lili&famili

Nouvelle Vague

2009-11-07T14:27:00.001+01:00

Včeraj me je ta band zelo pozitivno presenetil. Bila na njihovem koncertu, prepričala me je prijateljica in sem šla, čeprav jih sploh nisem poznala. Super koncert! Na trenutke zelo divja pevka (ena izmed treh), je vmes celo zaplesala s to mojo prijateljico.
Sem se mela bolj fajn kot prejšnji teden na Massivih, ki so preveč profesionalni ali kul ali karkoli že za moj okus.

Up - Official Trailer [HD]

2009-11-04T14:18:00.001+01:00

Komaj čakam, da bo ura 17h!!! Gremo v kino, družinsko. Brina prvič, me prav zanima, kako ji bo všeč. Po mojem zelo. :)
Film? Ta. V francoski različiči, bien sûr.

igranje za punce

2009-11-04T11:50:00.004+01:00

Ko sem bila majhna, sem imela eno tako plastično punčko, ki je stala na podstavku in nanjo sem lahko z magneti limala različne obleke. Kako veselje! Mislim, da je še zdaj nekje v hiši mojih staršev. No, obstaja pa ena spletna stran, ki je temu zelo podobna. Z razliko, da si lahko sedaj tisto, kar sestavite, tudi kupite. Trenutno sem čisto brez denarja, tako da zame ta opcija ni zanimiva, je pa fino se igrati.
Prozoren dežnik se mi strašno dopade. :) Pred nekaj leti sem ga celo imela, pa sem ga kmalu pozabila na vlaku.

poljub z rdečo peso

2009-11-02T15:41:00.001+01:00

Danes sem doma in gospodinjim, uživam. Spekla sem mafine, roza. No, taki so bili še v gosti nespečeni obliki. Zdaj je roza bolj podobna rjavi. So pa dobri. Z makom, lešniki in rdečo peso.

življenje z Brino

2009-11-01T16:51:00.003+01:00

Gre naprej. Stara je dve leti in pol ter še malo. Velika 92 cm (ne izstopa med vrstniki, zaenkrat:), suha je kot južina (ima samo 10,5 kg) in vedno več govori. Še vedno ima težave z nekaterimi glagoli, pa včasih jo malo medejo vsi ti jeziki. Ravno včeraj mi je na vprašanje, kaj dela Barbabotine, ki v roki drži knjigo, rekla, da lire. S slovensko izgovorjavo. :)
Vsi ti jeziki so tudi eden izmed razlogov, da sem še sama zmedena, ko začnem razmišljati o njeni šoli. V Luksemburgu se šola začne zgodaj, že pri treh letih lahko grejo. To je ene vrste vrtec, samo da se imenuje šola. Za tem sledi mala šola ali nekaj takega (nisem prepričana, ali je obvezna ali ne), ki traja dve leti in nato sledi osnovna (pri 6 letih). Vse skupaj nič posebnega, če ne bi bil Luksemburg že kot država ena taka huda mešanica vsega in svašta. To se odraža tudi pri šolah. Imajo luksemburške šole, evropsko šolo (tukaj se izobražuje večina otrok staršev, ki delajo za Institucije), ameriško, francosko, waldorfsko in še kaka se menda najde. V glavnem, jaz bi raje videla, da je samo ena šola, ker vsa ta izbira... Ma, ne vem, je dobra, seveda, je pa tudi naporna. Pa žalosti me dejstvo, da je na koncu izbrana ponavadi tista, ki se pač najbolj prilagaja urnikom staršev. Midva sva bila najprej prepričana, da jo bova dala v luksemburški sistem. Zavoljo integracije, da bi poznala otroke svoje soseščine. Pa na žalost v Howaldu, kjer živimo, šola ni prijazna v službo hodečim staršem. Sicer je Yves freelancer, samo ne more pa se obvezati, da bo vedno popoldne doma. Šola je namreč 2x na teden samo do 14h ure, pa še to pomeni, da bi ostala tam tudi na kosilu pod varstvom. 3x na teden se konča ob 16.30. (Ker delam na drugem koncu mesta, težko pridem domov ob tej uri, bi se morala hudo organizirati. Morda bi celo morali kupiti drugi avto, tega si pa ne želiva.) To je še star luksemburški sistem, po katerem so mame ponavadi doma. Ali pa so družine premožne in si lahko privoščijo varuško. Mi ne sodimo v nobeno kategorijo. Lahko bi Yves morda nehal delati ali pa bi delal precej manj, samo ne vem... Še ena stvar mi ni všeč pri luksemburškem sistemu. Zavoljo integracije poudarjajo vlogo luksemburščine, pouk je prva tri leta predvsem v nemščini, kasneje se menjavata nemščina in francoščina. Učitelji ponavadi govorijo z otroki luksemburško. Saj zato se pa imenuje integracija, ane? :) Samo v našem primeru je nerodno to, da je Brina, navkljub luksemburškemu državljanstvu, slovensko in francosko govoreč otrok, ki občasno sliši še angleščino in v vrtcu tudi luksemburščino (ki je pa ne govori). Mene je strah, da bi v luksemburški šoli pozabila slovenščino. In da še francosko ne bi dobro pisala.
Zato jo bova najbrž vpisala v evropsko malo šolo, ki se začne s 4 leti, pred tem pa nam morda uspe, da jo vpiševa v evropsko varstvo, ki je sicer hudo zasedeno, ampak ostajam optimist. V šolo bo tako šla v francosko sekcijo, torej pouk vedno v francoščini s francoskimi učitelji, pa vsak dan pol ure slovenščine. Sounds better, doesn't it? :)
Zakaj se torej sploh ukvarjam s tem vprašanjem? Ker je evropska šola vseeno ena taka umetna tvorba, kamor dostikrat zahajajo otroci premožnih staršev, ki so doma povsod po državi (torej, ni sošolcev v soseščini), da otroci niso integrirani v luskemburško družbo, da se jezika seveda ne naučijo itd.
No, seveda je debata čisto brezpredmetna, če v Luxu ne bomo ostali, ampak to je že druga zgodba.

kaj delaš? mrščim se

2009-10-27T14:45:00.002+01:00

dom

2009-10-25T15:49:00.004+01:00

kot v kuhinji
en kot v dnevni
drugi kot v dnevni
predalnik, ki sva ga dobila za darilo
stolček z boljšaka
Brinina luč
knjige v zabojniku od vina, namontirali smo koleščka
Naše stanovanje je ena taka hecna mešanica stvari, ki smo jih imeli že prej, stvari iz Ikee, stvari z boljšakov in še česa se najde. Yves je kot en hrček in ne meče skoraj ničesar stran, jaz sem bolj fengshuijevsko naravnana. Še vedno nam ni uspelo vsega pospraviti na svoj določen plac, kar mi še zdaj povzroča težave, če kaj iščem. Ampak bo, enkrat bo. Se kar fajn počutim doma. :)

dan za starše v vrtcu

2009-10-20T13:16:00.003+02:00

Brina, Ella in Estevan

spuščanje balonov

maskiranje v klovne

mlada fuzbalerka

Lušno je bilo!
Spoznala sva zanimive starše in končno tudi Brinina prijetelja, ki ju večkrat omenja. Ko pride domov iz vrtca in jo vprašam, kaj je počela, ponavadi odgovori, da se je igrala z Estevanom. Me je res zanimalo, kdo je ta fant. In reči moram, naša punca si jih zna izbrati! :)
Njegova mama je makedonskega rodu, oče pa Italijan, tako da je seveda jako lušten fant.
Spoznali smo tudi Ello, čigar oče dela v sosednji stavbi od moje. Tako. Počutim, kot da končno vem, kaj se tam dogaja. Takih dni bi lahko bilo več.

vikend in danes

2009-10-19T20:23:00.002+02:00

Čas beži, na srečo pa še obstajajo trenutki, ko se mi zazdi, da se malo ustavi, ko je tako prijetno dolgčas. Danes je bil en tak počasen dan v službi, zelo malo ljudi je prišlo, zaradi demonstracij kmetov. Jutri popoldne bom pa morda celo doma, če se Brina zbudi še vedno bolna. Upam na njeno zdravje.
Vikend je bil poln. V petek sem šla na mjuzikl Thoroughly Modern Millie. Kar zabavno.
V soboto zjutraj na delavnico joge. Napredujem! Čutim ojačane mišice, moja ramena niso več tako šibka. Je pa fino, ker me čaka še veliko dela. Moje telo se še ni čisto vdalo. :) Popoldne čiščenje stanovanja. Teh 100 kvadratov se kar pozna. Občasno skoraj ne morem verjeti, da se lahko umazanija tako hitro in sproti dela. Po polnem dnevu pa se mi je vseeno dalo še na 2 pira v en prijeten bar (Liquid) v Grundu. V nedeljo je prišla na kosilo Vladi skupaj z Radost. Ker je Brina v soboto zvečer zakuhala, v nedeljo nismo pohajkovali zunaj. No, vsaj midve ne. Moj mož je težko ves dan notri.
Zvečer sva pogledala prva dva dela Twin Peaks-a. Zanimivo spet videt to kultno serijo po tolikem času. (No, Yvesu ne, ker ni fan D. Lyncha.)
Danes greva pa v kino. Skupaj. Sama. To ni isto kot posedanje po domačem kavču. To je zelo fajn. Pa premalokrat se spomniva.

babji žur

2009-10-14T22:45:00.001+02:00

od frizerja

2009-10-12T21:11:00.002+02:00

Danes sem bila pri frizerju. Moj namen je bil, da si lase korenito skrajšam. Rezultat? Frizura je bolj kot ne ista, samo malo krajša. :) In ne vem, kaj mi je bilo, malo sem si jih celo pobarvala, kar si nisem že kakih 8 let. No, barva je pa tudi taka, da se je komaj kaj vidi. Pod umetno svetlobo pa sploh.

iz Bruslja

2009-10-11T22:43:00.004+02:00

ta kovček smo kupili na boljšaku, zdaj je v dnevni, ene vrste sedež in za noter kaj pospraviti,

Brina paradira v svoji novi oblekici, kupljeni od ene lokalke, ki jih sama dela

če je vroče, brez sladoleda ne gre
pri prijateljici
mož se sonči
punčke

Tri tedne nazaj smo bili v Bruslju, fotoaparat sem pozabila pri prijateljici, zato šele zdaj slike.

podedovano

2009-10-11T18:39:00.002+02:00

Še malo pa bom samo še o hrani pisala. :)
Lihkar sem skuhala joto! Prvič! (S kislim zeljem, ne vem, ali se tu dobi kisla repa.) Idejo mi je dala Anita, s katero sem šla včeraj na drink v Bruslju. (Tenx Nitka!). Skuhala sem jo malo vnaprej, kasneje prideta Tina in Rocco, ki bosta poskusna zajčka. Eno žlico sem probala in je yummie. Bomo vidli, kaj porečejo gostje.
Mi je pa prav hecno, kako nerodna sem zadnje čase, več kuham, manj me je. Zadnjič sem si pri lupljenju krompirja odrezala pol nohta. Auč! In danes sem se porezala na konzervi fižola. Malo manj auč.
Saj ne vem, zakaj se čudim, ko Brina vsaj 2x na dan kam pade. It runs in the family!

lepa

2009-10-07T19:40:00.002+02:00

Danes je Brina naštimala špangico v Ivove lase in zatem resno dodala: papa est belle (papa je lepa).

Take dobiš, če živiš z dvema babama. :)

a girl with an attitude

2009-10-03T14:20:00.003+02:00

Se mi zdi, da ponavadi, četudi me stvari jezijo, tega ne povem naravnost. Včeraj pa... Kaj pa vem, razkačila me je učiteljica in njen odnos do poučevanja, po mojem bi ji moralo biti jasno, da it takes two to tango. In da njeno ležerno sedenje na stolu in spraševanje ne bo obrodilo sadove. No, vsaj na mojem drevesu ne. Mogoče sva si samo različni...
Po skoraj dveurnem (za moje pojme blazno nekoristnem) debatiranju o internetu si nisem mogla pomagati, ampak sem si nadela najbolj zdolgočasen fris, ki ga premorem. In potem je šla vprašat mene (seveda!), zakaj sem tako tiho. In sem povedala, da me tema ne zanima več, ker smo jo že obdelali na vseh stopnjah in da je to debata, ki se lahko nadaljuje v nedogled. (Nisem pa dodala, da če ona ne bo kaj konstruktivnega iz tega naredila, pol pa to sploh ne bo imelo smisla.) Aha, pol pa naj kar jaz predlagam eno zanimivo temo, če me ta dolgočasi. Ker da imamo še 10 minut. Sem pa rekla, da sem lačna in razmišljam o odhodu.
Se je znašla in dodala, da če smo pa vsi za to, da predčasno končamo, pol pa lahko gremo.
Bo treba zamenjat skupino, se mi zdi...

jabken fest

2009-09-28T20:29:00.003+02:00

veselo vsi gremo na delo

nabirat rdeča lepa jabolka

vse najboljše za rojstni dan, papa

vmes se je treba tudi igrati, če ni drugega, pa s travo

nazaj grede, Brina zmatrana

Yves pelje mene in Brino na samokolnici

recept za jabolčno pito

2009-09-26T11:32:00.003+02:00

Jabolčno pito smo celo snedli. Danes zjutraj sem takoj naredila še eno: za sosede, ki nam bodo posodili veliko leseno mizo z vrta za današnjo večerjo. Hkrati sem naredila testo še za eno, za zvečer.
Ker je to res simpl zadeva, objavljam recept, če bo koga slucajno zamikala.
Testo:
2 skodelici moke (jaz sem dala 1 belo in 1 polnozrnato pirino)
pol čajne zlice soli
1 žlico sladkorja (rjavi)
12 žlic mrzlega masla, narezanega na koščke
malo ledeno mrzle vode

Iz tega zgnetete testo, ga ovijete in daste počivat v hladilnik za vsaj 15 minut.

Nadev:
En večji kup jabolk (tezko rečem, koliko jih je bilo), ki jih olupite in narežete na tanke lističe
1 čajna žlica cimeta
sok polovice limone
4 žlice rjavega slkadkorja

Jabke in ostale sestavine premešate v skledi in jih malo pustite, da se napijejo soka.
Razvaljajte testo, ki naj bo malo večje od vaše okrogle posode za pečenje pit.
Testo položite v posodo, na sredino namečete jabolka s sokom, robove testa pa zavihate na jabolka. Po želji jih lahko v celoti pokrijete ali pa samo del (meni je tako ljubše). Na vrh še malo posladkate in narežete par koščkov masla.
45 min pečete pri 180 stopinjah (ali kako minutko več).

Dober tek!

pite

2009-09-25T18:10:00.004+02:00

Ko sem si kupila revijo Yoga Journal, nisem imela v mislih hrane. Sem pa danes iz revije vseeno vzela en recept, mislim, da je edini, nekaj podobnega sem potem našla še na spletu, samo v reviji je recept veliko preprostejši. Jablana na našem vrtu je še vedno hudo rodovitna. V nedeljo bo pa Yves imel svoj rojstni dan. Nekako je naneslo, da bo večerja kar pri nas. Na srečo mi ne bo treba kuhati (ne, kuhanje za večje število ljudi mi ni preveč pri srcu, pravzaprav se mi zdi naporno), ker ima rojstni dan tudi Olivier, ki se je kar sam ponudil, da se bo vrtel po naši kuhniji s kuhalnico v roki.
Da pa ne bi spekla Yvesove najljubše pite, to pa pač ne gre. Slivova, je ta. Seveda, kuharica kot sem, sem šele zatem opazila, da sem uporabila polovico moke (in to ravno in samo pri slivovi piti) polnozrnate za pečenje kruha. Ups! Pa se mi je zdelo hecno, zakaj zaboga so notri lanena semena. :D
Med pisanjem posta se slivova še peče, jabolčna zgleda pa kar fina...

štrikam

2009-09-21T11:51:00.003+02:00

Že nekaj časa nazaj sem sklenila, da bom postala bolj starinska. :) No, vsekakor mi je super, če se uporabi kaj starega, da se kaj predela, reciklira, da se živi malo manj potrošniško. Tam, kjer se da, seveda. V to kategorijo sodi tudi moje navdušenje nad šivanjem (ki ga še ne prakticiram) in štrikanjem. Fino se mi zdi, da se tudi vidi, ko kaj počnem. Hrana je tako minljiva. ;) No, ampak tudi za te stvari je treba imeti talent, moj je prej smešen, kot občudovanja vreden.

Kot otrok sem rada štrikala, potem sem pa z odraščanjem zadevo upustila. Na srečo babi še vedno ve, kako je treba zanke nasnuti in mi je med svojim bivanjem pred 3 tedni tudi pokazala. Sicer dvomim, da bom pri naslednjem projektu še vedno znala, zato imam pa doma Knitting for Dummies (čeravno baje v angleško govorečem svetu malo drugače štrikajo, I'll solve that once I get there). Mi je skoraj žal, da nisem knjige dobila v roke prej, preden sem se štrikanja lotila, ker so takoj lepo povedali, da je za začetnike najboljša volna. Bombaž je sicer lep, malo je pa manj hiter in voljan. Že pri prvi vrstici sem na glas sklenila, da bo ta šal (kaj pa drugega?) za Tino. Za njen rojstni dan. Ker sem bila kot popolni optimist absolutno prepričana, da bom šal v 3 tednih končala. In danes je ta dan. Njen rojstni dan (VSE NAJBOLJŠE, draga Tina!) in šal še niti na četrtini ni! Mislim, pa to gre ja počasi. Zdaj mi je kristalno jasno, zakaj bi bila debela volna veliko primernejša. Je pa zato vsaj lepe barve. :)

Tako zdaj štrikam na avtobusu, ko se vozim v službo, razen ko me vase posrka kaka dobra knjiga. Zdaj se jih raje sploh ne lotevam. Da bo Tina dobila šal vsaj tam enkrat do božiča. :)

pri noni

2009-09-16T10:30:00.001+02:00

štrudel?

2009-09-12T15:46:00.007+02:00

Nisem ziher, ali ga res lahko tako poimenujem. Recepte sem gledala tu in tu, na koncu sem seveda naredila nekaj po svoje. Štrudel je nastal predvsem iz potrebe, malo pa tudi zato, ker ga še nikoli nisem in to je menda ena taka prelomnica v življenju vsake gospodinje. :) Potreba je vidna na našem vrtu, kjer jabolka z naše edine jablane padajo kot za stavo. Sorta je neka stara, moja mama je vedla ime, jaz sem ga pozabila. Vsekakor niso baš fine za jesti. No, Brina ugrizne v marsikatero, poje pa nobene do konca. Štrudel je naredila že babi, ko je bila na obisku. Njen je res super. Moj je bil pa narejen iz pirine moke (druge ni bilo doma), nadev pa iz dušenih jabolk, skute (ostanek od hačapurijev), kisle smetane (ostanek od nevemkdaj), sok pol limone, ostanek mandljev in ostanek maka. Skoraj bi bila spekla prekmursko gibanico. :) Jo bo najbrž enkrat treba, spet prelomnica za gospodinjo mojega kova. Rezultat? Pa kar vredu. Mogoče bi lahko dala več nadeva, bolj razvlekla testo in predvsem nadev bolj sladkala, ima tak zelo naraven okus, dala sem samo malo rjavega sladkorja.
štrudel a la lili
Brina mi pomaga čistiti, seveda je prej po tleh na veliko posula moko
jabke
profesionalka

sveže iztisnjen pomarančni sok

2009-09-12T15:46:00.003+02:00

Dan se je začel strahovito obetavno, najbrž preveč lepo. :) Iz postelje sem se pognala že ob 8h, medtem ko sta moja dva še lepo spala v naši veliki postelji (Brina naju ponoči kar pogosto hodi obiskovat). Meni se je pa luštalo joge. Ashtange. Sem se navdušila še bolj, kot sem že bila, v Ljubljani, kjer sem 3x obiskala ta center. Super učiteljica in zaradi poletja malo vaditeljev, torej idealni pogoji. Na koncu postrežejo še čaj, kako to paše, navkljub strašanski vročini zunaj. Ko sem prišla nazaj, sem ugotovila, da je Tina še bolj 'padla not', in seveda je nalezla še mene. Dala mi je celo eno knjigo in sem si rekla, da zdaj pa konec z izgovori, vsak dan zjutraj, magari samo 5 minut. In sem ta teden pridna, samo enkrat sem predolgo spala. Danes sem izvedla pol ure dinamičnega raztegovanja, mišice se trenirajo. Moj cilj je, da si ojačam ramena in roke, ki prmejduš niso zmožne ničesar. (Še sreča, da imam tako lahkoperesnega otroka. ;)
Nadaljevali smo s sveže iztisnjenim sokom pomaranče in grenivke.
Kasneje sredi dneva smo se pa pošteno skregali, tako zelo familijarno. Res imam občutek, da je Brina samo zaradi tega tako počasna, da bi se jaz (končno!) naučila potrpežljivosti. Kako me zna iztiriti! Konec dobro, vse dobro. No, dneva še zdaleč ni konec, tako da pozabite na tisti konec.
Kaj je pa bilo še dobrega? Naročili smo mizo za jedilnico in kupili tepih iz druge roke. Pravkar se z Yvesom smejeva, da bo kemično čiščenje stalo 2x toliko, kot je sam tepih. Ah ja... takle mamo.

hačapuri

2009-09-11T17:44:00.002+02:00

Že ime zveni tako smešno, da sem morala probati speči. Hačapuri. Še vedno mi gre malo na smeh, ko to besedo izgovorim. Navdušila me je Alcessa, recept sem vzela pri Kandeli. Ni težko in pasalo mi je gnesti testo. Pa dobro je tudi. Čeprav mislim, da bom drugič naredila hačapurije tanjše in manjše. Ni mi gušt pojesti eno veliko zadevo, če lahko pa dve ali tri male. :)

v nedeljo

2009-09-07T22:07:00.002+02:00

pogled z zgornjega dela Petruss doline

moj roza otrok skače po blatni luži

otroci po hribu navzgor, oni imajo kondicijo, čeprav smo na koncu šli tudi mi, kaj smo pa hoteli

Brinina nova pridobitev: roza skiro z boljšaka

kateri je boljši?

spekla sem ga!

2009-09-02T08:54:00.002+02:00

Telefon, namreč. :)
Enkrat v soboto sem pogruntala, da mi telefon ne dela. Oziroma, jaz sem slišala druge, mene pa drugi niso. Sem si rekla, da je šlo po mikrofonu. Ampak telefon je bil kupljen online in res se ne spomnim, kam sem vtaknila papirje za garancijo in podobne zadeve. Mislim, da sem neke stvari vrgla med selitvijo celo proč.
Včeraj mi je pa sodelavka predlagala, naj ga dam v pečico. Da pečico segrejem na 50 stopinj, jo ugasnem in vanjo položim telefon za kako urco. Moj načrt je bil malo spremenjen, ker je babi malo pred tem pekla eno pito, nakar sem počakala, da se je pečica malo ohladila in eksperiment se je začel.
Ko smo prišle iz trgovine, sem navdušeno ugotovila, da dela! Dela!