Ni dvoma, da crowdfunding v času gospodarske krize doživlja razcvet. Projekcije za Evropo kažejo, da naj bi se že leta 2015 izenačili kapitalski vložki velikih investitorjev in crowdfunding podpornikov v start-up projekte. Na Memo Institutu pravkar pripravljamo marketinško strategijo nastopa slovenskega projekta Xvida na Kickstarterju, najbolj znani ameriški crowdfunding platformi.

Na coworkingu v Kinu Šiška smo izvedli tudi delavnico o crowdfundingu, 30. oktobra pa bomo o uspešni zasnovi crowdfunding kampanje predavali v Pop-up domu. Vabljeni!

Letošnje poletje smo se potikali po gozdovih kjer je kralj živali medved. Raziskovali in postavili smo strategijo razvoja turizma občine Kočevje. Snujemo tudi znamko, ki se bo predstavila v pričetku leta 2013.

Kočevje je očarljiva in preprosta destinacija predvsem atraktivna za goste, ki cenijo mir in odmik od vse bolj hitrega sveta.

Radol’ca spet dokazuje zakaj je resnično pristno sladka turistična destinacija. Skupaj z JZTR smo soustvarili 1. Festival čokolade, ki se bo zgodil to nedeljo 22.4.

Na njem se bo poleg radolških ponudnikov predstavilo 8 najbolj mamljivih čokoladnic iz cele Slovenije! Om nom nom …

priprava koncepta: JZTR in Memo Institut

priprava in izvedba Facebook kampanje: Memo Institut

oblikovanje: Maja Rebov

Poligon je novoustanovljen zavod za zagon kreativnih industrij. Snovali smo ime in celostno grafično podobo.

Eden izmed prvih projektov Poligona je iniciativa Slovenia Coworking.

Za Tehnološko mrežo ICT smo zasnovali in oblikovali infografiko, ki na pregleden način povzema ključne značilnosti mreže, njenih partnerjev in izbranih projektov. Namen infografike je bil predstaviti Tehnološko mrežo ICT na konferenci v Bruslju z željo pridobivanja mednarodnih članov.

Infografiko smo načrtovali na Memo Institutu, oblikoval pa jo je Leon Orsa.

Memo Institut je podpornik novoustanovljene iniciative Coworking Slovenia, ki se bo zavzemala za promocijo in popularizacijo coworkinga v Sloveniji kot inovativnega in učinkovitega delovnega pristopa za ponoven zagon gospodarstva in ustvarjanja boljše družbe.

Coworking je sodoben način dela, ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča, da si občasno ali stalno delijo “sodelavni” prostor z drugimi ustvarjalci iz svoje ali sorodnih panog. 

Coworking pa je več kot le skupen prostor – je filozofija, ki vzpodbuja spontano mreženje nadarjenih posameznikov najrazličnejših profilov. Tako se profesionalci glede na trenutne želje in potrebe povezujejo na projektih, si izmenjujejo izkušnje, si medsebojno pomagajo in skupaj ustvarjajo.

Coworking je svetovni fenomen, ki je v zadnjih dveh letih doživel neverjeten razcvet. K temu prispevajo različne aktualne gospodarske in družbene okoliščine. 

Gospodarska kriza zahteva večjo fleksibilnost vseh členov gospodarstva. Podjetja težijo k zmanjšanju števila zaposlenih in se raje odločajo zgolj za pogodbno, občasno najeme profesionalcev s specializiranimi znanji. Obenem vse več profesionalcev v intelektualnih poklicih išče in ceni večjo samostojnost ter vrednote deljenja in medsebojnega sodelovanja, ki jih vzpodbuja splet.

Tudi v Sloveniji je vse več profesionalcev samozaposlenih ali dela v manjših (lastnih) podjetjih. Projekcije kažejo, da se bo delež tovrstne delovno aktivne populacije še povečeval. Coworking predstavlja obetaven pristop dela, da ti nadarjeni profesionalci učinkovito izrabijo svoj potencial. Coworking kot nova oblika gospodarstva pa lahko uspešno živi zgolj z aktivnim vključevanjem večjih podjetij, ustvarjalnih, podjetniških ter vladnih in nevladnih skupnosti, ki v tej obliki prepoznajo razvojne priložnost.

Prvi dogodek – Wordwide Jellyweek 2012, ki poteka v organizaciji iniciative Slovenia Coworking se bo odvijal v četrtek 19.1.2012 v Kinu Šiška.

JellyWeek2012 ni festival predavanj o coworkingu, ampak “sodelavna” izkušnja. Ideja JellyWeeka v Ljubljani je ustvarjalcem ponuditi prostor (Kino Šiška), zbirališče, v katerem lahko za en dan (19.1. od 10 ih do 17ih) samostojno delate in obenem “so-delate” z drugimi nadarjenimi posamezniki. To ustvarja spontane in koristne delovne sinergije med udeleženci.

Obvezna oprema Jelly dogodkov je računalnik ali drugi delavni pripomočki ter prijazen namen. Na Jellyih pa je še posebej dobrodošlo in cenjeno spontano soustvarjanje programa, saj uradnega programa ni.

Na Jelly delovni dan ste vabljeni različni samozaposleni profesionalci in drugi zainteresirani ustvarjalci: oblikovalci, programerji, pisci, misleci, web načrtovalci, raziskovalci, vodje projektov, fotografi, arhitekti, prevajalci, umetniki, … Pa tudi posamezniki iz podjetij, ki delujejo v kreativnih industrijah.

Udeležba na dogodku je brezplačna, nanj pa se lahko prijavite prek Facebooka.  Zaradi prostorskih in infrastrukturnih omejitev Kina Šiška je število udeležencev omejeno na največ 50, zato pohitite s prijavo.

Več informacij o Jellyweeku in Slovenia Coworking najdete na www.coworking.si in na FB strani Slovenia Coworking.

Celostno podobo, spletno mesto in vsebine smo zasnovali na Memo Institutu in oblikovalka Maja Rebov.

V Radovljici ustvarjamo naprej. Projekt, ki smo ga ravnokar zaključili je snovanje znamke 18sedem3, ki jo lahko srečate tik ob vhodu v staro mestno jedro. Znamka združuje in predstavlja različne, bolj ali manj sorodne gostinske in turistične dejavnosti. Prav zato sta Maja in Gregor želela inovativen in premišljen sistem znamčenja, ki pa kljub kompleksnosti omogoča enostavno in logično uporabo.

Osnovni, krovni znak, 18sedem3 se semantično in oblikovno naslanja na tradicijo gostilne Kunstelj, ki je v Radovljici odprta že od leta 1873. Sodobni izpis letnice pa nakazuje, da danes ta znamka ne predstavlja zgolj gostilne, ampak je osnovno dejavnost četrta generacija članov družine Štiherle osvežila z dodatnimi storitvami: slaščičarno, keteringom, kuharskimi tečaji, sobami, vinsko kletjo, lokalno trgovino in lokalno turistično agencijo. V prihodnosti, sodeč po številnih idejah lastnikov, pa zagotovo še s čim, kar je pristno radolškega. Zato je ključno, da je sistem kar se da odprt, a obenem konsistenten.

Osnovni znak lahko nastopa samostojno, vendar pa bo večinoma, glede na želeno komunicirano sporočilo, podprt z sousmerjevalnimi znaki. Ime znamke 18sedem3 pri dejavnostih (agencija in trgovina), ki so prostorsko ločene od gostilne Kunstelj, nastopa zgolj s pripisom Radovljica. Vedno se v primeru agencije in trgovine le-ta uporablja na rumeni podlagi.

Za vse ostale dejavnosti, se glede na specifične trenutne potrebe uporabljata dve variacije pripisa: Kunstelj ali Kunstelj Radovljica. Slednji je ključen za katering, v dopisih in za darila oziroma povsod, kjer prejemnik še ne ve, geografski izvor znamke. Osnovna podlaga znaka v teh primerih je zelena, čeprav pa se lahko uporablja tudi na drugih barvnih podlagah, z izjemo rumene.

Številčno in sporočilnostno pa so dovoljene vse kombinacije krovnega in sousmerjevalnih znakov. Tako se lahko sousmerjevalni znaki nizajo na način, da predstavijo celoten spekter ponudbe 18sedem3 – od slaščičarne, sob, do agencije – ali pa specifično ponudbo posamezne dejavnosti (npr. širino repertuarja slaščic slaščičarskim mojstrov).

Konceptualno in semantično zasnovo znamke smo pripravili na Memo Institutu, oblikovala pa jo je mlada oblikovalka Lea Zupančič. Za občutek sem priložil še slike z novembrske otvoritve 18sedem3 trgovince z radolškimi izdelki in lokalne turistične agencije. Komaj čakamo pa tudi otvoritev slaščičarnice, ki bo …. kmalu. :)

Prejšnji teden so me za Finance povprašali kako naj se manjši trgovci v prazničnem času učinkovito približajo kupcem. Članek si lahko preberete tukaj, malce daljše razmišljanje pa delim v nadaljevanju.

Kot kontinuirano kažejo različni kazalci potrošnje doma in v tujini, le-ta še vedno upada. Čeprav je december mesec, ki si vsi privoščimo več kot čez leto in brez dvoma to velja tudi za letos, pa bo izkupiček trgovcev, ki skušajo ponuditi zgolj že leta preizkušene stare praznične akcijske recepte, najverjetneje skromnejši. Bistri mali trgovci bodo tisti, ki bodo šli korak dlje in se resnično poglobili v potrebe in želje posameznih segmentov in na njih inovativno odgovorili, in to več kot samo z zniževanjem cen. Zato v nadaljevanju predstavljam nekaj koristnih praktičnih nasvetov.

Trend porasta nakupovalnih diet med potrošniki zaznavamo že tretje leto. Trgovci lahko ta trend vidijo kot oviro ali pa se na spremembo učinkovito odzovejo. Nakupovalne diete namreč ne pomenijo le manjše, ampak predvsem zelo drugačno potrošnjo. Poleg tega, podobno kot pri shujševalnih dietah, ljudje, ki prakticirajo nakupovalne diete “grešijo” ali pa se “nagrajujejo” s priboljški. Sploh v decembrskem času pa so ti priboljški pogostejši in obilnejši.

Ključna vzroka zakaj se ljudje odločajo za nakupovalne diete sta dva. Prvi, očitnejši, je pomanjkanje denarja. Pri tej “prisilno preprosti” skupini potrošnikov velja sledeče – trgovci se ji morajo približati tako, da jim pomagajo premostiti finančni stres, ki ga prinaša to obdobje. Ti potrošniki namreč svoje nakupe premišljeno organizirajo. V nakupni proces so pripravljeni vložiti več časa kot drugi potrošniki, na koncu pa bodo izbrali tistega ponudnika, ki bo določen artikel (enak oz. primerljiv) ponudil za najboljšo ceno. Čeprav je predvsem na parametru cene malim trgovcem najtežje konkurirati velikim, pa so manjši lahko bolj fleksibilni. Kot priložnost bi zato izpostavila pri nas zaenkrat še premalo izkoriščen pristop skupinskih nakupov. Skupinsko nakupovanje ni nič drugega kot usmerjanje potrošnikov, da se medsebojno združujejo z namenom boljših nakupnih pogojev, ki pa jih ob zagarantiranih številčnejših naročilih lahko ponudi tudi manjši trgovec. Če se pošalim, bi bil letos lahko zmagovali slogan malih trgovcev “skupnost kupuje ceneje”, ne pa izrabljeni “kupi dva, dobiš tri”.

Druga manj očitnejša skupina potrošnikov, ki se odločajo za nakupovalne diete pa so potrošniki, ki so se nakupovanja in nakupnih mrzlic preprosto naveličali. V ZDA se je ta segment izrazil že pred krizo, ki pa ga je dodatno okrepila. Pri nas ga pred krizo v raziskavah vedenja potrošnikov nismo zaznali, v zadnjem letu pa je vse očitnejši. Ta skupina je zanimiva zato, ker nima manj denarja, ampak kupuje pametneje in odgovornejše: do svojega zdravja, do otrok, do narave, do družbe. Prav zato ta skupina kupuje manj in manjkrat. Ko nakupuje, pa je pripravljena plačati za vrednost, ki jo visoko ceni. Bolj kot popusti, to skupino prepriča prava in izvirna ponudba ter ponakupno doživetje. Ponudba izvirnih in kakovostnih, funkcionalnih in “naredi si sam”, artiklov bo v času praznikov navdušila te, sicer nakupno zadržane, potrošnike.

Tretja skupina potrošnikov o kateri se malim trgovcem splača premišljevati v prazničnem času pa so tisti, ki imajo dovolj denarja, ampak malo časa. Tem je potrebno pomagati pri reševanju časovne stiske pri prazničnih nakupih in sicer, da se jim omogoči, da kupi, čim več daril na istem mestu. Seveda spet ni dovolj, da se jim ponudi “kupi dva, dobiš tri”. Čeprav so ugodnosti pri nakupu več izdelkov vzpodbudne in zato nujne, pa še vedno ne prihranijo časa. Ta potrošnik namreč išče različna darila za različne osebe, kar pomeni, da jim je potrebno ponuditi že vnaprej pripravljene kombinacije, ki pritegnejo njihovo pozornost.

V začetku decembra sva z Mirom Klinetom v Mariboru v okviru Evropske prestolnice kulture izvedla delavnico na temo razvoja kreativnih industrij v severo vzhodni regiji Slovenije.Delavnica o zagonu KI je bila izvedena po metodi World Café. Udeleženci delavnice (umetniki, producenti, organizatorji festivalov, študenti, muzealci, predstavniki podjetij, …) so ob uvodnem nagovoru in izhodiščih za diskusijo v skupinah po 5 ali 6 oseb, snovali premislice kako narediti kakovosten premik v mišljenju in delovanju vseh ključnih deležnikov v SV regiji Slovenije ter na pogorišču industrije, zagnati KI in z njimi trajnostno zagotavljati tako nova delavna mesta kot tudi razvoj drugih področij vključno z revitalizacijo vseh petih partnerskih mest.

Konceptualni okvir za razmišljanje je bil renesančni pristop k razumevanju in reševanju problemov: spoštovanje in črpanje idej s tradicije, združevanje razuma in intuicije (čustev), težnja k široki in temeljiti splošni razgledanosti, namesto ozke specializiranosti, usmerjanje predvsem na proces dela / proces odkrivanja, namesto zgolj na rezultat. Za razliko od renesanse pa namesto genialcev, renesančnih polimatov oziroma univerzalnih ljudi, ki so s svojo neverjetno širino in z drugačnim pogledom na svet pomagali narediti premik k modernosti, danes za reševanje vsesplošne globalne krize, na področju KI za uspešen zagon potrebujemo predvsem polimatske skupnosti, ki temeljijo na vzajemnem spoštovanju in sodelovanju posameznikov najrazličnejših profilov.

Udeleženci delavnice so izrazili problem krize identite SV regije Slovenije in še posebej Maribora, ki še vedno nima jasne usmeritve kako se odlepiti od industrijskih oznak in radikalno spremeniti recesijsko družbeno klimo v regiji. Vrednost SV regije je velik človeški kapital, vendar pa je potrebno spodbujati družbeno in sistemsko občutljivost, da se tudi po formalnem izobraževanju kadrov na področju KI, okolje organizira tako, da lahko ustvarjalci investicijo vase prek inovacij dejansko povrnejo SV regiji. Pri tem je najpomembnejše, da se stremi k temu, da se leto, ko je Maribor evropska prestolnica kulture izkoristi predvsem v smeri, da bodo številne in raznolike kulturne aktivnosti zgolj seme za dolgoročne, trajnostne spremembe v SV regiji Slovenije. Zato morajo potencial KI nujno razumeti politiki in lastniki podjetij ter jih kot najmočnejši in najvplivnejši deležniki v okolju sistematično vključevati v svoje razvojne vizije z namenom ustvarjanja višje dodane vrednosti.

Fotografske utrinke z delavnice je prispeval Žan Lebe.

Eden izmed projektov letošnjega poletja je bila tudi vsebinska in oblikovna prenova karte pohodniških in kolesarskih poti v občini Radovljica kot del povezovalnega projekta “Slow tourism” italijanskih in slovenskih občin. Karto si lahko brezplačno naložite tukaj, v tiskani obliki pa je na voljo v vseh TIC-ih občine Radovljica.
Vabimo vas na potep po Radol’ci, saj so poti najlepše prav v teh toplih jesenskih dneh!