z razumom.

Prof. Uršič nadalje piše, citirajoč Andre Comte-Spoonvilla:

André Comte-Sponville, ki je sicer sam daleč od platonizma, modro pravi, da »o strpnosti ne moremo govoriti, če nima človek česa izgubiti« (op. cit., str. 214). In prav v tem je bistvena razlika med zgolj pasivno in aktivno strpnostjo: pasivna toleranca se zadovolji z distanco, s politiko »nevmešavanja« (ki je sicer pogosto pravilna odločitev), aktivna toleranca – če to držo sploh še lahko imenujemo toleranca, morda bi bilo bolje govoriti o empatiji, »so-vživljanju« ipd. – pa se izpostavlja nevarnosti, da kaj izgubi, morda tudi kaj zelo pomembnega, če se v soočenju z drugim in drugačnim to izkaže za neresnično ali se relativizira. Smo se pripravljeni tako »izpostaviti«? Zelo neradi in težko. Človek si namreč postopoma in z napori zgradi svoj »svet resnic«, »svetovni nazor«, »sistem vrednot«. Toda primeri nekaterih vélikih duhov v zgodovini nam kažejo, da so se bili pripravljeni odreči tudi tistemu, o čemer so bili najbolj prepričani, če so spoznali, da je resnica drugačna.

Temu razmišljanju bi rad dodal še razsežnost o kateri sem začel razmišljati v prejšnjem odstavku. Upal bi si postaviti tezo, ki trdi, da je (bi morala?) toleranca odvisna od tega, kolikšen delež polja na katerem se odvija dialog, korenini v področju iracionalnega.

Poglejmo si primere:

Naravoslovna znanost (npr. matematika)
TEMELJ: racionalen -> TOLERANCA: nepotrebna

Družboslovna znanost (politična filozofija)
TEMELJ: racionalen + iracionalen -> TOLERANCA (aktivna)

Religija, vera
TEMELJ: iracionalen -> TOLERANCA (pasivna)

Kakšno zvezo ima torej iracionalno-racionalen izvor nekega sistema idej in resnic s toleranco? Recimo, da se medsebojni odnosi oblikujejo na polju, kjer se stiki odvijajo preko dialoga, ki je nujno racionalen. Dialog ne more biti iracionalen, saj to več ne bi bil dialog. Glede na večjo količino iracionalnosti polja na katerem poteka dialog, mora za ohranitev dobrih odnosov med udeleženci temu iracionalnemu izvoru nasproti stopiti toleranca. Toleranca namreč odtehta iracionalen delež nekega sistema idej in resnic.

Na polju matematike, ki je striktno racionalna zadeva je uspeh dialoga mogoč in toleranca ni potrebna.

Na področju politične filozofije pa moramo dopuščati, da smo lahko prepričani drugače, kot pa verjamemo in to na deležu polja, ki ima racionalen izvor, hkrati pa se odmakniti iz polja iracionalnega izvora in ga kot tako spoštovati, saj z dialogom (ki je kot sem že rekel racionalnega značaja) na tem področju ni mogoče izbojevati nobene bitke ali priti do kakšnega spoznanja.

Na področju religije oz. vere pa dialog o stvareh, ki nimajo izvira v razumu (in večina polja ga nima) dialog nima kaj iskati. Seveda smo lahko tudi na tem področju aktivno tolerantni in dopuščamo možnost drugačne (iracionalne) resnice vendar se moramo zavedati, da do takega spoznanja ni mogoče priti z dialogom in z razumom ampak po neki drugotni poti (razsvetljenje, mejna situacija, občutenje, itd…).

DIALOG

Pustimo versko toleranco ob strani in se spustimo na polje politične tolerance in se vprašajmo koliko aktivne tolerance je dejansko prisotne v politiki. Dejstvo, da vsaka politična stranka redkokdaj prestopi prag svojega besedišča in se boji stopiti na tla drugega je le odraz bojazljivosti. Kadar pa se spravi k temu, se to stori na grotesken način, ki spremeni dialog v nekaj kar to ni.

Tu se lahko tudi zopet navežemo na tri korake, ki nam jih ponuja Karel Jaspers in se vprašamo kolikšna je v politični komunikaciji prisotnost prvega koraka, ki pravi, da moramo v prvi fazi vse kar nam posreduje nek filozof (v tem primeru sogovornik) vzeti za resnično in šele nato storiti naslednja dva koraka vrednotenja konteksta in vsebine. Ni nam potrebno biti politični filozof, da ugotovimo, da politika večinoma pade že na tem tako osnovnem prvem koraku in da dialog, ki naj bi to bil, to ni. Lahko bi še in še naštevali razloge, ki bi dokazovali, da v politiki dialog ostaja (ali postaja) ogrožena vrsta. Mogoče tudi zato, ker je politika v svoji razresničenem svetu (kot ga imenuje Hannah Arendt) izgubila stik z vsemi drugimi sogovorniki in pozabila na nek moder rek, ki pravi: »Če hočeš biti razumljen, poslušaj!«

Peticija proti davku na knjigo!

noreply@blogger.com (Anže) — Mon, 13 Nov 2006 18:57:00 +0000

Sam sem sicer po eni strani nasprotnik EDS, po drugi strani pa oster nasprotnik kakršnihkoli privilegijev, izjem in pa pretiranih davčnih izjem, ki tvorijo nepregleden davčni sistem. Vendar pa navkljub vsemu temu menim, da si knjiga zasluži biti neobdavčena. Predvsem zaradi zaslug in prispevka pri oblikovanju slovenske identitete v preteklosti in zaradi upanja, da bo to vlogo obdržala tudi v prihodnosti. Pisana beseda je namreč ustvarila Slovence in Slovenijo in ne cesarji, kralji ali vojskovodje...

Peticijo lahko podpišete tukaj!
Intervju s pobudnikom akcije pa tukajle!

Svobodni človek

noreply@blogger.com (Anže) — Sun, 12 Nov 2006 21:00:00 +0000

PODARJENA SVOBODA

Končno se je najboljši umetnik odločil tako: tistemu, ki mu ne more dati ničesar lastnega bo dostopno vse, kar je bilo razdeljeno med posamezna bitja v zasebno last. Sprejel je torej človeka kot stvaritev nedoločene narave, jo postavil v središče sveta in jo tako nagovoril: "Ne določenega bivališča, ne lastne podobe, niti kakih posebnih darov ti nisem dal, o Adam, zato da bi dobil v last takšno bivališče, takšno podobo in takšne darove, kakršne boš ti sam hotel po lastni želji in preudarnosti. Narava drugih bitij je določena in zamejena z zakoni, ki sem jih bil predpisal. Ti pa si jo boš določil sam po svoji svobodni presoji, katere oblasti sem te zaupal; nobena omejitev te ne bo utesnjevala in ovirala pri tem. V središče sveta sem te postavil, da bi se od tod lahko bolje razgledal po vsem, kar je na svetu. Nisem te ustvaril ne kot nebeško, ne kot zemeljsko bitje, ne kot smrtnika in ne kot nesmrtnika, zato da bi si ti sam- častit in svoboden kipar svojega lastnega bitja- izklesal svojo podobo tako, kakor bo tebi najbolj všeč. Lahko se boš izrodil in postal nižje, brezumno bitje; lahko se boš po svoji volji prerodil in postal nekaj višjega, božanskega."

Giovanni Pico della Mirandola (O človekovem dostojanstvu)

ČLOVEK KOT SAMO-PROJEKT

Obstajata dve vrsti eksistencialistov. Prva zvrst so kristjani... Druga struja pa so ateistični eksistencialisti... Vse pa nas druži preprosto prepričanje, da eksistenca prehaja esenco ali če hočete, da je treba izhajati iz subjektivnosti... To pomeni, da človek v svetu najprej biva, se srečuje, se pojavlja v svetu in šele nato definira. Če se človek, kakor ga pojmuje eksistencialist, ne da definirati, potem se ne da zato, ker sprva sploh nič ni. Bo šele naknadno in bo takšen kakršnega se bo naredil. Človeške narave ni saj ni Boga, ki bi jo zasnoval. Človek samo je, in to ne samo takšen kakor se zasnuje temveč tudi takšen, kakršnega se hoče narediti, kakršen se po svoji eksistenci zasnuje in kakršen hoče biti po tem zagonu proti eksistenci. Človek je tisto, kar naredi iz sebe.

Jean-Paul Sartre (O pomenu dejanja v drami Zaprta vrata)

Dva filozofa, ki sta navkljub različnim pogledom na prvi dve klasični vprašanji filozofije (tisto o svetu in tisto o bogu), prišla do istega odgovora na tretje vprašanje: vprašanje o Človeku. Sam sem o teh dveh besedilih razmišljal dolgo dolgo časa in po premnogih mislenih poskusih sta zame postali ti dve besedili temelja vseh razmišljanj o Človeku. Da, res je, kot porečete nekateri, da na človeka vplivajo tudi geni, okolje in vzgoja, toda ti v večini primerov ne določijo našega Bistva. Razmišljanje (pravzaprav gre bolj za citiranje) ni odgovor na Kobino razmišljanje o predestinaciji človeka saj je bilo spisano že mnogo prej in je čakalo v predalu. Mislim pa da je sedaj ugoden trenutek, da končno ugleda tudi luč ekrana.

Knjiga je orožje - vzemi jo v roke!

noreply@blogger.com (Anže) — Mon, 09 Oct 2006 20:16:00 +0000

Smiselnost tega stavka se mi je že nekaj časa zdela, če že ne nesmiselna (to namreč zveni oksimoronsko), pa vsaj vprašljiva. Pojdimo po vrsti! Stavek je sestavljen iz dveh povedi:

1. Knjiga je orožje.
2. Vzemi jo v roke!

O "metaforični resničnosti" prvega stavka nisem nikoli dvomil in o moči idej, ki jih po svetu trosijo knjige na tem mestu ne bom razpravljal. Zgodovina je namreč premnogokrat dovolj nazorno pokazala, da prvi stavek drži.

Problem, kot ga vidim, namreč tiči v drugi povedi. Naj pojasnim, za kaj gre! Sprašujem se namreč ali je res knjiga tisto orožje, ki ga je treba prijeti v roke, če se želim boriti na intelektualnem področju? Moj odgovor se glasi: da potrebno jo je prijeti v roke, vendar knjiga ni orožje s katerim se moramo boriti. Naj pojasnim...

Predpostavka: Orožje je namenjeno bojevanju, edina razumska uporaba knjige pa je branje. Druge možnosti uporabe ne vidim. Torej nam skuša Brecht dopovedati, da se moramo bojevati tako, da naj beremo knjige.
Izenačuje branje in bojevanje.

Brecht pa je v tem svojem vzkliku, ki je na prvi pogled mišljen pozitivno, škodoželjen. Pravzaprav ne poziva, da bi se borili ampak naj vzamemo v roke (njegove?) knjige, kar pa je tako kot, da bi nam v roko potisnil granato in nam rekel naj jo uporabimo za boj, preden bi vedeli kako dotična zadeva sploh deluje. To vzpostavi situacijo, v kateri se moramo namesto, da bi se s pomočjo knjige bojevali, začeti bojevati proti njej, saj knjiga ni in ne more biti tvoje orožje ampak je vedno orožje proti tebi. Knjiga je lahko samo individualno orožje avtorja, ki je usmerjeno proti vsem ostalim. Proti bralcem! Knjiga ne more biti bralčevo orožje. Tako se pravzaprav moramo začeti boriti proti tistemu, ki nam v roko potisne granato. Vsaka knjiga pač nosi
neko idejo, ki ti jo skuša posredovati, če ne že vsiliti.

Ob vsakem stiku z neko idejo oz. knjigo se zatorej splača spomniti na filozofa Karla Jaspersa, ki nas nauči osnovne "samoobrambe", ki ji pravi filozofsko branje in poteka po naslednjem vrstnem redu:

1. popolno zaupanje (skušaš razumeti avtorja in vse dojemaš kot, da je res)
To je pravzaprav nekakšen taktičen trik. Če bi avtor knjige (ki je tvoj "sovražnik" ) spremljal tvoje misli med branjem bi pomislil, da te je pridobil na svojo stran. Vendar pa je prvi korak namenjen temu, da spoznamo avtorjeve misli do obisti in ugotovimo njegove napake in slabosti.

2. misliti v soglasju s svetom (ideje postaviš v kontekst miselnih in zgodovinskih tokov)
S tem spoznam o avtorjevo okolje. Izvemo kdo so njegovi zavezniki in kdo njegovi sovražniki.

3. misliti v soglasju s sabo (si iskren do svojih dvomov)
Šele ko opraviš priprave opisane v prvih dveh korakih, se lahko končno poženeš v napad. In ko tako drviš, se general Beckett za teboj dere: "Misli svinja, misli!"

Tako filozofsko branje v katerem uporabiš svoje edino (OMNIA MEA MECUM PORTO) orožje je pravzaprav prvi od dveh bojev, ki jih moram ob stiku s knjigo prebiti. Možni končni izidi te bitke so trije:

1. predaja (nekritično prevzameš ideje Knjige)
2. premirje (vsebinsko si do idej Knjige neopredeljen ali pa bitko preložiš na kasnejše obdobje)
3. zmaga (zavrneš, uničiš, spremeniš ali skleneš zavezništvo z idejo Knjige)

Razlika med predajo in sklenitvijo zavezništva je ta, da zavezništvo skleneš šele po miselni bitki, predaš pa se že pred njo. Se pravi, da zgolj nekritično prevzameš idejo.

Tako se pravzaprav na koncu zmage vzpostavi čudna situacija, ker si po končani bitki šele na začetku svojega boja. S to razliko, da sedaj ne bo tvoje orožje premagana knjiga ampak tvoja beseda, tvoja misel in tvoje pero.
Knjiga (oz. branje le te) tako ne more biti orožje ampak je lahko samo bitka v kateri izpiliš svoje intelektualne borilne veščine. Obvezen predpogoj za vsako ustvarjanje je torej veliko število prebrodenih bitk. Pravi boj se začne šele po teh bitkah v pristnem aktivnem (in ne pasivnem) udejstvovanju.

Pero je orožje - vzemi ga v roke!

Z upanjem na čim več zmag!

Kdo se boji črnega moža?

noreply@blogger.com (Anže) — Mon, 25 Sep 2006 14:59:00 +0000

DEJSTVA

Nemčijo so zadnje volitve v deželni parlament spravile pred novo preizkušnjo. Dežela Mecklenburg- Pomorjansko je namreč že tretja dežela na vzhodu, kjer je stranki NPD uspelo priti v deželni parlament. Nič čudnega ne bi bilo pri vsej tej stvari, če ne bi stranka, ki se uradno imenuje Nacionalno-demokratska stranka Nemčije, hodila po stopinjah nacizma in si tako prislužila pridevnika neonacistična. Politiki in judovska skupnost v Nemčiji bijejo plat zvona. Vsi pozivajo Zvezni urad za zaščito ustave naj prepovejo to stranko. Tako dejanje v zgodovini urada ne bi bilo unikatno saj je urad v preteklosti že prepovedal nekaj podobnih (sicer bolj levo usmerjenih) ekstremističnih strank. Urad vrača žogico in umirja vrelo kri, ko razglasi, da ima stvar pod nadzorom s tem, da imajo stranko pod drobnogledom in da imajo veliko notranjih informatorjev.

Ob vsem tem viku in kriku, ki ga je zagnala ne samo nemška javnost in politika, se je potrebno vprašati kje leži vzrok tega negativnega fenomena in kakšne so možne metode preprečitve.

VZROK

Vzrok je jasen. Zgodovina nam pove veliko o vzrokih za pojav totalitarizma. Ti so nepresenetljivo vzcveteli ravno takrat, ko je družba dosegla dno. Prav po prvi svetovni vojni je namreč evropska družba (v nekaterih državah) bila tako na moralnem kot tudi ekonomskem dnu, da sta obup in pa nezaupanje v demokracijo vodila ljudi v podporo najbolj norih sistemov kar jih je doživelo človeštvo. Širilo se je nezaupanje do (meščanskih) strank, ki so zakuhale 1. svetovno vojno. Pojavljali so se ljudje, ki so ponudili izhod. Fašizem, nacizem in komunizem so bili za veliko Evropejcev zadnja rešilna bilka.

Danes stanje v Evropi ni takšno kot po prvi svetovni vojni. Kar pa ne pomeni, da ne obstajajo skupine ljudi, ki so se znašli na ekonomskem in moralnem dnu družbe. Očitno jih je ravno dovolj, da stranke, ki ponujajo instant rešitve problema dobivajo nekajprocentno podporo. Pa to ni zgolj podoba Nemčije. Desničarski populisti cvetijo prav tako dobro, če ne še bolje (sicer niso tako skrajni kot neonacisti), tudi v Avstriji, Franciji, Belgiji... Med volivci in pa simpatizerji se pojavljajo tudi ljudje, ki niso iz družbenega dna, kar je za politike še posebej skrb zbujajoče. Sam sicer ne vidim velikega razloga za preplah zaradi slednjega dejstva. Večja nevarnost predstavlja množica, seveda pa se sredi take množice vedno najdejo tudi bogati bedaki in oblastiželjniki, ki si pri vzponu na oblast obetajo koristi za sebe. Večja nevarnost je, kot sem že omenil, dno, ki ga doseže neka skupina ljudi, dno, ki vodi v nezaupanje do politike, do demokracije, do tiste politike in demokracije, ki naj bi jih spravila na to dno družbe.

PREPREČEVANJE

V teoriji (poudarjam: v teoriji!) naj bi obstajal evropski in ameriški model soočanja z deviantnimi strankami, gibanji, združenji, ipd.

Evropski model naj bi temeljil na prepovedi takih strank.

Ameriški model pa temelji na dopuščanju delovanja takih strank.

Vsak model ima svoje pomanjkljivosti in svoje prednosti. Kolikor večje je zaupanje v civilno družbo in samega sebe, toliko manj se bo uporabljal evropski model in obratno.

Evropski model, ki temelji na enostavni prepovedi, ima to prednost, da vsaka prepoved onemogoči širši razmah neke ideje. Slabost pa je ta, da se problema ne rešuje pri vzroku ampak pri posledicah. Prepoved neonacistične stranke je lahka pot. Vendar taka prepoved kaže na poraz demokratične politike. Če so namreč politiki povzročili, da je del družbe dosegel tako dno, da več noče razmišljati znotraj demokratičnih opcij, so pravzaprav oni odgovorni in poklicani, da to tudi popravijo. Uspeh neonacistov je obratnosorazmeren z rastjo življenjskega standarda. Politiki pa s prepovedjo ubirajo lažjo pot in bežijo pred odgovornostjo. Rakotvorne celice družbe izrežejo brez, da bi poskusili rešiti ud z obsevanjem. Namesto da bi prevzeli odgovornost in izboljšali življenjski standard prepovejo stranko z izgovorom, da je politična orientacija mladih (večinoma so med podporniki ekstremistov mladi) zacementirana in da je tako determinirana, da se tako ali tako nič več ne da popraviti. V slednje sam nikakor ne verjamem.

Ameriški model se naslanja na zrelost civilne družbe. Ta model, mi je bil pri sociologiji ponazorjen s primerom zborovanja Ku Klux Klana. Po ameriškem modelu se Ku Klux Klan ne bi bil nikoli prepovedal ali ukinil (mislim, da v praksi tudi dejansko nikoli ni bil ukinjen ampak se je bolj razdelil in ukinjal zaradi notranjih ensoglasij). Politika položi odgovornost za reševanje tega problema na civilno družbo, kateri zaupa. Na civilni družbi pa je, da deviantna stališča Ku Klux Klana zavrne. Če ponazorim torej z banalnim primerom: ko ima Ku Klux Klan zborovanje, se tudi soseska v kateri le-to poteka, organizira in ima svoje protizborovanje. Ker so ponavadi taka in podobna ekstremistična združenja v manjšini se pred ogorčeno množico raje umaknejo. Kontra angažma jih praktično osami, izolira in jim prepreči kakršnokoli širšo udejstvovanje.

ZAKLJUČEK

Napovedana prepoved neonacistične NPD tako ne more pomeniti drugega kot poraz politike pri ustvarjanju pogojev za zdravo civilno družbo... Če bi politika imela čisto vest bi tako delovanje NDP dopuščala in če bi bila politika uspešna, do takega uspeha NPD sploh ne bi pršlo.

Podobna razprava bi se lahko odprla pri vprašanju ali prevesti Oriano Fallaci ali pa Bin Ladna (seveda ju ne gre metati v isti koš) in njuno delo objaviti. Odgovor je odvisen od tega kakšno zaupanje v družbo ima tisti, ki daje odgovor... Skrajni dvomljivci bodo seveda zahtevali prepoved teh del, dvomljivci bodo rekli, da sami ne bi tega objavili, naivneži bodo rekli, da bi jih objavili, saj naj bi bila družba intelektualno sposobna obračunati s takimi deli... Sam se uvrščam med slednje... Upam namreč, da smo dosegli stopnjo, ko bomo sami pozdravili svoje rakotvorne celice brez nepotrebnih kirurških posegov...

Potop v močvirje tišine

noreply@blogger.com (Anže) — Mon, 04 Sep 2006 19:00:00 +0000

Sledeče razmišljanje je namenjeno natečaju, ki ga je razpisala mlada nastajujoča revija Izmus. Povabilo, ki sem ga dobil sam je bilo osebne narave vendar sem ga zasledil tudi na internetu tako, da vsi ki vas zanima razmišljanje na temo "Študent naj bom?" nujno preberite tole. Ni še prepozno!

Če sem iskren, ne vem, kako sem prišel do takih predstav o študentih, kakršne imam. Ne vem niti tega, ali so študentje bili sploh kdaj takšni ali jih je take naslikalo le leto 1968. Ne vem tudi, če bodo taki sploh kdaj postali. Edino dejstvo, ki ga poznam, je to, da se današnja podoba povprečnega študenta (da, posploševanje je na žalost nujno) ne ujema z mojo predstavo o tem, kakšen naj bi človek kot študent postal. Verjamem pa, da se splača opozoriti na ta razkorak med predstavo in resničnostjo. Splača se opozoriti kljub temu, da obstaja zgolj v moji glavi, ker mislim da ima podlago v dejanskem stanju. In splača se navkljub temu, da je bilo na to temo verjetno prelitega že veliko črnila.
Odkar sem v gimnaziji začel razmišljati o prihodnjem obdobju svojega življenja in mi je bilo le to s strani tistih, ki so mi o njem povedali besedo ali dve, predstavljeno kot najlepše obdobje človekovega življenja, sem se tega obdobja iskreno veselil in nanj prelagal kar nekaj stvari, ki jih kot dijak nisem znal ali zmogel storiti.Splošno predstavo tega obdobja je seveda oblikovala predstava o tem, kakšen naj bi kot študent postal in kakšni naj bi postali tudi moji vrstniki. Bistvo teh predstav bi rad podal v enem stavku, vendar se bojim, da bom izpadel bolj idealističen kot pa sem v resnici. Rešitev vidim le v tem, predragi bralec, da bistvu predstave dodam širše pojasnilo. Sedaj pa k bistvu! V mojih predstavah se namreč pojavlja svoboden študent, ki je prav zaradi svoje svobode zmožen kritičnosti in ustvarjalnosti, ki je za družbo neprecenljivega pomena, njegova mladostna energija pa mu omogoča, da z glasnostjo svoje delo sploh lahko predstavi družbi, iz katere izhaja.
Zakaj omenjam svobodo na prvem mestu in kakšno svobodo sploh imam v mislih? Naj pojasnim! Svoboda je namreč, kot sem že omenil, predpogoj za dve bistveni aktivnosti, ki študenta ločita od drugih družbenih skupin: kritičnost in ustvarjalnost. Ta svoboda se kaže v dveh oblikah. Prvič kot materialna neodvisnost in drugič kot svoboden duh ali, če hočete, kar um. V tem obdobju je po mojem mnenju izmed vseh življenjskih obdobij človekov družbeni angažma še najmanj povezan z njegovim preživetjem in se še najmanj odraža na njegovem bančnem računu. Seveda v smislu sankcioniranja in ne nagrajevanja, saj je le to vedno dobrodošlo. Kasneje lahko namreč posameznikov angažma prihaja v nasprotje s poklicem, ki ga opravlja, že samo zaradi pomanjkanja časa za eno ali drugo, ali pa je v nasprotju s samimi načeli poklica. Svoboden duh oz. um pa je prav tako dan v veliki meri ne zgolj, ampak predvsem študentom, saj na začetku svojega angažmaja še niso determinirani z mnogimi dejavniki, ki kasneje v življenju onemogočajo pojavljanje svežih in neodvisnih misli. Tak seštevek svobod, se pravi materialne in pa duhovne, je dan izmed vseh družbenih skupin edinole študentom.
Zakaj sta kritičnost in ustvarjalnost dve aktivnosti (sam sem ju v predstavah spremenil kar v lastnosti), ki se mi zdita pri študentih najbolj zaželeni? Preprosto zato, ker le ti v povezavi s tretjo lastnostjo (t.j. glasnostjo) pripeljeta do tega, da ima »normalna« družba neko zdravo (če hočete lahko tudi intelektualno) jedro, iz katerega izvirajo konstruktivne kritike (kritika + ustvarjalnost= konstruktivna kritika) in ideje. Katera »normalna« družba si ne želi tega? Seveda se od študentov ne more pričakovati, da bodo sami spreminjali družbo. Študentje so lahko namreč (kar je tudi dostikrat pokazala Zgodovina) le pobudniki in začetniki takih sprememb.
Glasnost postavljam na zadnje mesto. Je pa vsekakor nujna lastnost, ki izvira iz mladostne energije in vodi k temu, da rezultati kritične ustvarjalnosti dosežejo vsaj določen del družbe. Če študenta primerjamo npr. z novinarji, so slednji v veliki prednosti kar se tiče širjenja njihovega kritičnega ustvarjanja zaradi povezave s kapitalom. Po drugi strani pa so le-ti mnogo manj svobodni pri svojem ustvarjanju in novinarski kapital lahko pri študentih zamenja le energija, ki se spreminja v glasnost.

Dovolj o tej predstavi. Če se namreč po dveh letih študija ozrem po vrstnikih, vidim večinoma nekritične in neustvarjalne pasivneže, ki se pogrezajo v močvirje tišine. Nekateri so sicer res glasni in opozarjajo na to, da se bo zožila svoboda na področju materialne neodvisnosti. Mogoče se bo res, toda mene zanima sledeče: Zakaj med vrstniki opažam morečo tišino tudi, ko ta svoboda še obstaja? Če se materialna svoboda potrebuje zato, da se izven časa študija polnijo zgolj klubi, ne pa tudi razne okrogle mize, se mi zdi študentsko delo mnogo bolj koristna poraba časa. Da ne bo pomote: da, tudi zabava je tisto, kar naredi študentsko življenje za nepozabno doživetje. Toda zgolj zabava? Zakaj torej v času podarjene(!) svobode ne opažam kritičnosti in ustvarjalnosti? Nisem sociolog in ne znam razložiti ali raziskati tega fenomena, tako da svoje trditve lahko opiram zgolj na opažanja. In v dveh letih opažam upad zanimanja za okrogle mize, filmske večere, predavanja gostujočih predavateljev, seminarje, delavnice, tečaje... Študentske organizacije, društva in klubi se po mojih opažanjih ukvarjajo večinoma z zabavo in zgolj v manjši meri z »duhovno hrano« študentov. Pojdite npr. na internet in preštejte število študentov s svojimi internetnimi dnevniki (blogi) in nato preštejte tiste, za katere menite ,da so ali kritični ali ustvarjalni ali oboje skupaj. Presenetljivo majhen odstotek po mojem mnenju. Pa po vašem? Lahko si zgolj predstavljamo kam pelje tak pogrezujoči trend v desetih letih ali več. Odpira se novo vprašanje: Ali bomo res morali to svobodo izgubiti in jo zopet priboriti, da jo bomo znali izkoristiti na način, za katerega sam menim, da je sploh namenjen?! Študente je namreč nase priklenilo darilo, vredno nekaj milijard, ki se je navkljub dobremu namenu spremenilo v kletko, v katero so se po pomoti zaklenili prav zato, ker so se je tako krčevito oprijemali. Študentje so bili v preteklosti družbena avantgarda v smislu sprememb prav zato, ker z nobeno kritiko niso mogli ničesar izgubiti. Danes pa je nekaj milijard vredno darilo povzročilo ravno to, da študent protestira zgolj takrat, kadar mu grozi izguba tega darila. Protestira samo, kadar prihaja do izgube svobode, ki je tako ali tako ni znal izkoristiti, ki jo je, kar je še huje, zlorabil. Pa se ne zavzemam, da ne bo zopet prišlo do pomote za odvzem tega darila, še manj pa za izgubo svobode. Ponovim lahko le zelo obrabljeno frazo, ki pravi, da denar ni cilj, ampak sredstvo. Ni vredno protestirati za denar, vredno pa je s tem denarjem pomagati pojenjujoči energiji in jo spremeniti v glasnost. V tisto glasnost, ki bo opozarjala na zablode in težave ne samo enega dela, ampak celotne družbe, ter na možne premike in rešitve. In v tako glasnost, ki se ne bo le sebično in vase zagledano ukvarjala le z lastno študentsko ritjo.
Ko me je pred nekaj meseci stanovski kolega povabil na neko zabavo in sem se, ne zato, ker ne bi hodil na take zabave, ampak zato, ker se mi preprosto ni dalo, z nekim slabim izgovorom odpovedal tako preživetemu večeru me je pobaral, češ da sem že pozabil, kakšno je študentsko življenje. Ko zaključujem ta sestavek, mu odgovarjam, da vem kakšno je, in da, če je to njegovo bistvo (in če te zgolj to kot študenta definira) potem takšnega študentskega življenja nočem živeti. Potem namreč glede na moje predstave pride do zmede v terminologiji, kajti v mojih predstavah zgolj dejstvo, da nekdo študira, še ne pomeni, da je tak » na fakulteto vpisani študencelj« tudi pravi študent.

Nepopolen poskus razumevanja nekih groznih dogodkov

noreply@blogger.com (Anže) — Wed, 12 Jul 2006 19:54:00 +0000

Mislim, da je bilo na predvečer dneva državnosti. Da, zagotovo je bilo saj je bil na sporedu neposreden prenos proslave. Sicer nisem imel nobenega namena spremljati to nesrečno prireditev, ki se mi je v prejšnjih letih precej priskutila, pa sem ji vseeno sklenil nameniti vsaj pet minut pozornosti . To pa zato, ker je bilo rečeno, da bo ta proslava drugačna od prejšnjih in da bo poskušala posnemati tiso prvo. Celotno vzdušje, ki ga je ustvarila RTV s svojimi arhivskimi posnetki v tednih pred praznikom je postalo nekoliko bolj pristno oz. se je gibalo v smeri moje predstave o tem kakšno bi moralo biti vzdušje na ta dan. Za razliko od prejšnjih let, ko se je samo dogajanje skoncentriralo na samo en dan se je to vzdušje vleklo že cel teden pred dogodkom.
Odšel sem v skupni prostor v študentskem domu kjer imamo TV in pred njem je sedela neka absolventka in gledala Pianista, ki so ga vrteli na enem izmed komercialnih programov. Bil sem začuden saj sem pričakoval, da bo vsaj nekdo spremljal nogometno tekmo (ne spomnim se katera je bila predvidena za takrat) ali pa vsaj proslavo. Usedel sem se na kavč in nekaj trenutkov spremljal film, ki sem ga že enkrat videl. Takrat pa je iz prej omenjene gospodične, ki mimogrede stanuje nasproti mene in se zato poznava po imenu, izbruhnilo. Začela je na dolgo in na široko opisovati kako neizmerno presunjena, razočarana in zgrožena je nad tem, kakšen zveri so bili nacisti (možno, da je uporabljala kar posploševalnico »Nemci« vendar nisem prepričan o tem). Začela je opisovati prizor v katerem je nek nacist ustrelil neko žensko v čelo (mislim, da je v tistem delu, ko množica čaka pri zapornicah, da se le te odprejo). Nato mi je izročila daljinca in rekla, da naj, če želim gledati proslavo, kar gledam, ker ona tega filma ne bo več gledala saj je preveč šokirana. Sam sem obzirno vprašal, če filma res ne želi pogledati do konca saj dandanes na spored redko zaide tako dober film, pa je rekla, da naj se odločim sam in tako sem prestavil na nacionalko. Njen monolog pa se je (očitno ni mogla pozabiti tega dogodka) nadaljeval in še naprej mi je opisovala svojo zgroženost nad tem kako je nekdo ubil nedolžnega človeka (in to kot da bi se zgodilo vpričo nje). Sledilo je razpravljanje o tem kako ji proslava, ki se odvija ne pomeni prav preveč saj se ima sama za državljanko oz. prebivalko sveta in šele nato Slovenko in kako neumen je ta nacionalizem in trošenje denarja za proslave, ko pa nekje v svetu divjajo vojne in lakote in pa o tem kako krut in neumen je bil in je ta svet kjer so se dogajali taki poboji. Ni in ni mogla razumeti kako lahko nekdo nastavi sočloveku pištolo na glavo in potegne za sprožilec. To vprašanje si je postavljala znova in znova namesto vsakega mašila v stavkih, ki jih je v svoji zgroženosti izgovarjala. Začela je tudi s tem kako je, ko je bila majhna, med desetdnevno vojno šla do očeta, ki je delal na carini in ga vprašala, če bo zares streljal na ljudi, ki nas bodo napadli in da je baje vsa pomirjena odšla, ko ji je oče zagotovil, da ne bo streljal na nikogar. In kako pacifistično je bil nastrojen njen oče in kako je jokal, ko je umrl maršal Tito.
Ne spominjam se točno v kakšnem kontekstu je bila ta zadnja omemba je pa vzpostavila zanimivo nasprotje. Tam sva sedela hčerka človeka, ki je jokal nad razpadom Jugoslavije in pa sin človeka, ki je v prvi demokratično izvoljeni skupščini pomagal izpeljati ta razpad. Zaradi te ugotovitve sem se neizmerno zabaval. Smer njenega monologa pa je počasi vodila v patetiko (predvsem zaradi opisovanja obžalovanja smrti ljubljenega maršala s strani njenega očeta). Sama se do Tita ni opredelila ampak očitno ga ni imela niti za vsaj približno toliko problematičnega kot Hitlerja, na čigar račun se je na moje presenečenje v nadaljevanju usula obilica pristnih psovk in zaradi katerih se je monolog iz patetičnega prevesil v prostaškega. Za vrhunec njenega govora, ki je izviral iz nekakšnega svetovnega sočutja do trpečih in pa neke preproste etike je izjavila, da bi bilo treba vse te naciste pobiti! Ko sem slišal ta zaključek sem bil začuden saj je s tem stavkom negirala vso svojo (sicer šibko utemeljeno) etično držo in pa si odgovorila na vprašanje kako lahko nekdo nastavi nekomu na čelo pištolo in potegne sprožilec. Sama je ves čas poznala odgovor. Strašna je človeška slepota! Ampak ta slepota ne izvira samo iz preproste neumnosti (izvira tudi iz različnih obrambnih mehanizmov kar prikazuje z oskarji nagrajeni film Crash toda ni moj namen govoriti o tem). Danes je namreč ta stavek, ki me je osupnil, mnogo težje razumeti, kot bi ga bilo, če bi bil izrečen leta 1945. Takrat bi ga (seveda z današnjega stališča) poskusil razumeti. Tako danes izrečenega pa ga ne morem in nočem razumeti ampak mislim, da ga lahko mirne duše pripišem neumnosti in ničemer drugemu.
Vse to pa je bil samo uvod v nekaj drugega. Vse to me je namreč nekaj dni kasneje spomnilo na dve stvari. Na kratek sestavek Franceta Dolinarja, ki ga je prebral na neki okrogli mizi in pa na knjigo avstrijskega pisatelja Martina Pollacka z naslovom Smrt v bunkerju. Obema deloma je skupno pronicljivo analiziranje okoliščin v katerih so se izoblikovale odločitve, ki jih večina ljudi danes ne razume. Ne razume jih predvsem zato, ker nimajo uvida v nek širši kulturnozgodovinski kontekst tistega časa. Na naciste in domobrance pač gledajo z današnjega stališča, iz perspektive, ki jo narekujejo današnje vrednote in vzdušje časa v katerem živimo. O sami vsebini teh del ne bom govoril. Te stvari je treba prebrati oz. slišati. G. Dolinar je (vsaj zame) v tistem sestavku presenetljivo odkrito govoril o stanju duhov na Slovenskem pred drugo svetovno vojno. Podal je nek uvid, ki mi je bil prvič razkrit. Samo ta množica katoliških društev, ki so bila izjemno močna tako na ideološkem kot na organizacijskem področju, je bila namreč sposobna ustvariti ozračje v katerem je bila odločitev pristopiti v vaške straže in kasneje v domobranstvo mnogo bolj razumljiva kot pa je z današnjega vidika. Ne poskušam odobravati dejanj, skušam jih samo razumeti (ne spomnim se točnega naslova sestavka vendar verjamem, da je bil zagotovo nekje objavljen). Potrebno si je zastavljati vprašanja. Kako je bilo to mogoče? Na podlagi kakšnih vrednot in idej lahko pride so česa takega. Kakšno je bilo vzdušje v tem času? Kaj je bila podlaga in kaj vzroki za verižne reakcije zlih dogodkov. Poskusiti razumeti in ne ponoviti napake. Poskusiti razumeti in se ne postavljati na to ali na ono stran. Ni na nas ta zgodovinska odločitev, da bi se morali izrekati pro ali contra. Hvalabogu!
Poskusiti razumeti tako kot Martin Pollack poskuša v svoji knjigi razumeti kaj je privedlo njegovega očeta Nemca s koreninami iz Laškega ( ki je očitno preživel nekaj časa tudi v gostilni nekih mojih prednikov, kot sem izvedel v knjigi) do tega, da se je s svojo hordo nacistov podil po vzhodu in pobijal Jude po navodilih velikega Načrta. Taka pot je lahko vzklila samo na tleh stoletja trajajočega kulturnega boja, ki ga pisatelj, ko sledi družinski kroniki temeljito analizira.. Poskuša razumeti svojega očeta. Da, sedaj mu je bolj jasno! Odpuščanje je možno samo skozi razumevanje oz. vsaj skozi poizkus saj celostna vživitev v položaj drugega izkustveno ni mogoča. Drugače ne gre. Grajali so že vsi in hvalili tudi, nihče pa do sedaj ni poskusil razumeti kaj človeka spremeni v nacista, kaj v domobranca. Pa tudi ni na meni da bi grajal ali hvalil ali odpuščal. To se ni godilo meni. To se je godilo mojim starim staršem pred pol stoletja. Kdo sem jaz da bi odpuščal tem ljudem. Kdo sem jaz, da bi grajal njihova dejanja ali jih hvalil. Poskusil bom razumeti in ne ponoviti napak, ki so jih storili. To je vse. Odpuščajo naj žrtve. Grajajo naj sami sebe ( če to nalogo še ne opravlja njihova težka vest). Hvalijo naj norci in bedaki. Seveda lahko grajam idejo, ne morem pa si dovoliti, da bi grajal človeka. Njega lahko poskušam razumeti zakaj je sledil neki ideji.

Na žalost pa še vedno čakamo na podobne poskuse razumevanja sprememb boljševikov v upravnike sibirskih gulagov, sprememb partizanov v krvnike nad brezni mojih domačih gozdov in sprememb bosanskih Srbov v režiserje in protagoniste srebreniške tragedije od katere v teh dneh mineva 11 let in tako dalje in tako dalje. Dejstvo, da se je srebreniški vihar nacionalistične ideologije, ki je povzročila strahotno morijo, razplamtel po točno petdesetih letih ideologije, ki je vse kar je bilo v zvezi z nacionalnostjo postavljala na stranski tir, nam govori o tem kakšen ujetnik časa, predvsem preteklosti in pa prostora v katerem živi je človek. In to navkljub vsemu prelitemu črnilu o svobodi in človeku kot tabuli rasi. Otroci ponavljamo in nekritično prevzemamo negativne vzorce obnašanj naših staršev prav zato, ker jih ne razumemo. Pa bi jih morali. Morali bi se truditi razumeti in ne ponavljati napak.

Smiselnost ustanavljanja novih držav

noreply@blogger.com (Anže) — Thu, 15 Jun 2006 08:00:00 +0000

V prispevku Studia city (z dne 12.6.2006) se Maja Žiberna v prispevku Nove države ukvarja s preživelim pojmom suverenosti (na to, da naj bi bil ta pojem danes preživel, me je opozoril Lisjak v komentarju k vnosu "Izgubljanje identitete v sodobnih načinih urejanja družbenih odnosov II"). Avtorica je ločeno soočila mnenji Injakija Sotoja, mladega Baska in pa ameriške profesorice Joahn Cocks. Kaj sta torej povedala?

Po mnenju Joahn Cocks skupina, ki ji je priznana suverenost, v večini primerov živi na ozemlju z drugimi skupinami in tako posledično postanejo nove manjšine. Ideja postati svoboden narod skozi suverenost (če si suveren si sam svoj gospodar!) se ji zdi iluzorna, ker s tem, ko postaneš suveren, postaneš le gospodar v novem sužnjelastniškem razmerju. To pa ni prava svoboda.

Avtorica prispevka za tem poudari, da je potreben nov način organiziranja političnih družb, ki bodo skladni s stvarnostjo v kateri živimo. Današnja stvarnost pa so okolja v katerih biva veliko različnih narodov in kultur. Ljudje živijo danes v drugih državah, predvsem zaradi ekonomskih razlogov in proti svoji volji. Profesorica Cocksova vidi rešitev v tem, da se dajo takim manjšinam politične pravice.

Če pristanemo na tak model pristanemo na globalno vas v kar vodi mešanje kultur (dejstvo je, da to je "melting pot"). Rešitev ni v dajanju političnih pravic s katerimi se institucionalizira konflikt in kjer na koncu v takem konfliktu nekdo postane zmagovalec ampak v reševanju problema ekonomskih migracij, ki bi bil pri današnji tehnologiji zlahka presežen. Samo pomislimo: že z uporabo današnje tehnologije (kajšele čez 100 let) bi lahko v bližnji prihodnosti, celoten svet preživljala le t.i. enopetinska družba. Ni nujno, da bi samo ena petina delala. Lahko bi tudi delavnik skrajšali na eno petino pa bi še vseeno preživeli. In ne samo preživeli. Živeli bi enako kot sedaj. Z vsem razvojem itd. Pa pustimo to za drugič... Ko bo rešen problem ekonomskih migracij (manjšine bodo še zmeraj ostale, to je dejstvo) bi se morali ljudje odseliti v svojo državo med svoje ljudi (seveda to ni mišljeno kot ukaz ampak kot možnost). Kdo pa bi rad živel med tujci, če to ni potrebno in to celo življenje, če pa ima svojo državo, če ga lahko obkrožajo ljudje s katerimi deli iste vrednote in ki ga razumejo.
Ena izmed varovalk pred takim konfliktom (predvsem, če govorimo o manjšinah, ki jih je seveda potrebno ohranjati ampak ne s pozitivno diskriminacijo temveč s tem, da se jih pusti pri miru) je tudi liberalna država. Velika manjšina namreč zlahka v taki državi povzroči, da je treba najti višji skupni imenovalec vseh vrednot. Iste pravice, dva različna naroda.

Oče pojma suverenosti J.J.Rousseau si je takole zamišljal državo:

"Treba je najti tako obliko združitve, da bo z vsemi skupnimi silami branila in varovala osebo in premoženje vsakega člana in v kateri se bo vsakdo, združen z vsemi vendarle podrejal le samemu sebi in ostal prav tako svoboden kakor poprej."

"Končno pa se tisti, ki se izroči vsem, ne izroči nikomur; in ker v družbi ni član, nad katerim bi si vsak ne pridobil istih pravic, katerim se je sa odrekel, si torej vsak pridobi prav toliko, kolikor je izgubil, obenem pa več moči, da ohrani tisto kar ima."

"Toda politično telo ali suveren, ki mu daje življenje le svetost pogodbe, ne more nikoli, niti od koga drugega, prevzeti nobenih obveznosti, ki bi bile proti duhu te prve pogodbe, na primer odtujiti kak del samega sebe ali se podrediti drugemu suverenu."

Liberalna država sloni na obči volji. Obča volja je najmanjši skupni imenovalec vseh volj. Je tisto kar si vsi oz. kar si vsak sopogodbenik želi. Obča volja skrbi za splošno korist. Volja vseh pa je seštevek vseh volj. In volja vseh ne more biti volja države, ker to pelje v shizofrenično situacijo. Seveda je utopično pričakovati, da bi na podlagi dejanske obče volje država sploh lahko funkcionirala. Če je že eden proti, potem to ni več obča volja. Obča volja je lahko samo cilj oz. smerokaz, ki govori, da bi morala država skrbeti za tiste stvari, ki si jih želi veliko več kot zgolj navadna polovica državljanov. Ali je to 55% ali 80% ne vem. Vem pa, da pri odločitvah, ki prevagajo za nekaj promilov ne dobimo stabilne družbe in dobre države.

Injakijeve izjave lahko razumemo kot potrditev ali kot zanikanje besed Cocksove. Avtorica se do tega ne opredeli, zato se mora opredelitit gledalec sam. Injaki namreč pripoveduje o nasilju nad svojim bratom, ki so ga obtožili za umor nekega španskega politika in ga mučili ter imeli 2 leti zaprtega brez dokazov. Injaki pravi, da se mu zdi pomembno, da o prihodnosti in razvoju naroda odloča večina, da odloča narod v svoji državi sam. Tako usodo doživljajo številne manjšine, posamezniki in narodi. Injaki tudi pozna Slovence. To poznavanje majhnih narodov se mi zdi zelo simpatično, ker vemo kaj so pretrpeli in kaj trpijo. Samo zato, ker delimo isto izkušnjo se lahko v Sloveniji najde toliko ljudi, ki govorijo o Tibetu, Baskiji, Kurdistanu... (glej tudi to!)

Slovenci so se, pove Injaki, lahko odločili o svoji prihodnosti ne glede na to ali bi bila ta dobra ali slaba.
Vseeno je ali narod sprejema dobre ali slabe odločitve o svoji prihodnosti(važno je že, vendar ne tako kot to, da jih sprejemaš sam). Na dolgi rok je bolj pomembno, da jih sprejemajo Slovenci sami, ker bomo tako tudi sami odgovorni za svojo prihodnost. Ko nas je zavozil Beograd je prišlo do konflikta, ko nas bo Bruselj... Kdo si upa trditi, da ne bomo jezni. Važno je da je svobodna... Kajti v končni fazi se lahko vprašamo: kdo pa ve katera odločitev je dobra in katera slaba??? Evropa že ne. Evropa si samo domišlja ali pa je naivna. Pri tem vprašanju je pomembno edino to, da za svoja dejanja odgovarjaš sam. Da sam prevzameš odgovornost nase. "Sedaj smo najbolj odvisni od sebe!" To frazo so politiki po vstopu v EU uporabljali namesto "doberdan". Če smo res tako odvisni od samih sebe, zakaj potem prelagamo naše odločitve v roke tujcev?

-Torej lahko razumemo Injakija, kot potrditev izjav Cockseve in rečemo: če Španci ne bi imeli svoje države, ne bi tepli Baskov...
-Lahko pa Injakijeva izjava zanika besede Cocksove in rečemo: če bi imeli Baski svojo državo jih nihče ne bi tepel...

Seveda je razvidno, da podpiram drugo rešitev in zagovarjam sledeče: vsakemu narodu svojo državo!!!

P.s. s poševno pisavo so pisani moji pogledi, s pokončno dejstva, ki so bila podana v prispevku, z manjšo pa besedilo, ki ni nujno za razumevanje teksta...

Izgubljanje identitete v sodobnih načinih urejanja družbenih odnosov III

noreply@blogger.com (Anže) — Sat, 10 Jun 2006 18:05:00 +0000

ŠE NEKAJ RAZTRESENIH IN ZANESENIH MISLI

Kje torej vidim rešitev? Kulture bi se morale zavedati, da se ne smejo napajati iz sovraštva (glej Islam in Evropa) do drugih in razlik med njimi ampak iz svojih lastnih vrednot in iz sožitja z drugimi. Rešitev ni v asimilaciji, rešitev je edukacija, emancipacija in emanacija. Ni rešitev internacionalizem, ne mešanje! Poznavanje vsega in ostajanje na svojem in ustvarjanje iz svojega je rešitev. Spoznati je treba, da razlike niso katalizator konfliktov, če jih poznamo in če verjamemo v svoje vrednote in da jih ni potrebno brisati, da bi dosegli blagostanje. Razlike morajo obstajati zato, da lahko sploh govorimo o Človeštvu. Zato, ker ne obstaja in ne more obstajati ena popolna kultura, ki bi vodila h končnemu cilju mirnega, stabilnega sveta, ki bi bil vedno v stanju blagostanja. Ne more biti samo ena ureditev prava in samo ena kultura ultimativan rešitev. Kot pravi Marko Uršič v članku z naslovom Prava strpnost je pripravljenost sprejeti drugo in drugačno človeško resnico lahko priznavamo in pristanemo na to, da obstaja ena absolutna Resnica (pa naj bo ta filozofska, religiozna ali nazorska; v tem primeru govorimo o slednji), nikakor pa ne moramo pristati na to, da smo lahko samo mi tisti, ki jo posedujemo: "Preprosto zato, ker jaz nisem Bog, nisem absolutni Duh, nisem tisti véliki Subjekt, ki vé. Vse meni in nam vsem znane resnice so človeške resnice oziroma so različna, človeška razumevanja resnice". Samo različne kombinacije genov, okolja in vzgoje omogočajo ohranjnanje te raznolikosti, ki odpira neskončne možnosti spoznavanja "prave" nazorske resnice. In tudi znotraj teh kultur, je potrebno vzdrževati mnoštvo pogledov, ker človek ne more in ne sme biti predestiniran s tem, ko se rodi znotraj ene kulture.

Novo vprašanje: ali ne bi morali tako veliki imperiji umreti s koncem preseljevanja narodov in koncem ekonomskih migracij. Pravzaprav, da. Vsak narod bi moral imeti svojo državo in odločati o lastnih zadevah. Ekonomske migracije bi morale postale list v zgodovini, ko bomo nehali biti obsedeni z nepotrebnim delom in če se bo uresničila napoved enopetinske družbe (glej Pisarije). To se bo zgodilo samo, če bodo ljudje vse to dojeli brez uporabe prisile, manipulacije in lažnih obljub. Treba bi bilo investirati v znanje v pozanvanje. Nova doba, doba znanja bi se porajala. Doba, ki jo vsi tako napovedujejo pa nihče noče stopiti vanjo.

Če je integracija edina pot h končnemu cilju blagostanja, miru in stabilnosti, se človeštvo ne zaveda svoje bede.

Ni v zakonu in ni v Državi rešitev za vse probleme človeštva, ker je samo človek nosilec tega sveta, rešitev lahko izhaja samo iz njega... Kulture, katere pripadniki niso (še) sposobni na miren način reševati problemov in konfliktov in sami reševati svojih težav, se ne da rešiti z zapovedjo mirnega reševanja in združevanjem... Pripadniki kulture, ki mislijo, da je edino njihova pot edina primerna in zveličavna pa najsibode ta še tako dobrohotno mišljena so tisti, ki katalizirajo konflikte. André Comte-Sponville v svoji Mali razpravi o velikih vrlinah pravi: »Katoličan je lahko – subjektivno – prepričan o resnici katolištva. Toda če je intelektualno odkrit (če ljubi resnico bolj kot gotovost), mora priznati, da o njej ni sposoben prepričati protestanta, ateista ali muslimana, kljub temu, da so izobraženi, inteligentni in iskreni. Vsakdo, naj bo še tako prepričan o tem, da ima prav, mora torej sprejeti, da tega ne more dokazati, in zato je na enaki ravni kot ta ali oni od njegovih nasprotnikov, ki so prav tako kakor on prepričani, da imajo prav, a so ga prav tako nesposobni prepričati …«

Potrebna je druga renesansa, ne revolucija, ne evolucija. Vse znanje, ki omogoča, da na svetu ne bi bilo več konfliktov in težav že obstaja. Moramo se le na novo zavedati tega. Zato je potrebna renesansa z vodilom: V človeku je čas, ko bo človek človeku: človek. V človeku je čas, ko bo narod narodu: narod.

Seveda vse to ni neka realna prihodnost ampak cilj za katerim je treba nenehno težiti in stremeti.

Mogoče sem naiven, mogoče neumen ampak trenutno se je to vse pretakalo po mojih možganih.
In sedaj, ko je vse to na ekranu pred mano upam,
da to res ni zadnji stadij do katerega sem prišel,
ker se vse skupaj sliši preveč enostavno...

Izgubljanje identitete v sodobnih načinih urejanja družbenih odnosov II

noreply@blogger.com (Anže) — Sat, 10 Jun 2006 07:30:00 +0000

ALI JE POVEZOVANJE LAHKO SREDSTVO BOJA PROTI KONFLIKTOM IN TEŽAVAM?

Katere družbe so torej bojazljive družbe, ki želijo vse odnose urediti na tak način in kateri so indikatorji, ki kažejo na to? V ta sklop si bom drznil umestiti, kot sem že omenil tudi nekaj večjega in to je EU. Temu pa bi dodal rad še eno razsežnost: ali ni tudi povezovanje držav tista točka v družbi, ko narodi zaradi strahu uberejo bližnjico, namesto da bi se soočil z njim in to bližnjico poimenujejo povezovanje (tu za razliko od vnosa z naslovom Žalostna preobrazba človeka nekako pričakujem, da se Lisjak ne bo strinjal) . Ta strah, pa naj bo to strah pred konflikti (novo vojno ali raznimi novodobnimi oblikami terorističnih napadov) ali težavami (novo kugo, lakoto, ekonomsko krizo, socialno nestabilnostjo), žene ljudi v povezovanje.
Miselnost, ki stoji za tem bi lahko strnili takole: "Skupaj smo močnejši in zato lažje premagujemo težave. Konfliktov pa ne bo, če se bomo združevali na podlagi skupnih vrednot."
Ali bi lahko torej Lisjakovemu sestavku dodali: "le ta se imenuje EU v primerih zlorabe strahu pred konflikti in težavami narodov"??? (Vsaka asociacija z Glassnerjevo kulturo strahu se je pojavila čisto nenačrtovano in omogoča samostojno diskusijo.) Po mojem mnenju je odgovor DA.

Kaj je torej pri povezovanju držav takega, da je sposobno uničevati človeško identiteto :

1. Zgoraj opisano vdiranje pravnih pravil v vse pore človekovega življenja: nezaupanje v človeka, ki vzpostavlja možnost tiranije in mu odreka sposobnost samoiniciativnega urejanja družbenih odnosov, vzgoji in kulturi odreka sposobnost biti družbotvorni (zadeva ni nujno povezana s povezovanjem, je pa definitivno z našo novo Državo)...

2. "Prisiljevanje" h oblikovanju velikih skupnosti: nezaupanje v posameznika ali posamezen narod, da se je sam sposoben oblikovati in umestiti na svoje mesto pod soncem in da je sam sposoben reševati svoje (specifične) težave...

3. "Prisiljevanje" k skupnim vrednotam: nezaupanje v človeka in odrekanje sposobnosti le temu, da bi odnose urejal na miren način, s tem ko se priznava, da le iskanje skupnih (mutatis mutandis tudi z izbrisom različnih) identitet vodi v družbo brez konfliktov...

PREPREČEVANJE KONFLIKTNIH SITUACIJ IN REŠEVANJE TEŽAV

Povezovanje držav pomeni (vsaj zame) uničevanje identitete in omejevanje človeka v vsej njegovi družbeni razsežnosti. Gre za uničevanje tiste identitete, ki je ne more nadomestiti noben razlog na tem svetu, ki bi terjal njeno uničenje. Govorim o izgubi identitete preko izgube kulture in preko izgube duha, preko izgube zemlje in gospodarstva... Upravičeno je z ohranjanjem miru, stabilnosti in blagostanja (glej preambulo Pogodbe za ustavo).

Načeloma EU razglaša, da je tu zato, da ohranja skupne vrednote, vendar pa debata o krščanskih koreninah Evrope kaže na to, da je nemogoče najti širok konsenz glede tega kaj skupne vrednote pri 400 milijonih prebivalcev sploh so. Problem imamo torej že pri iskanju skupnih vrednot med narodi, ki naj bi imeli neko skupno točko. Kako se bo zataknilo šele pri iskanju skupnih vrednot med civilizacijami, ko se spogledujemo s Turčijo (glej vnos Islam in Evropa). Skupni imenovalec po mojem mnenju obstaja. Neke univerzalne horizontalne vrednote zagotovo obstajajo ampak ali so te tista differentia specifica, ki oblikuje posameznikovo identiteto. Te univerzalne vrednote tako ali tako definirajo vsakega človeka (no vsaj večina kultur od človeka to pričakujejo kot od njihovega pripadnika) tiste vertikalne pa so šele tiste, ki izoblikujejo narode in kulture. Razlika med identitetami različnih kultur je v podrobnostih. Zato ne potrebujemo EU za to, da bi bili Evropejci, potrebujemo pa lastno Slovenijo za to, da bomo lahko ostali to kar smo bili do sedaj: Slovenci. Skupne vrednote bomo ohranjali najbolje tako, da bomo ohranjali svoje lastne, ki tudi vsebujejo te skupne. Ne potrebujemo EU, da na tem kontinentu ne bo več vojn, potrebujemo pa samozavestne z lastnimi vrednotami napolnjene države.
Cena vsega tega povezovanja je namreč previsoka saj vodi v globalno vas v kateri v končni fazi ne moremo pričakovati razlik med ljudmi. Unifikacija in harmonizacija prava. To je brisanje razlik, ki se opravičuje z uvajanjem nekonfliktnosti. Bolonjska reforma, lizbonska strategija, skupna monetarna politika, skupna kmetijska politika... Tudi to je brisanje razlik. In to je tudi reševanje skupnih težav. Eksternalije takih reform in skupnih politik pa bodo vse prej kot pozitivne. Tako široko zastavljeni projekti ne morejo prinesti pozitivnih učinkov za vse države, saj so si te preveč različne, da bi lahko en ukrep vsem prinesel večje blagostanje. Kar je dobro za Nemčijo je za Ciper slabo in obratno. Logično, mar ne?

Evropa je tu tudi zato, bo kdo porekel, da ohranja tiste specifične vrednote, ki ohranjajo pestrost in raznolikost kultur. Posledično tako tudi skupne. Pa je to res? Vprašamo se lahko kako npr. prost pretok ogromnih količin ljudi in mednarodnega kapitala vpliva na ohranjanje kulturne mikroklime in t.i. vertikalnih vrednot? Lahko ne bi vplival ampak samo pod enim pogojem.

Najprej sem hotel napisati, da je ta pogoj emancipacija pa sem si rekel, da bom šel vseeno pogledati v slovar tujk preden se sklicujem na to tujko (to skušam storiti vedno, če ga le imam pri roki) in sem ugotovil sledeče. Ugotovil sem, da pojem emancipacije kot je razložen v Velikem slovarju tujk (Cankarjeve založbe), ne ustreza moji predstavi. Mislil sem, da ima neko vrednostno konotacijo; nekako v smislu zavzemanja za svoje vrednote pa slovar podaja le suhoparno razlago:

emancipiran -a -o (gl. emancipacija) osvobojen, enakopraven

Pogledam pod emancipacijo in poleg rimskega instituta mi slovar prinaša pridobitev enakopravnega položaja (npr. žensk, priseljencev)... Torej sem storil prav ko sem pogledal v slovar! Sama emancipacija brez vsebine je ničvredna. Ampak glej, glej... Eno stran pred tem je tičal pojem, ki je opisoval mojo predstavo o pogoju, ki bi moral obstajati, da bi se lahko spustili v dogodivščino z naslovom EU brez negativnih posledic (no očitno tudi brez kakeršnihkoli pozitivnih in zato se ne bi spustili, ker ne bi bila potrebna). Skratka pojem, na katerem se mi je ustavil pogled je bil emanacija. Z emanacijo je mišljeno razširjanje oz. izžarevanje (npr. narodne zavesti). Da to je to! Emanacija. Če bi narod oz. narodi emanirali (svojo narodno zavest, ne pa bili samo emancipirani) do zgodbe o EU ne bi nikoli prišlo. Pot, ki jo ubira EU je napačna saj želi najprej vse pomešati in forsira pretok vsega in vsakogar, pri tem pa spregleduje, da bi bilo najprej treba podpreti in poživiti kulturno mikroklimo in šele nato se igrati EU (no ampak če bi najprej podprli mikroklimo potem se ne bi nihče odločil za zgodbo imenovano EU, kajneda?). V primeru Slovenije in ostalih novopridruženih članic bi bilo potrebno toliko več truda, da bi emanacija prišla na nekdanjo raven pred obdobjem pretirano dobrohotnih držav, ki so slabega pol stoletja bolj kot posameznik vedele, kaj je dobro zanj in s tem povzročile globoke rane v vertikalnih vrednotah narodov.

Poglejmo si samo primer kapitala (lahko bi govorili tudi o problemih pretoka dobrin, ljudi, problemu kupovanju zemlje). Kapital je v novem veku zamenjal moč meča. To je jasno. Danes ni več normalno, da si neko državo podrediš z mečem ampak tako, da si podrediš njeno gospodarstvo. Danes sicer obstaja še slabši položaj in sicer ta, da si potem ta kapital podredi Državo. Seveda ni tak problem, če si podredi državo, ki nima vtkanih svojih korenin v vse pore družbe (čeprav je tudi to nezaželjen pojav ampak točka za liberalno državo pred pretirano dobrohotno Državo). Problem je ta, da se ta kapital začne preko Države, ki je razpredla svoj koreninski sistem v vse celice družbe, posluževati njenih vzvodov in vplivati na vse in vsakogar. Še huje kot to da gospodarstvo ene države prevzame neko državo je kadar kapital nima nacionalnega predznaka in si izposoja vzvode kar vseh držav po vrsti. Kapital kot tak ne predstavlja nevarnosti, da bi si podredil Državo, če izhaja iz te države saj nikoli ne bo mogel npr. preseči njenega proračuna ali mu vsaj priti blizu in si s tem ustvariti močno pozicijo in vpliv. Obstaja pa veliko korporacij, ki imajo več čistega dobička kot ima marsikatera država na svetu velik celoten proračun. Da se razumemo: nisem proti svobodnemu kapitalizmu! Ha še zdaleč ne! Menim samo, da mednarodne multiancionalke oz. mulitkorporacije prinašajo več škode kot koristi. Nisem tudi za prepoved kroženja mednarodnega kapitala (to bi bilo usmerjeno v neliberalno družbo, ki pa je nočemo) . Toda, če že imamo nekaj v svojih rokah, menda tega ne bomo spustili. Prodati da, tujcem ne. Vprašanje: koliko kulturnih prireditev na Dolenjskem financira Krka in koliko Reanult? Odgovora sta znana: skoraj vse in nič! In kdo si upa trditi, da je delavcu ali delavki v Reanultu ali Krki vseeno ali je Slovenec oz. Slovenka ali Zambijec oz. Zambijka (če povzamem vprašanje Nika Grafenauerja, ki ga psotavlja v članku Zagovor blazneža in potomcev in brez kakeršnegakoli negativnega predznaka označimo Zambijo za kulturno ubogo deželo; seveda v primerjavi s Slovenijo). Mednarodnemu kapitalu namreč JE vseeno! Kaj v končni fazi ostane od države kjer državljani niso v večini ali ne odločajo o svojih gospodarskih in političnih zadevah sami? Komaj kaj!

Izgubljanje identitete v sodobnih načinih urejanja družbenih odnosov I

noreply@blogger.com (Anže) — Fri, 09 Jun 2006 12:06:00 +0000

Odlomek iz Kosovelovega razmišljanja z naslovom Kriza:

»Vidim vas: majhni ste; ne zaradi števila, zaradi plahosti. Zakaj obupujete, ko se preraja človeštvo? Ena rešitev prihaja: rešitev človeštva. Vi pa ste maloupni in umirate. Ali ne čutite tega svetlikanja? Ali ne čutite gibanja množic? Novo človečanstvo vstaja. Kaj, če prihaja iz nižin! Ponižano je bilo. Kaj, če prihaja iz dna! Oskrunjeno je bilo. Kaj, če prihaja z nevihto in strelami! Tlačeno je bilo. Samo eno je: da prihaja, da prihaja! Odprite okna, odprite duri, osvobojeni človek prihaja! Poklonite se njegovemu trpljenju, pokleknite pred njegovim ponižanjem, pozdravite njegovo silo! Kajti iz trpljenja se je rodila radost, iz ponižanja poveličanje, iz sile vstajenje. Veliko trpljenja je bilo, veliko ponižanja! Ali ne radost ne poveličanje nista vstala iz njega pri nas. Jaz pa prinašam radost, poveličanje in vstajenje. V meni je čas, ko bo človek človeku: človek. V meni je čas, ko bo narod narodu: narod. Dajte mi roko, plahi, ponižni, zasužnjeni, dajte mi roko, da gremo v vstajenje…«

Odlomek iz Lisjakovega vnosa z naslovom O prohibiciji ali Žalostinka za vinom in kulturo:

»So pa družbe, ki so obupale nad neotesanostjo svojih članov in so, namesto da bi vztrajale na trdni in mučni poti postopne vzgoje, raje izbrale bližnjico: ta se imenuje "tiranija" v primerih zlorabe svobode, "cenzura" v primerih zlorabe govorice in pisanja, in "prohibicija" v primerih zlorabe alkohola. Te družbe imenujemo "neliberalne" družbe in jih imamo pravico zaničevati, njihove ukrepe pa z vsemi močmi zasmehovati in omalovaževati (kar seveda- to je menda jasno- ne pomeni, da se sami zavzemamo za zlorabo svobode, govora in rabe alkohola; pač pa se zavzemamo za kulturo in tradicionalne vzgojne ukrepe).«

Že dalj časa mi ne, da miru Lisjakova že citirana izjava o tem kaj naredi družbo za barbarsko oz. neliberalno. In od tistega, vsaj zame tragičnega 1. maja, ko smo izgubili državo mi ne da miru Kosovelov stavek, ki ga lahko preberete zgoraj v odebeljenem tisku. Za začetek naj definiram problematiko tega razmišljanja. Skupna točka obeh citatov je namreč ena in ta se kaže v problemu sodobnega načina urejanja družbenih odnosov. Specifično sem se malce poglobil v izgubljanje identitete v kar po mojem mnennju nekaj teh zgršenih procesov neizbežno vodi.

PRAVNI OPTIMIZEM KOT SREDSTVO UREJANJA DRUŽBENIH RAZMER

Ali je res mogoče vse družbene probleme urediti z lepo popredalčakanimi prepovedimi in dovolitvami v pravnih aktih. Ta miselnost ni značilnost levice ali desnice (čudovit Makarovičev prispevek o tem tule). Je miselnost Oblasti, je miselnost Države z veliko začetnico. Uvesti horo legalis je bilo zmeraj lažje kot pa otroka vzgojiti, da ne bo počel neumnosti, lažje je sprejeti zakon o preprečevanju nasilja v družini kot pa delovati na področju prevencije, svetovanja in programih AA. Ves ta optimistično nastrojen proces vdiranja norm v vsakdanje življenje vodi v depersonalizacijo človeka. Odvzema mu dostojanstvo s tem, ko pravi, da država pač že bolje ve kaj je dobro za njega in kaj ne. Na tem mestu bo kdo porekel, da vendar v demokraciji človek sam vpliva na to kdo vodi državo in kakšne norme ta določa ampak moramo si priznati, da državljani določijo samo to, koga bo Država uporabila za marioneto, določijo samo to katero masko si bo nadela. Ljudi, ki nastopijo oblast, posrka vase moč Države in od tistega trenutka se oddalijo od svojih volivcev bolj kot so pripravljeni priznati. Neliberalna Država odvzema ljudem možnost (in hkrati tudi zanika sposobnost) samoourejanja medsebojnih odnosov. Pravo vdira v najbolj banalne pore družbe (ne banalne za družbo ampak banalne v razmerju do tega kaj bi sploh moralo zahtevati pozornost prava in to je po mojem mnenju le tisto najosnovnejše). In zakaj potemtakem tak vdor vodi v razvrednotenje? Otroci danes ne smejo popivati, ker je to malum per se ampak ker je to malum prohibitum. Od teh dni dalje ne bodo več posedali po barih, ker bi jih starši naučili, da to ne koristi ne njihovemu zdravju niti jim ne prinaša nobene druge koristi ampak zato, ker se bodo bali inšpektorjev ali palice staršev. Razvrednotenje družbe pravim in kdo bo porekel da pravo še posebej poudari in opozori na to kaj je nemoralno v naši družbi! Že, že, ampak ko nastopijo take prepovedi se po njih ravnamo zaradi strahu pred sankcijo in tu vrednota izgine v pozabo. Če bi se ravnali po načelih, ki bi nam jih privzgojili starši bi že samo to bilo dovolj in norme za tako banalne zadeve ne bi potrebovali (spet ne razumeti banalnosti napačno). Ko na tako širokem področju prepovedana dejanja zamenjajo zavržna dejanja le to izrine uporabo vrednot, ki jih nadomešča uporaba zakona. Ni več vrednostnih meril, ki pravijo kako se je treba vesti. Obstajajo samo prepovedi in dovolitve, ki ne temeljijo na ničemer, ker se začne pozabljati zakaj se je sploh neka prepoved uvedla. Ta pravila postanejo totalno relativne narave. Poljubno mešetarjenje Države s prepovedjo in zapovedjo pa lahko pelje le v leto 1984. Liberalna družba izgine, ker ta nujno temelji na vrednotah in na pravicah (da mi ne bo kdo očital nekompatibilnosti z vnosom z naslovom Pravica in Odgovornost ali Odgovornost in Pravica bom tu uporabljal besedo pravica kot sem ga razumel na tistem mestu) in ne na pravnih dolžnostih in prepovedih.
Seveda bolj na pravicah negativne kot pozitivne narave (pravice pozitivne narave morajo biti omejene le na najnujnejše zadeve). Pravice pozitivne narave so katalizator, ki kar se da hitro pripeljejo do tega, da tisti, ki pravico zagotavlja (t.j. Država) s pravico razpolaga in jo v končni meri tudi lahko (ne pa nujno) zlorablja. Kdor pač financira tudi upravlja. Če se navežem na debato o privatnem šolstvu v Sloveniji je minister lepo razložil, da če država financira si tudi lasti funkcije regulacije in nadzora. Tako največja nevarnost razvrednotenja družbe obstaja ravno tam, kjer se dobrohotna Država ponudi, da bo iz ramen ljudi prevzela bremena vzgoje in kulture, da bo ona namesto njih razločevala dobro in slabo. V končni fazi pa bo iz tega naredila le prepovedano in dovoljeno per se. Da ne bo nesporazuma, ne trdim, da je nasprotje liberalne države socialna država. Nasprotje liberalne države je le totalitarna država, ki pa se lahko najlažje razvije iz pretirano socialne države. Ta danes izredno prisotna miselnost naše nove Države po imenu Evropska unija je torej, kljub temu da je mišljena izredno dobrohotno na dolgi rok (seveda ne nujno, dokler se ta dobrohotneži ne odkrijejo kako dobro se da ta koreninski sistem Države izkoriščati), nevarna.
To, da ima naša nova država večje težnje biti Država kot pa Slovenija sama si lahko ilustriramo s sledečim primerom (ostali primeri so navedeni tekom nadaljnjega razmišljanja). Preštel sem število besed Pogodbe za ustavo in pa naše Ustave in prišel do sledečega rezultata:

Pogodba o ustavi za Evropo: 123.813
Ustava RS: 7.899

Heroj, ki ga nihče ne razume

noreply@blogger.com (Anže) — Fri, 02 Jun 2006 21:17:00 +0000

Pogoj za branje je poznavanje filma Heroj!

Ljudje se odrečejo svojim življenjem zaradi mnogih razlogov.
Za prijateljstvo, za ljubezen, za ideal.
In ljudje ubijajo zaradi istih razlogov...

Film z naslovom Yīng Xióng bolj znan pod imenom Heroj sem si ogledal kar petkrat. Vsakič sem ga videl drugače, saj je vsakič minilo približno eno leto med vsakim ogledom in moje razmišljanje ob njem je bilo vsakič drugačno. Prvič sem bil očaran nad vso vizualno čutnostjo in hkratnem izrazu moči v enem. V načinu prikaza spokojnosti in miru ter bojevitosti in nasilja. Naslednjič sem bil razočaran nad sporočilom, ker sem mislil, da gre za opravičevanje diktature. To ugotovitev, ki me je razžalostila, so podprle številne teme na imdb-ju, ki so Heroju priznavale vso mojstrstvo kar se tiče forme, glede vsebine pa so ga enačile s Hitlerjevim propagandnimi filmi in pa opravičevanjem politike Kitajske do Tibeta in pa Tajvana. Nerazumevanje Američanov je temeljilo na slabem prevodu besede "tiān xià", ki je bila prevedena kot "our-land" in ne kot praviloma "all under heaven" (kar danes potrjuje tudi wikipedia). Jaz bedak sem imel seveda pravilen prevod (film je namreč posnet v mandarinščini) pa sem si dejal, da tipi na imdb-ju že bolje vedo. Medtem sem se seznanil s Kofucijem in Mencijem. Samo posredno vendar dovolj, da sem začel dvomiti, da bi lahko režiser Yimou, ki izhaja iz te tradicije in ki snema filme, katerih sporočila o ljubezni bi lahko postavili ob bok krščanski samoodpovedujoči AGAPE, opravičeval diktaturo. To mojo domnevo je potrdil intervju v katerem je dejal: "Eden izmed člankov je imel resnično prav, ko je dejal, da je vse pravzaprav najprej cesarjeva napaka. Pravzaprav je izbira določene dinastije včasih samo naključen tehničen detajl. Pri tem res nimam pravila, ki bi mu sledil." Zato je po prelistanem prevodu Štirih knjig sledilo presenečenje.

Pa pojdimo po vrsti. Torej postavlja se vprašanje ali se Heroj oz. Brezimeni, odpove življenju in s tem upravičuje cesarjevo diktaturo ali pa gre za kak drug razlog?

(Sledeči interpretaciji sta posplošeni vendar mislim, da tisti, ki so si film ogledali vedo za kaj gre)

Prva interpretacija:

Heroj se žrtvuje in ne ubije cesarja zato ker spregleda, da je cesar vojeval vse te vojne zato, da ne bi bilo nobene vojne več. Tisto kar ga prepriča je to kar mu Zlomljeni meč napiše v pesek. "OUR LAND"! Heroj se ob tem zave, da je njegovo življenje ničvredno nasproti vsem življenjem, ki bodo s tem rešena. Tega se zave v pogovoru s cesarjem, ko mu ta razloži zakaj je vojna potrebna. Milijoni ljudi, ki živijo v miru so vredni žrtvovanja tisočev drugih in Heroja samega, ker ogroža cesarjevo diktaturo.

Druga interpretacija:
Heroj ne ubije cesarja ker uvidi da nasilje pelje v nasilje in da le odsotnost meča v srcu vzpostavi mir "ALL UNDER HEAVEN" in ne meč sam. Heroj ni prišel tja, da bi ubil cesarja ampak da bi ga razsvetlil. Tudi cesar v svojem monologu pride do Herojevega spoznanja .

Pravkar sem ugotovil! Ta zvitek Zlomljenega meča ne vsebuje skrivnosti njegovega mečevanja. To kar razkriva je njegov najvišji ideal. V prvi stopnji postaneta človek in meč eno. Pri tem lahko tudi rezilo narejeno iz trave postane smrtonosno orožje. v naslednji stopnji meč ne prebiva v roki ampak v srcu. Tudi brez meča v roki lahko bojevnik zakolje sovražnika na sto korakov. Toda najvišji ideal je dosežen, ko meč popolnoma izgine. Bojevnik zaobjame vse okoli sebe. Želja po ubijanju ne obstaja več. Samo mir ostaja.

Cesar ima sprva namen, da si bo pokoril še več kot zgolj šest kraljestev, da si bo pokoril cel svet in zbrisal vse te smešne pisave in razlike med ljudmi, ki neizbežno ustvarjajo vojne. Toda kaj se zgodi na koncu? Cesar postavi kitajski zid. Njegovega dosežka t.j. unificiranja šestih kraljestev ne more več negirati, lahko pa ohrani to stanje in pusti druge narode pri miru. "All uder heaven" ne kaže na združitev vseh ljudstev pod nebom ampak na združitev vseh ljudstev pod načelom Neba.

Kaj sploh je načelo neba si lahko zgolj oslikamo z naslednjimi primeri iz Štirih knjig?

Pogovori 7, 23: Zaupanje v Nebo

Mojster je rekel:" Nebo je v meni ustvarilo krepost, kaj mi lahko storijo sovražniki?"

Meng Zi 13,1 Človek in volja neba I.

Meng Zi je dejal:" Kdor svojemu srcu pride do dna, spozna svojo naravo. Človek, ki spozna svojo naravo, pa spozna Nebo. Kdor čuva svoje srce in goji svojo naravo s tem služi nebu. Med zgodnjo smrtjo in dolgim življenjem zanj ni razlike. Ko pričakuje, karkoli bo že prišlo, neguje svojo osebnost. S tem uresničuje voljo Neba."

Meng Zi 13,2 Človek in volja neba II.

Meng Zi je dejal:" Vse je volja Neba. Vsakdo naj poslušno sprejme, kar mu gre. Kdor pozna voljo Neba se ne bo postavljal ob zid, ki se lahko vsak hip sesuje. človek naj pot opravi do konca in potem umre; tako določa volja Neba. Ni pa volja Neba, da bi kdo moral umreti vklenjen in v sponah."

Meng Zi 14,4 Zoper vojno

Meng Zi je dejal:" So ljudje, ki pravijo:" Izveden sem v postavljanju bojnih vrst. spoznam se na vojskovanje." to je pa zločin. Če je vladar države nagnjen k nravnosti, ne bo imel sovražnikov na svetu..."

Mencij, ki je živel v "obdobju vojskujočih se držav" je nasprotoi rešitvi, ki so jo nekateri videli v diktaturi postavljal t.i. "kraljevsko pot", ki je (kot piše Maja Milčinski v komentarju prevoda Štirih knjig) podaljšek ugotovitve o človekovi primerno dobri naravi in zahteva, da vladar načelo dobrohotnosti skrbno priredi načelom svoje funkcije. Nebo v kitajski filozofiji ne pomeni Boga, je bližje pojmom poti, smisla ali kozmičnega načela. Nebo je neločljivo povezano s pojmoma vrlin LI in REN. Ren je najvišja stopnja osebne moralnosti, ki jo človek doseže s samooblikovanjem in je podobna pojmom dobrota, dobrohotnost, nravnost, ljubezen... Li pa je izraz Rena v stiku z drugimi ljudmi. Človek kot homo politicus mora svoja načela izvrševati, ne samo pri sebi, ampak tudi v razmerju z drugimi.

Če bi obveljala prva interpretacija potem bi to, da se je Heroj žrtvoval (zato ker bi mislil, da njegovo življenje ne pomeni nič v primerjavi z vsem mirom, ki ga bo prinesel cesar, ko bo pobil še nekaj tisoč ljudi) privedlo do še večje ekspanzije, saj bi cesar, pameten kot je bil, dobil potrdilo, da je to kar dela prav, da ga je njegov največji sovražnik razumel in upravičeval s svojo smrtjo njegov način vladanja. Pa se to ni zgodilo. Cesar je postavil kitajski zid. To in pa vsi zgornji citati, ki dokazujejo, da Nebo ne more biti mišljeno kot prostor ampak kot načelo, popolnoma rehabilitira Heroja. Dokazuje, da je Heroj učitelj, ki je pripravljen žrtvovati svoje življenje za ideal in ne bojevnik. Heroj ne opravičuje svoje smrti, tako da priznava, da je njegova žrtev potrebna za mir, ki ga ustvarja samo diktatura. Smrt je logična posledica tega, da je kot učitelj dosegel svoj namen in svoj ideal. Njegova misija je izpolnjena in smrt zanj ne pomeni nič tragičnega.

Sicer pa se že veselim šestega ogleda pred tem pa bom zagotovo prebral Konfucija in Mencija do konca in spet in spet... Upam da me čaka novo presenečenje. Saj so najboljši filmi, ki rastejo z nami in mi z njimi.

Žalostna preobrazba človeka

noreply@blogger.com (Anže) — Fri, 26 May 2006 09:45:00 +0000

Prelistal sem katalog in se vprašal:kakšen set jedilnega pribora me definira kot osebo?

Človeku, ki se vpraša kaj podobnega in se tega niti ne zaveda, se je potrošniški duh zavlekel globoko pod kožo. Sam sem zaradi vpliva vrstnikov (vzgoja namreč ni bila nikoli usmerjena v to smer) bil že med njimi pa sem nekega dne artikuliral to vprašanje. Povod (mogoče celo vzrok) je bil film Klub golih pesti in prav ta stavek je bil tisti zaradi katerega sem se vprašal naglas, če me res definira to kakšen mp3player imam, kakšen avto vozim ali kakšno srajco imam oblečeno in od tistega trenutka me veliko vrstnikov ni več razumelo. Od takrat naprej me definira to kar imam v glavi. Tam je sicer zmeda, ki teži po artikulaciji ampak prepričan sem v eno stvar: potrošniška družba je družba, ki bo zaradi tega, ker se je izneverila človeku, kot taka propadla.

Moje dojemanje te družbe, kot družbe obsojene na propad, skozi eno izmed prizem skozi katere se oblikuje moj pogled, t.j. skozi prizmo filma, se je začelo prvič ob Klubu golih pesti. Nadaljevalo se je ob ogledu Državljana Kanea in kakšen mesec nazaj me je na to spomnil fantastičen dokumentarec Češke sanje.

Stvari, ki jih poseduješ, na koncu posedujejo tebe.

Zakaj samo včasih, postanemo Tyler Durden? Kaj je v človeški naravi takega, da ga ta naenkrat pahne iz pozicije borca za vrednote in ideje na pozicijo podložnika materialnega sveta, ki ga obkroža in kaj je tisto, ki ti dve vlogi vedno znova zamenjuje? To vprašanje sta v filmu Česky sen nakazala mlada režiserja Vít Klusák in Filip Remunda vendar mislim da nanj nista odgovorila. Kazala sta le manifestacijo te žalostne preobrazbe (seveda kot se to za češka avtorja spodobi sta to storila na humorno-švejkovski način).
V človeku sta (kot pove Fight club) dva človeka. Kaj zbudi Tylera oz. uspava njegovo nasprotje je vprašanje, na katerega ne poznamo odgovora. Pravzaprav je odgovorov več, ni pa enega univerzalnega s katerim bi opredelili ali napovedali ta trenutek v času in predvideli pogoje zanj. Ali se ta prebudi le takrat ko ima vsega dovolj ali takrat ko mu vsega primanjkuje? Zakaj so se ljudje pred petnajstimi leti prerivali za ograjami, ki so jih ločevale od kordona policistov? Zaradi idej. In danes? Zakaj se danes ljudje prerivajo za ograjami, ki jih ločujejo od varnostnikov supermarketov? So to še ideje? Ali se splača boriti samo zaradi idej? Tudi za preživetje bo kdo porekel. Pa je danes res ogroženo preživetje povprečnega člana potrošniške družbe? Ne, le njegova ideja za katero se bori je postala drugačna. Postala je oprijemljiva, dosegljiva, vabi ga in kliče ga iz vseh jumbo plakatov in televizijskih oglasov. Ah, kako lahko je danes najti to idejo. Kaj idejo, množico idej, za katere človek misli, da ga definirajo kot človeka. Še celo probleme ima, saj je idej in zamisli kako bi se definiral kar preveč.

Novo vprašanja se porajajo. Kdo v je danes sposoben ostati človek? Kaj je prava človeška sreča? Kdo je resnično srečen v življenju? Tisti ki večno hodi za ciljem, vedoč da ga ne bo nikoli dosegel ali tisti ki ga doseže vsak dan vedno znova in znova. Requiem za sanje odlično prikaže kdo preživi! V cilju človek otopi in se razčloveči. Večen angažma, angažma, ki po Camusevih besedah ne izhaja iz projekcije cilja ampak iz vedenja o stvareh, ustvarja pot v kateri človek živi. Ideja, kot ideal ki ni nikoli dosežena, je prava pot in ne pot na koncu katere je tu in zdaj dosegljiva kila banan za 99 sit.

Ljudje na piedestal svoje pozornosti svojega razmišljanja in svojega angažmaja postavljajo idejo materije in ne ideje človeka in njegovih treh temeljnih Vprašanj, ki mu edina ponujajo resnično srečo.Marko Crnkovič je pred kratkim zapisal (opirajoč se na Jančarjeve Egiptovske lonce mesa): "Osebno pri ljudeh — oziroma pri človeštvu — ničesar ne preziram tako zelo kot njihovo pripravljenost, da svobodo zamenjajo za kruh." Svojemu odnosu do te lastnosti človeka sicer ne bi rekel prezir ampak obžalovanje in razočaranje.

Ne trdim, da bi bilo človeka treba rešiti bremena zasebne lastnine. Sploh ne! Kje je poanta in kje je ves užitek, ki ga prinaša pot odpovedovanja obsedenosti z materijo, če ne v tem, da nam je ta vedno pred nosom in na dosegu roke. Le vzgajati bi se moral človek v duhu nepotrošništva, nematerializma in neegocentrizma. Zato bi lahko Lisjakovemu odstavku, ki se glasi: So pa družbe, ki so obupale nad neotesanostjo svojih članov in so, namesto da bi vztrajale na trdni in mučni poti postopne vzgoje, raje izbrale bližnjico: ta se imenuje "tiranija" v primerih zlorabe svobode, "cenzura" v primerih zlorabe govorice in pisanja, in "prohibicija" v primerih zlorabe alkohola. Te družbe imenujemo "neliberalne" družbe in jih imamo pravico zaničevati, njihove ukrepe pa z vsemi močmi zasmehovati in omalovaževati (kar seveda- to je menda jasno- ne pomeni, da se sami zavzemamo za zlorabo svobode, govora in rabe alkohola; pač pa se zavzemamo za kulturo in tradicionalne vzgojne ukrepe)., vrinili še tole: "ta se imenuje komunizem v primeru zlorabe zasebne lastnine"!

Mi smo potrošniki. Mi smo stranski proizvod obsesije z življenjskim slogom. umori, kriminal, revščina, te stvari se me ne tičejo. Tičejo se me celebrriy revije, televizija s 500 programi, ime nekega tipa na mojem spodnjem perilu. Rogaine, Viagra, Olestra.

Kdo se ne bi strinjal s Tylerovimi besedami? Kdo bo v resnici karkoli podvzel, da v njih ne bo našel sebe? Malo ljudi stori to, ker je instant sreča, ki jo omogočajo zgoraj naštete stvari, tako lahko dosegljiva. Ampak po drugi strani tako zelo prazna. Žalostno je, da se človek, šele ko umre, zave da "Rosebud" niso sanke fantiča Kranea ampak njegovo izgubljeno otroštvo in življenje, ki ga je pogoltnila zbita materija, ki je ustvarila požrešno črno luknjo.

P.S. Nekaj takega je bil razlog zakaj sem se spravil izliti svoje misli na ekran.