In sedaj smo dočakali prvo “pravo” konkurenco Applovemu iPadu. Ime mu je Galaxy Tab in naredili so ga pri Samsungu. Gre za tablični računalnik oblečen v oblikovno zelo privlačno in sijočo plastiko. Prednost le te je, da je za to lažji, v primerjavi z iPadom, ki je iz aluminija (posledično težji).

Zaslon je 7. inčni z ločljivostjo 1024 x 600. Poganja ga 1.0 ghz zmogljiv procesor ter ima dve kameri, sprednjo in zadnjo (iPad nima nobene). Zadnja ima sicer skromnih 3MP, vendar je še zmeraj uporabna za fotografiranje kakšnih priložnosti, ko ni na voljo fotoaparata. Na napravi je nameščen Android 2.2 (Froyo), ki ima seveda tudi vgrajen Adobe Flash 10.1. Prednaložene aplikacije so seveda ustrezno predelane za večji zaslon, vendar je drugače z aplikacijami v Android Marketu. Trenutno jih je namreč malo takih, ki so na voljo tudi za večje zaslone. Po mojem mnenje je tukaj trenutno kar velika prednost iPada.

Galaxy Tab je na voljo v 16 in 32GB različici. Omeniti je potrebno, da je spomin možno razširiti s spominsko kartico (do 32GB), vendar velja opozorilo, da so zunanji pomnilniki, kar občutno počasnejši, kar se bo vsekakor poznalo pri hitrosti brskanja po slikah, filmih itd.

Vsekakor ne velja pozabiti, da se lahko z napravo tudi kliče in pošilja SMSe. Priporočam pa uporabo slušalk, če nočete izpasti bedaki .

In sedaj k bateriji. Po zagotovilih proizvajalca naj bi zdržala okoli 7 ur (iPad zdrži do 10 ur). Ni malo, pa tudi pretirano veliko ne.

Po zagotovilih slovenskega uvoznika za Samsung naj bi Samsungova tablica v Sloveniji bila že konec meseca septembra. Stala naj bi med 700 in 800 €, kar zagotovo ni malo. Pa tudi dodatki naj bi bili zelo dragi. Potreben je vsekakor dober premislek pred nakupom. iPad res da nima kamere ter podpore Flashu, vendar je cenejši ter ima ogromno vrhunskih aplikacij in iger. Odločitev je seveda na koncu vaša.

Uradna spletna stran izdelka: http://galaxytab.samsungmobile.com/

Click here to view the embedded video.

Torej, kaj lahko ugotovimo? Poznavanje slovenskih državnih simbolov, praznikov, slovenske zgodovine, geografskih značilnosti je med slovenskimi državljani izredno slabo, še posebej pri mladih (smešenje pred kamerami – glej TV). Mnogim se zatakne pri vprašanjih o največjih jezerih, rekah, vrhovih ter vprašanjih o mejah, narodnih manjšinah in podobno. Dejstvo je, da bi bilo potrebno mlade več učiti o Sloveniji ter jih naučiti spoštovati druge narode in kulture. Imamo skrajne nacionaliste ter na drugi strani skoraj izdajalce. Manjka pa tista zlata sredina. Žal.

P.S. Nekaj osnovnih informacij o Sloveniji dostopnih tudi v sklopu portala lukarems.com – KLIK (strani v delu).

Da pa bi bile naše gore čimbolj čiste, so se pri podjetju Triglav odločili organizirati veliko poletno čistilno akcijo v naših gorah poimenovano OČISTIMO SLOVENSKE GORE. Na 25. planinskih postajankah so bile nameščene posebne vrečke za odpadke, ki jih je možno 100% reciklirati. Seznam teh postojank si je možno ogledati na spletni strani ocistimogore.si, kjer najdete tudi druge informacije o poletni akciji zavarovalnice Triglav. Čistilna akcija naj bi potekala do konca meseca septembra. Podajte roko k čiščenju naših gora. Pridružite se skupini na Facebooku.

Ne svinjajmo (!) po naši neokrnjeni naravi. Slovenski visokogorski svet je zagotovo eden najlepših predelov Slovenije. Sončni zahodi in vzhodi, neprecenljivi pogledi za vsakega planinca. Ampak tudi ta akcija se bo končala. Ljudje se bomo morali zavedati, da čistilne akcije organiziramo zaradi napačnih ravnan človeka. Spoznati bomo morali kaj nam pomeni zdravo in čisto okolje. Potrebno bo spremeniti odnos do narave. Danes stanje ni rožnato. Potrebno bo veliko, predvsem z mladimi delati na tem področju. Verjamem pa, da bomo ohranili naše gore takšne kot so tudi za naše potomce!

In v tem primeru se skriva dokaz, da je bila podpora arbitražnemu sporazumu pravilna. Vsi vemo kakšno je “stanje quo“, vemo pa tudi, da Hrvatje pod nobenim pritiskom ne bodo popustili. Tudi, če bi Slovenija blokirala Hrvaški odprtje ali pa zaprtje poglavij na poti v EU, se ne bi spremenilo prav nič. In spet smo pri našem nesrečnem sedanjem stanju, za slednjega pa so krivi ljudje na oblasti leta 1991. Dejstvo je, da lahko hrvaške organe iz slovenskega ozemlja prežene samo še razsodba nekega sodišča (v našem primeru arbitražnega tribunala).

Včerajšnji dogodek je močno odmeval v naših medijih, svoje pa so dodali še uporabniki medijskih spletnih portalov s komentiranjem novic. Nekateri Jorasa poveličujejo med junake, spet drugi pravijo, da je navaden “klovn za mešat drek“. Veliko komentatorjev se strinja, da bi slovenska policija morala posredovati. Vendar je za to prepozno. To bi bilo potrebno storiti leta 1991, ko so bile vse možnosti. Danes bi posredovanje povzročilo hudo ohladitev odnosov, lahko tudi kakšno žrtev. Zmotili pa so me predvsem komentarji, ki pravijo, da bi bilo potrebno prekiniti gospodarsko sodelovanje. To pa je čista neumnost! Preden pišejo take neumnosti bi se morali vprašati koliko Slovenija izvozi na Hrvaško in kakšna je blagovna menjava med sosednjima državama. Se pa jasno vidi, da je narod sit mejnega spora in si želi predvsem mirnega in kakovostnega življenja. Vse skupaj samo še podkrepi naš pravilni ZA sporazum!

Državljani in državljanke, naša podpora sporazumu je bila pravilna! Bodimo optimisti, zaupajmo našim argumentom in razsodbe se nam tako ne bo treba bati.

Vsem Slovenkam in Slovencem izrekam čestitke ob dnevu državnosti Republike Slovenije. Bodimo skupaj za večno!

Čuvajmo kot zlato rudo, milo nam domačo grudo!

Menim pa, da lahko sedaj žalost, razočaranje in jezo postavimo na stran. Dosegli smo veliko. Spomnite se Maribora in zadetka Dediča proti veliki Rusiji, ki nam je prinesel to svetovno prvenstvo. In ne pozabite, na tem tekmovanju smo dosegli tudi prvo zmago na prvenstvih. Pot do tukaj pa je bila zelo dolga in zahtevna. Velik uspeh se pripravlja dolgo časa, zato pa bodo nove priložnosti že kmalu, saj se bodo pričele kvalifikacije za evropsko prvenstvo na Poljskem in v Ukrajini. Veste, zmaga v športu ima vedno zraven tudi srečo. Mi pa je pogosto nimamo. Trenutek nepazljivosti, zgrešen poskus in že je lahko vse usodno. Vendar pa ima ta reprezentanca velik potencial. Verjamem, da ga bo v prihodnje odlično izkoriščala. Upam, da nam bo kdaj pa kdaj pomagala tudi sreča. Uspeh je tako zagotovljen! Zame so vsekakor junaki, ne glede na to, da se poslavljajo že po predtekmovanju. Na papirju sicer štejejo le zmage, a borbenost in srčna igra meni pomenijo zelo veliko!

SREČNO SLOVENIJA!

Windows Phone 7

Novi sistem je popoln zasug Microsofta, prinaša radikalne spremembe na področju programske opreme za telefone, novosti pa so na vseh področjih. Od privlačnih animacij in menijev, pa do integracije s strojno opremo. Zaslon Start (kot pri iPhone Home zaslon) prinaša ploščice (live tiles), ki se dinamično osvežujejo ter prikazujejo neposredno vsebine v realnem času. Če uporabnik ustvari ploščico prijatelja, dobi ob pogledu zaslona Start vedno sveže informacije o njem (fotografije, zapise).

Vsi mobilniki z novo Microsoftovo pogruntavščino bodo morali imeti namenski strojni gumb za spletni iskalnik Bing. Tako bomo lahko z eno potezo kjerkoli dostopali do iskanja.

Programska oprema Windows Phone 7 na mobilnikih ustvarja nabor integriranih izkušenj prek vozlišč Windows Phone. Ta vozlišča povezujejo vsebine s spleta, aplikacij in storitev v enotem pogled, ki poenostavi pogosta opravila. Operacijski sistem vsebuje 7 vozlišč, ki pa so:

1. Ljudje – družabna izkušnja s povezovanjem podatkov o določeni osebi, preprosto objavljanje na Facebooku ter omrežju Windows Live
2. Slike – izmenjava slik in videoposnetkov preko družabnih omrežji, povezovanje uporabnikove fotografije s integracijo med spletom in osebnih računalnikom
3. Igre – izkušnja in igre XBOX LIVE, vir Spotlight, možnost ogleda igralčevega avatarja, dosežkov in profila
4. Glasba + video – enkratna večpredstavna izkušnja povezuje vse lastnosti predvajalnika Zune
5. Tržnica – odkrivanje in nalaganje aplikacij na telefon
6. Office – zmogljivi programi (Word, PowerPoint, OneNote) tudi na mobilnikih, možnost branja in urejanja dokumentov

Video

Click here to view the embedded video.

LG Apollo eden izmed prvih …

Govori se marsikaj, a dejstvo je, da so to le špekulacije. LG naj bi tako v svet novega sistema vstopil z mobilnikom Apollo. Podpiral bo HD snemanje in gledanje videoposnetkov, imel bo vrhunsko kamero, procesor ter seveda še marsikaj!

Okvirne specifikacije:

• Procesor: Qualcomm QSD8650, 1.3GHz
• Velikosti: 115 x 57.5 x 11.2 mm
• Spomin (RAM/ROM): 1GB/1GB
• Razširljiv spomin: MicroSD (do 32GB)
• Zaslon: 3.8 inčen kapacitiven AMOLED s podporo “multitouch”
• Resolucija zaslona: WXGA 1280 X 720
• Kamera: 10MP z bliskavico in avtofokusom; HD snemanje (720p)
• Baterija: 1400 mAh
• Gledanje videoposnetkov: 10 ur, poslušanje glasbe: 30 ur
• Čas pogovora: 7,5 ur, uporaba interneta (3G): 4,5 ur ter (Wi-fi): 6,5 ur
• Podpora vsem znanim / pomembnim glasbenim ter ostalim formatom

Seveda pa nove mobilnike pripravljajo tudi pri HTCju in ostali. Ni kaj, pestro bo. Nova revolucija na področju mobilnih telefonov!

Krka je postala prvak šele z zmago na 5. odločilni tekmi v lepo polni hali Tivoli. Že pred tem smo vsi Novomeščani računali na zmago v prepolni dvorani Marof, a Krki nikakor ni stekel met, pa tudi napak je bilo preveč. Včerajšnja predstava pa je bila fenomenalna. Krkaši so zadevali milimetrsko natančno, dobivali so skoke in Unionu Olimpiji zadali zadnji udarec. Še posebej sta iztopala Smiljan Pavič in Davor Marcelić, ki sta odigrala eno najboljših tekem v sezoni. Dejstvo pa je, da niti en košarkar Krke ni bil nerazpoložen. Prav vesel sem, da so bili nasproti košarkarji  Uniona Olimpije in, da so izgubili, saj Ljubljančani mislijo, da je samoumevno osvojiti naslov prvaka. Imajo se za nekaj več. To pa je čisto neupravičeno. Včeraj se je videlo zakaj. Skratka: KRKA, računamo na tvoje vrhunske predstave naslednjo sezono v Ligi NLB ter državnem prvenstvu. KRKA šampijon!

Po razglasitvi rezultatov so opozicijski voditelji začeli razglašati, da je to poraz za Slovenijo, da bomo za to plačali visok račun. Tudi veliko Slovencev tako meni, med drugim podpornike arbitražnega sporazuma označujejo za izdajalce in hlapce. Pravijo, tujega nočemo, svojega ne damo. Noben drug ne more odločati o naši zemlji, samo mi Slovenci lahko. Pa imajo prav?

Pojdimo po vrsti.

1. To nikakor ni poraz Slovenije. Je zmaga, ki nam bo zagotovila pravično mejo, trajen mir in sožitje. To pa si želimo vsi, kajne? S tem nismo določili meje, ampak le način reševanja meje in govoriti o kakršni koli izgubi je brezpredmetno ter zavajujoče. Da je arbitražni sporazum dober, sem že pisal, več si preberite tukaj ter tukaj. Dejstvo pa je, da imamo ogromno argumentov, dokazov, zgodovinskih okoliščin in podobnih reči s katerimi bomo dosegli pravično rešitev. Aribtraža ni nek kompromis, je odločitev sodnikov na podlagi dokazov. In mi jih imamo. Torej, zakaj strah? Ena od trditev je bila, da Slovenija s tem preveč tvega. Res je, da tvega nekaj, ne pa veliko. Tveganje pa moramo sprejeti, kajti v to so nas prisilile napake v preteklosti. In s tem jih bomo skušali popraviti. Najpomembnejše pa je, da bo arbitražno sodišče določilo stik slovenskih voda z mednarodnimi. Tukaj ni dilem, to morajo storiti, ker je tako zapisano v sporazumu.

2. Kar se tiče izdajalcev in hlapcev. To so hude obtožbe, za katere pa so potrebne določene podlage. Mar smo podporniki arbitražnega sporazuma izdajalci, ker želimo na pravičen in miren način priti do meje? Nikakor. Smo ljudje s pogledom usmerjenim v prihodnost in, ki gledamo na naše vitalne interese. Veste, s spori in problemi se moramo znati soočiti. To pa je za pogumne ljudi. Poleg tega verjamemo v moč argumentov in dejstev ter verjamemo v rešitev ugodno za Slovenijo!

3. Tujega nočemo, svojega ne damo. Popolnoma se strinjam. Vendar pa je tako. Sporno ozemlje za svoje smratrajo tudi Hrvatje. In kdaj zdaj? Če se dva ne moreta zmeniti, ostane samo še tretji. To pa je sodišče. In tega se bomo mi sedaj poslužili. Na miren način do lastne zemlje!

4. Nihče ne more odločati o slovenski zemlji, samo Slovenci lahko. To je že res, ampak ko tudi nekdo drug meni, da je to njegovo, pa to več ni res. V takem primeru imamo spor. In tako je pri nas.

Če povzamem vse skupaj. Imamo mejni spor s Hrvaško, ki povzroča napetosti in težave že vse od osamosvojitve leta 1991. Nikoli se ne vprašamo, kako pa je z ljudmi, ki živijo ob meji. Ljudje tik ob nerešeni hrvaško – slovenski meji živijo slabo, stalno so na udaru policijskih kontrol, z ene in z druge strani. Živeti delno na hrvaški in delno na slovenski strani pa je sila zapleteno iz večih vidikov. In zanimivo je, da so prav tiste regije, ki mejijo na Hrvaško večinoma glasovale ZA sporazum. Želijo si urejene meje in verjamejo v moč argumentov. Tako kot vsi ostali z menoj vred.

Razlogi zakaj glasovati ZA potrditev arbitražnega sporazuma:

• Čas je. Mejni spor se vleče od osamosvojitve obeh držav, v tem času pa nismo dosegli nobenega dogovora. Slovenija je ob osamosvojitvi enostavno pozabila na danes sporne točke in jih prepustila Hrvatom. Tukaj je bila velika napaka in sedaj se nam ta napaka vrača. In naš cilj mora biti, da to napako popravimo. Z arbitražo.
• Ugoden sporazum. Sporazum je za Slovenijo ugoden v več pogledih. Vračamo se na 25.6.1991, kar pomeni, da vse kar se je zgodilo po tem datumu ne velja. V sporazumu je tudi pravičnost ter upoštevanje zgodovinskih okoliščin ter dobrososedskih odnosov. In najpomembnejše: Zagotovljen nam je stik Slovenije z odprtim morjem. Mar menite, da bo Hrvaška še kdaj na to pristala?
• Ne želimo sedanjega stanja. Za nas je trenutno zelo neugodno. Po mirni poti lahko našo zemljo dobimo nazaj le s pomočjo tretjega. Arbitraža pa je ena od teh možnosti.
• Pogled naprej. Z rešitvijo meje bomo zaprli še zadnje boleče poglavje okoli naših mejah. Urejene meje so ključ dobrega prijateljstva ter sodelovanja. S tem bomo zagotovili tudi stabilnost regije.
• Ni boljših alternativ. Opozicija nam ponuja razne alternative. Pa so realne? Dvostranski pogovori ne pridejo v poštev, saj Hrvaška ne bo pristala na naše vitalne interese. Sodišče v Haagu ravno tako ni dobra izbira, saj se drži izključno strogo določenih pravil itd. Arbitraža pa je bolj fleksibilna in ugodna za nas.
• Gospodarstvo. Slovenija in Hrvaška imata izjemno gospodarsko sodelovanje. Z urejeno mejo ga bomo le okrepili.
• Za Slovenijo! Smo majhna država, zato je za nas to zelo pomembno. Sami bomo težko kaj dosegli. Zato moramo verjeti v ugledne institucije ter sodnike in biti moramo samozavestni. Na naši strani so dokazi. In dokazali bomo kaj je naše.

Nasprotniki sporazuma v ljudeh vzbujajo strah ter nelagodje, čeprav so nekatere njihove domneve lahko pravilne. Najpomembnejše:

Hrvaška enostranska izjava škoduje Sloveniji. Zavrnimo sporazum!

Nima pomena, saj je le za pomiritev hrvaške javnosti. Slovenije je nikoli ni priznala. To sta potrdila veleposlanika Švedske in ZDA v Sloveniji (državi sta priči sporazuma).

Slovenija bo dobila le neko služnostno pot ali koridor, nikakor pa ne teritorialnega dostopa do mednarodnih voda.

Za arbitre velja angleško besedilo. V njem je zapisano, da mora arbitražni tribunal določiti stik (JUNCTION) z odprtim morjem. Beseda junction je bila uporabljena že v nekaj sporih. Sodišče v Haagu jo je definiralo nekako takole: Gre se za spoj, stik dveh območji, rek. Torej iz tega lahko izhaja samo eno. Imeli bomo teritorialni stik z odprtim morjem.

Slovenija bo s tem sporazumom izgubila ozemlje. Tveganje je preveliko.

Nikjer ne piše, da bomo kaj izgubili. So to želje naše opozicije? Dejstvo je, da bodo odločali dokazi, presečni datum pa bo upoštevan 25.6.1991. Česa se bojimo? Lastnih dokazov? Kar se tiče pa tveganja. Da, seveda je tveganje. Krivda zato, pa so napake v preteklosti. S tem jih bomo skušali popraviti.

Slovenija ima sedaj celoten Piranski zaliv.

To je samo na naših papirjih. Dejstvo je, da Hrvaška nadzira polovico Piranskega zaliva, dejstvo je, da slovenska policija nadzira samo do sredinske črte. Tudi ribiči lovijo le do sredinske črte, saj si naprej ne upajo. Skratka. To enostavno ne drži!

Za konec. Bodimo za pravično mejo, bodimo za mir in sožitje. Glejmo tudi v prihodnost. In kar je najpomembnejše. Bodimo enotno ZA sporazum ter rešimo mejno vprašanje. Sedanje stanje ni ugodno za nas. Z arbitražo pa bomo to popravili. Slovenija si to zasluži!