Mikec blog

Še dobro da sprejemajo kartice

2012-06-03T14:47:00.003+02:00

... nadaljevanje prejšnje objave. Teden je naokoli oz. pravzaprav sem začel izziv že pred 10-imi dnevi, le zapisi zaradi številnih obveznostih prihajajo nekoliko kasneje. :)

Nekaj veliko sicer zaradi časovne stiske nisem eksperimentiral, vendar sem na koncu še vedno na 15-ih mestih uspel plačati s kartico, predvsem samopostrežne blagajne v trgovinah, kosila na študentske bone, pa tudi mince za tehnični svinčnik v papirnici, leče v optiki itd. Vse je sicer šlo lepo po planu, razen zadnjih nekaj dni, ko smo po 12 ur in več delali na faksu in so bili sendviči iz avtomata glavni dnevni obroki, kjer pa seveda načeloma ni možnosti plačila s kartico. No ja, enkrat smo naročili tudi dostavo, kjer so to možnost imeli. :)

Nekoliko pogrešam to obliko plačevanja tudi v pekarnicah, fotokopirnicah, precej šalabajzerski izgovor v nekaterih restavracijah pa je, da v primeru koriščenja subvencionirane prehrane (študentski boni), ni možno plačati s kartico - normalna stranka seveda lahko...

Ena izmed večjih prednosti pri negotovinskem plačevanju je po mojem mnenju seveda nadzor nad lastnimi financami. V spletni banki enostavno vidiš kje in koliko si zapravljal, skorajda ni potrebe po raznih aplikacijah kot so Toshl ali kakšni excelovi datoteki za računanje stroškov.

In pa še kratek videoclip

Kakšne so pa kaj vaše izkušnje oz. kje vas je presenetilo, da sprejemajo kartice? :)

Ultimate survival oz. neverjetno preživetje

2012-05-25T07:22:00.000+02:00

Leto dni je naokoli, jaz pa zopet pri izzivu v stilu Beara Gryllsa, če lahko teden dni "preživim" le z bančno kartico :).

p.s.: kje je po vašem mnenju najbolj nenavadno mesto za plačevanje s kartico? :)
p.s. 2: najbolj izviren nasvet/namig popeljem na večerjo v Cubota :)

Spreminjanje glasbenega okusa z leti

2012-05-21T19:46:00.000+02:00

Pred kratkim sem naletel na skladbo, ki sem jo poslušal v mlajših letih, in ravno ta je bila povod za tale zapis, in sicer kako se glasbeni okus spreminja z leti. Pesem sem nekoč imel na "repeat" nonstop, zdaj pa mi sicer ni slaba, vendar pa si je zagotovo ne bi naložil na mp3 ali na cd za v avto. Nisem nekaj pretirano star, pa vendar sem kljub temu zamenjal že kar nekaj zvrsti svoje priljubljene glasbe. Začenši z vrtcem in Kaličopkotom, nenehnim očetovim vrtenjem kasete Helene Blagne ob vožnji na morje, ekstra popularnim DJ Bobotom v 90-ih, potem nekoliko bolj rock obdobjem, nekaj 80-ih, pa vse do današnjih nekoliko bolj alternativnih zvrsti.

... in glede na omenjen seznam ter tendenco spreminjanje mojega glasbenega okusa, me prav nič ne bi čudilo, da bom podobno kot tri četrt populacije pri štiridesetih poslušal dalmatinske pri šestdesetih pa domačo narodno-zabavno glasbo. :) Situacija spreminjanja glasbenega okusa pa je verjetno tudi pri vas (bralcih) podobna, ali pač?

Hot stuff

2012-05-06T11:20:00.002+02:00

Tale zapis bo nekoliko vroč, pikanten dobesedno, saj bo govora o čilijih oz. feferonih. Pekočo hrano obožujem in pri naročanju venomer izberem najbolj pekoče menije, ponavadi pa natakarja še malo drezam, naj pripravi najbolj pekočo hrano, kar jih je v življenju pripravljal. No ja, nikjer mi še ni uspelo dobiti tako pekočega obroka, da bi me sezulo. Le enkrat mi je postalo rahlo toplo pri srcu v Thai Innu ob naročilu dodatne skodelice suhih feferonov, pa vendar tudi ni bil tak ekstrem, kot sem pričakoval. Razna priporočila o "res" pekočih kebabih me skoraj ne ganejo, Tabasco pa mi zaradi svojega okusa in vonja zgolj pokvari obrok, ker peče itak ne. Ob tem je seveda potrebno razumeti, da se pekoče hrane navadiš in sčasoma nekaterih stvari ne čutiš.

Čisto po naključju pa sem pred kratkim naletel na slovensko spletno trgovino kupicili.si, kjer se prodajajo res vroče stvari :) razna semena čilijev, pekoče omake in med njimi tudi omaka 100% Pure Naga, ki je leta 2011 zasedla prvo mesto na tekmovanju Hot pepper award v kategoriji extreme. Zanimivo je predvsem to, da imamo Slovenci najboljšo pekočo omako in ne kakšni Indijci, Avstralci ali Mehičani, kot bi morda sprva pričakovali. Narejena je izključno iz čilijev Naga Jolokia in Bhut Jolokia vrst ter vsebuje le nekaj kisa, limete in soli, obenem ima pa zelo svež ter prijeten okus. Samo za primerjavo, omenjena vrsta čilijev v omaki ima vrednost okoli 1 000 000 scovillovih enot (SHU) medtem ko Tabasco omake med 2500 do 5000.

Možno je naročiti tudi semena do pred kratkim najbolj pekočega feferona Trinidad Scorpion Butch T., ki so še za dobrega pol milijona SHU bolj pekoči napram omaki. Seveda so tudi ta romala v nakupovalno košarico, trenutno pa počasi kalijo v lončkih. Upam le, da mi jih bo uspelo vzgojiti, glede na to da potrebujejo precej toplo/vroče podnebje za svojo rast.

p.s. V kolikor imate namen prvič poskusiti malo bolj pekočo hrano, imejte pri sebi pripravljen kak kozarec jogurta ali mleka, pitje vode ali gaziranih pijač pa ni priporočljivo, saj situacijo le poslabšajo ;) Naj obenem še pojasnim, da uživanje pekoče hrane ne povzroča nobenih želodčnih ran, kot to marsikje kroži v ljudskem izročilu. Kaj več o tem si lahko preberete v številnih člankih po spletu.

Zakaj "folk" krade?

2012-04-18T19:27:00.000+02:00

Objave se verjetno ne bi nikoli spomnil, če se ne bi pripetljaj zgodil ravno meni. Kot se za prebivalca JV Slovenije spodobi, obiska Cvičkarije v Ljubljani ne gre izpustiti, kasneje pa smo še malo zaokrožili po centru. Vse lepo in prav, dokler se nismo odpravili domov in hkrati ugotovil, da mi je v parlamentu (lokal) nekdo sunil plašč... Glede na to, da je bila v plašču še kapa, pulover ter urbana z imenom in priimkom, bi seveda oseba z najmanjšim naporom lahko stopila v stik z mano, v kolikor bi plašč vzela po pomoti. Na Google-u se najde več kot dovolj mojih kontaktnih podatkov. :)

V pogovorih sem tudi izvedel, da so kraje oblačil po lokalih pravzaprav relativno kar pogoste in da je kar veliko prijateljev že ostalo brez stvari. Ne vem sicer kaj imajo od tega, ker ne verjamem, da se krade zaradi finančne stiske, medtem ko se v lokalu pusti več 10€ za pijačo... A bo potem nosil skoraj polovico moje garderobe in to najbolj očitne, fluorescentne (spodaj na sliki) kose oblačil? Ja, po nekaj kozarcih se morda komu to početje zdi zabavno, vendar imej kasneje potem vsaj toliko "jajc" da vrneš, še posebej tako velike stvari. Za kakšne manjše zadeve se ne sekiraš toliko, oškodovanec naslednji dan verjetno niti ne gre poskusiti svoje sreče nazaj v lokal. Veliko zadev pa se pozabi/pusti v lokalih, verjetno tudi na ta račun, da z nekom namerno zamenjaš garderobo za boljša oblačila, tisti, ki pa seveda ostane brez, pa ne bo nekomu drugemu vzel oblačil.

Sicer se nadejam, da so bile moje stvari odtujene zgolj po pomoti in da jih bom stvari jutri dobil nazaj... vendar glede na to da je bil v rokavu pulover, je verjetno takoj "ugotovil", da plašč ni njegov...

Kar lahko storiš danes... preloži na jutri, če pa te slučajno zagrabi, da bi kaj delal, se usedi in počakaj, da napad mine

2012-04-01T19:36:00.000+02:00

Že nekaj časa je minilo od zadnjega prispevka, deloma vzrok precejšnja zasedenost deloma pa tudi naslov objave. Nemalokrat se držim zgoraj omenjenega. Zakaj? Pavzaprav niti ne vem. Dokler voda vsaj malo ne začne teči v grlo, je "problem" le nekje v ozadju sive materije... Seveda pa se je potem včasih potrebno razleteti na vse strani, da stvar izpelješ, kot je potrebno. Nikoli nimam navade zamujati z roki, ampak da bi pa nekaj delal dva tedna vnaprej, če ni potrebe, gre pa tudi zelo težko skupaj in je potrebno vložiti kar nekaj truda, da sam sebe prepričaš, kako koristno je pravzaprav to.

Reka "kar lahko storiš jutri, nikakor ne naredi danes"... se prav tako drži tudi velika večina sovrstnikov. Kot da trenutni občutek prelaganja obveznosti odtehta četudi več prostega časa kasneje, v kolikor bi stvar opravil takoj. Vse druge stvari nenadoma dobijo višjo prioriteto in zlahka posvetiš pozornost nečemu drugemu oz. se zamotiš z nečim čisto tretjim, pa čeprav gre morda za likanje, žongliranje ali sestavljanje rubikove kocke.

Ne zagovarjam omenjenega stila živlenja, samo včasih neverjetno paše :) in še marsikdo bi se verjetno našel v spodnjem videu. :)

Zbiralnik deževnice - relativno majhen prihranek na pitni vodi

2012-02-19T18:59:00.001+01:00

Pri predmetu Hidrotehnika smo obravnavali seminarsko nalogo na temo "Prihranimo pitno vodo". Precej zanimiv naslov pa tudi razmišljanje v smeri sodobne družbe; sicer je bila osrednja zadeva dimenzioniranje zbiralnika deževnice, vendar smo vzporedno prišli do zanimivega zaključka.

V Sloveniji imamo za oskrbo s pitno vodo preko 1000 vodovodnih sistemov, ki skupaj oskrbujejo preko 90 % prebivalcev. Kot značilnost lahko navedemo tudi veliko število majhnih vodovodov, ki pa oskrbujejo v celoti majhen delež prebivalcev. Redko ali sploh nikoli pa se ne vprašamo, koliko pitne vode spustimo skozi straniščno školjko, koliko je porabijo pomivalni in pralni stroji ter koliko je steče v odtoke med umivanjem. Za vse te potrebe bi bila primerna deževnica, ki je, razen začetne investicije za zbiralnik, filtre in tlačno črpalko ter vzdrževanja, sicer brezplačna, uporabniki pa so hkrati oproščeni še plačevanja okoliških dajatev za obremenjevanje voda. Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor je značilna povprečna porazdelitev porabe pitne vode v gospodinjstvu na osebo v enem dnevu naslednja:

5 litrov za kuhanje
10 litrov za pomivanje
20 litrov za pranje
50 litrov za kopanje in umivanje

Skupaj tako ena oseba v gospodinjstvu na dan povprečno porabi 146 litrov vode.

Namestitev sistema za zbiranje in rabo deževnice je tako ekološka odločitev, saj lahko z rabo deževnice v nekaterih primerih nadomestimo tudi polovico potreb po vodi v gospodinjstvu. S sistemom za rabo deževnice lahko nadomestimo pitno vodo:

za splakovanje na wc-jih
za pranje perila
za vodo za čiščenje
za zalivanje vrta
za ostalo

Na leto z zbiralnikom deževnice na podlagi sledeče formule tako prihranimo določeno količino pitne vode.

WC: 9000 litrov × _____ oseb = _____ litrov
Pralni stroj: 5000 litrov × _____ oseb = _____ litrov
Voda za čiščenje: 1000 litrov × _____ oseb = _____ litrov
Zalivanje vrta: 60 litrov/m² × _____ m² = _____ litrov
Ostalo: 60 litrov/m² × _____ m² = _____ litrov

Velikost zbiralnika: _____ litrov (skupaj) × 0,0625 = _____ litrski zbiralnik

Za štiričlansko družino s 100 m²vrta in 100 m² za ostale zadeve pridemo do prihranka 72000 litrov vode na leto, kar je na prvi pogled presenetljivo visoka številka.

Za zbiralnik pa se poleg ekološke osveščenosti odloča predvsem na podlagi finančnega prihranka in tukaj se vse skupaj malo zaobrne. Cene m³ vode se sicer razlikujejo med občinami, v naši (šentjernejski) za postavki vodno povračilo (od dobave + izgubljene vode) ter cena pitne vode (vodarina + okoliške dajatve odpadne vode), ki se obračunata po kubaturi, pridemo do prihranka 80€ na leto. Če predpostavimo, da začetni stroški znašajo okoli 3500€ (zbiralnik deževnice, vgradnja, cevi, črpalke, jaški ipd.), se nam torej investicija povrne v 43-ih letih. Po 43-ih letih pa verjetno že pozabiš, v kaj si investiral in če si s tem sploh kaj prihranil :)

Podobna slika se kaže tudi na nivoju države. V Sloveniji se od količine vode, ki pride v vodovodni sistem pa do porabnikov, izgubi tudi do 30% pitne vode. Zaradi cenovne ugodnosti le-te se sistemom paradoksalno pravzaprav niti ne splača popravljati, saj bi gradbena dela predstavljala neprimerno večji strošek kot pa same izgube vode. Razpolagamo z ogromnim številom vodnih virov, ki so večinoma tudi zelo dobre kvalitete in na račun tega nam je s pitno vodo "dovoljeno" razsipavati; velik problem pa lahko nastane, če ne bomo pazili na to dobrino in jo bomo prekomerno onesnaževali.

Ima se, može se... nema se, glumi se!

2012-01-31T13:23:00.000+01:00

Če na kratko povzamem pester včerajšnji dan in številne novice o sebi, kot novem milijonarju. Ne, žal nisem zadel sedmice, le z malo računalniškega znanja sem obdelal fotografijo vplačanega Loto listka - kopiral številke na prava mesta... in voila! Primarni namen je bil prinesti okoli bližnjo družbo; no ja domet je bil na koncu malce večji. Sliko sem okoli polnoči objavil na družabnih omrežjih (Twitter, Facebook), zjutraj ob sedmih, pri vožnji v Ljubljano pa je že zvonil telefon in neznane številke. Prvi, ki me je uspel dobiti je bil Denis Avdić z Radia 1. Sprva nisem vedel, ali ve za potegavščino, pa sem nekoliko previdno odgovarjal. In verjetno je tudi njega nekoliko presenetilo, ko sem mu pojasnil, da je fotografija le računalniško predelana ter da listek ni dobiten. Novica, da sem novopečeni milijonar, se je nato viralno zelo hitro razširila ter dosegla tudi ostale medije, ki so kljub izjavi, da listek ni bil pravi, povzemali napačne informacije. Naj obenem pojasnim, da v primeru dobitka tega definitivno ne bi šel objavljati na splet. Enostavno me je zanimalo, kaj se lahko iz tega izcimi.

In... ljudje so pograbili informacijo oz. le začetek informacije, da je nekdo v Šentjerneju dobil sedmico, vse ostalo naprej sploh ni bilo pomembno, čeprav se je omenjala potegavščina. Na tem mestu se vsekakor poraja vprašanje verodostojnosti naših medijev ter kakšen vpliv imajo na ljudi. Seveda tudi v medijskih hišah so zaposleni krvavi pod kožo, ampak pri tem nosijo velik del družbene odgovornosti. Izkazalo se je, da so mediji lahko odlično "orožje" za manipulacijo množice, kot je npr. tudi v primeru Severne Koreje. Pri nas sicer nismo na takem nivoju, vendar ljudje novice vseeno absorbirajo in jih premeljejo. Pri nas se v ihtenju po ekskluzivnosti objavlja četudi nepreverjene informacije, velikokrat se jih le prepiše in povzema, tričetrt pa jih je itak kopiranih iz Slovenske tiskovne agencije. Velika večina bralcev, še posebej starejši, ob tem seveda ni sposobna filtrirati kvaliteto prispevka, se pozanimati drugje ter živijo dalje v prepričanju, da to kar so prebrali in videli, drži kot pribito.

Dobršen del še posebej spletnih člankov zaradi politike zaposlovanja in stremenju po kvantiteti verjetno prihaja izpod tipkovnic študentov, hkrati pa na tem mestu trpi prava novinarska stroka s svojimi kompetencami. Rekel bi, da se kvalitetnim, jedrnatim in točnim člankov brez napihovanja ter številnih domnev posveča premalo pozornosti.

Še nekaj prispevkov iz medijev

Radio 1
Svet ob 18.00 (Klik na video: Iz SVETA: Kdo je novi milijonar?)
Dnevnik ob 19.00
rtvslo.si portal (novico so kasneje nekoliko popravili)
spletni forumi
ter številni drugi radii in časopisne hiše,...

Intervju: Rok Flander

2012-01-21T12:36:00.000+01:00

V torek sem na Krvavcu opravil krajši intervju z Rokom Flandrom. Eden najboljših deskarjev alpskega sloga na svetu kljub številnim športnim uspehom daje vtis zelo preproste osebe; vzel si je nekaj časa ter na sedežnici odgovoril na par vprašanj.

Nekaj najodmevnejših rezultatov:

2006 - 7. mesto na OI v Torinu
2007 - svetovni prvak v paralelnem veleslalomu
2007 - bron na svetovnem prvenstvu v paralelnem slalomu
2007/2008 - 3. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala
2009/2010 - 4. mesto v skupnem seštevku paralelnega veleslaloma
2010 - 8. mesto na OI v Vancouvru
4 zmage za svetovni pokal
...

Njegov "poklic" deskarja ter življenjski stil hkrati združuje zabavo in šport, ob vsem skupaj pa ga navdihuje deskanje po neokrnjeni naravi ter številni adrenalinski vodni športi. Vse to in še več si lahko ogledate v spodnjem intervjuju.

Ob tem gre zahvala Nokii, ker so mi omogočili intervju z Rokom, New Wave Syri-i za glasbeno podlago ter RTC Krvavec za smučarsko karto :).

Prehranjevalne navade mladih / študentov

2012-01-07T22:26:00.000+01:00

Sam predvsem rad ogromno jem, nič pa nimam proti, če je obrok hkrati še okusen. Obenem poskušam, kar se da, čim manj uživati hitro prehrano, čeprav včasih seveda še kako paše. In tudi kakšen kebab po žuru tik pred spanjem, da se malo obloži trebušno votlino, uf, uf. Sicer ima večina študentov pri svojih letih že izoblikovano svoje mnenje, navade, vendar me je seznam najbolj obiskanih ponudnikov študentske malo prešinil. Medtem ko v Ameriki pri gradnji novih stadionov zaradi povprečno obilnejših ljudi že vgrajujejo širše različice sedežev, pri nas zaenkrat to še ne počnemo; pa saj se jih niti ne gradimo kaj veliko :). Kako daleč pa smo od omenjenega "problema" pri nas?

Spodaj je seznam 6-ih najbolj obiskanih ponudnikov študentske prehrane v času od 1. januarja do 30. oktobra 2011:

McDonalds
Pizzeria Pinki (+ dostava)
Študentski domovi v Ljubljani
Restavracije SPAR
Halo Katra (dostava)
Fast food Slast

Z ogromnim naskokom vodi McDonalds, res pa je, da sem upošteval več poslovalnic po Sloveniji. Morda se bo kdo nad zgornjim zamislil, da se med prvih 6 top obiskanih ponudnikov prehrane uvrščajo kar 4 t.i. hitre prehrane z izjemo restavracije Študentskih domov v Ljubljani ter restavracij SPAR. Kot sem že omenil, študenti načeloma že imajo izoblikovana mnenja, vsakdo se pač sam odloči, kako bo živel in kaj bo jedel. Tudi današnji hiter tempo življenja, komu pa še dopušča recimo kuhanje golaža 4 ure :). Niti ne rečem, da se sam prehranjujem popolnoma zdravo, marsikdo bi tudi rekel... pa definiraj "zdrav" obrok, vseeno pa zgornji seznam ni ravno navdušujoč. Prehranjevalne navade so čedalje slabše, nivo rekreacije pa nekako ostaja enak - po možnosti pa se rekreirajo še tisti, ki na svoje obroke že vsaj malo pazijo. S tem ne mislim popolne pazljivosti pri izbiri obrokov, vendar da so le-ti vsaj malo različni in ne vsak dan eno in isto natepavanje. Upam, da bo kdo na podlagi zgornjega seznama večkrat pomislil na svoje prehranjevalne navade in si morda nekoliko manjkrat privoščil uveljavljanje subvencije za nezdrave obroke.

Sam sem začel kvalitetne obroke ceniti šele v času študija. Kot otrok nisem nikoli maral zelja, zeljavnih juh, zdaj pa za vikend komaj čakam na kakšne žgance in podobne zadeve, samo da je čim manj podobno hrani na študentski bon. Ne rečem, da imajo ponudniki študentske prehrane slabo hrano, vendar se tudi najboljši ne morejo primerjati z domačo kuhinjo in katere se v primerjavi z ostalimi ne moreš naveličati. :)

Seminar inovacij - Kako postati samostojen inovator?

2011-12-18T13:43:00.000+01:00

V ponedeljek, 5. decembra 2011, smo v Študentski organizaciji Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v sodelovanju s Študentskim idejnim laboratorijem (ŠIL) in CBS Inštitutom organizirali predavanje na temo inovacij v gradbeništvu – Seminar inovacij. Dogodka v predavalnici P I/1 se je udeležilo okoli 100 študentov ter ostalih zunanjih obiskovalcev. Za vse udeležence se je priskrbel tudi dnevni izvod revije Finance, prilogo Moje finance ter novembrsko številko revije Manager.

Po kratkem uvodu Študentske organizacije FGG je prisotne nagovoril dekan prof. dr. Matjaž Mikoš.

Študentski idejni laboratorij

Za tem je sledila prva obširnejša točka programa, predstavil se nam je Študentski idejni laboratorij (ŠIL), ki deluje pod sloganom »Idejam dajemo srce«. ŠIL je center za vzpodbujanje študentskega ustvarjanja in aktivnega delovanja v gospodarstvu. To je prvi tovrstni center v Sloveniji, ki omogoča študentom stik s podjetji in obratno. ŠIL svoje poslanstvo aktivno izvaja preko dveh projektov: Tovarna idejnih možnosti (TIM) in Kadrovske inovacije (K-INO).

TIM deluje v obliki natečaja, kjer podjetje postavi izziv s svojega področja, ŠIL pa podjetju predlaga usmeritve, glede na obstoječo študijsko bazo. ŠIL s podjetjem določa cilje in pa časovni rok za izvedbo, vse ostalo pa je v rokah ŠIL-a samega. Po pregledu potencialnih rešitev podjetjem posredujejo najboljše možnosti.

K-INO pa lahko uporabljajo podjetja, ki potrebujejo specifična znanja in spretnosti posameznih študentov ali skupin. ŠIL podjetjem ponudi bazo študentov z zahtevanim znanjem in vodi logistiko podjetje – študent ter študent – podjetje. Podjetje lahko spremlja rezultat, ostalo pa naredi ŠIL. Organizacije, ki sodelujejo s ŠIL-om, aktivno prenašajo znanje iz akademskega okolja v gospodarsko prakso.

Osrednje predavanje

Kako od ideje do končnega produkta? Kako lahko zaščitim svojo inovacijo? Kako razvijem tehnično inovacijo? Na katere probleme lahko naletim pri tehničnem inoviranju? Imam inovacijo in jo želim prodati! Vse to in še mnogo več je sledilo v glavnem predavanju mag. Aleša Kralja iz CBS Inštituta.

Osnovni pojmi

Najprej nam je pojasnil nekaj osnovnih pojmov in sicer nastanek izuma, kaj je patentna zaščita, kako nastane inovacija in zakaj sploh izumljamo.

Izum je predmet, postopek ali tehnika, ki pomeni novost in je delo človeškega uma. Pod določenimi pogoji je mogoče izum pravno zaščititi s patentom.

Tehnično inoviranje pomeni uvajanje novosti na tehničnem področju, tehnično vrednotenje invencije pa pomeni odkrivanje in vnašanje novih elementov. Razumeti moramo tudi inventivno raven, ki pomeni netrivialnost izuma. Izum mora torej biti nerazvrednoten in na koncu tudi industrijsko uporaben. Nato pride na vrsto ekonomsko vrednotenje invencije. Pri tržni analizi se vprašamo, kakšna bo velikost trga za izum, pri tržnostni analizi pa kakšna je sposobnost penetracije izuma na trg. Na koncu se izvede še analiza izjemnih lastnosti.

Pri tehničnem inoviranju moramo pomisliti tudi na patentno zaščito. Najprej se moramo vprašati, kaj smo sploh izumili, kdaj se zahtevek za patent vlaga in kdaj ne. Ponavadi se zahtevek za patent ne vlaga takrat, ko smo iznašli novost, ne pa izuma. Izum namreč nastane, ko lahko pokažemo delujoč prototip ali razpolagamo z informacijami za oblikovanje patentnih zahtevkov. Izumili smo tisto podrobnost, ki ni že drugače znana (kjerkoli objavljena ali prikazana), ter smo to podrobnost dognali pri raziskovalnem delu ali pa jo uganili. Avtorji so tiste fizične osebe, katerih prispevek se odraža v patentnih zahtevkih.

Patent

Prijava patenta stane približno 5000 €. Preizkus, morebitni popravki in prevodi še dodatnih 5000 €, vzdrževanje pa tudi 100.000 € ali več. Patentne zaščite ne vlagamo, kadar pričakujemo, da bomo prodali le malo izdelkov npr. za največ milijon €. Ne delamo je tudi, ko menimo, da izdelek ne bo vzdržal na trgu več kot pet let, ali pa če je izum tehnološki postopek, ki ni razpoznaven iz prodajnega izdelka.

Prodaja izuma

V kolikor je delavec lastnik izuma, ima delodajalec prednostno pravico pri nakupu izuma pod posebnimi pogoji. Delavec mora delodajalca obvestiti o nastalem izumu, nato pa ga mora delodajalec v roku treh mesecev obvestiti, ali izum prevzema omejeno ali popolno oziroma ali ga sploh ne. S prevzemno izjavo preide pravica do izkoriščanja izuma na delodajalca. Delavcu v tem primeru pripada nagrada za izum, ki mora odražati gospodarsko korist izuma, prispevek delodajalca k nastanku izuma in naloge delavca v podjetju. S podpisom pogodbe o nagradi preide lastninska pravica izuma na delodajalca.
Licenčnina se določa po načelih prostega trga. Največkrat se jo določi v deležu od prodane količine, ki ga določa licenčna stopnja. V pomoč pri pogajanjih služi pravilo ene četrtine, ki postavi izhodišče za pogajanje. Licenčnina je običajno ena četrtina dobičkonosnosti izuma ali drugačne gospodarske koristnosti, če izum ne ustavlja dobička. Licenčne stopnje pa so v realnosti zelo različne. V primeru prodaje izuma obstaja več pogajalskih strategij – eno ali večdimenzionalna pogajanja. Enodimenzionalno pogajanje pomeni vlečenje vrvi - kdor bolj potegne, zmaga; večdimenzionalno pogajanje pa pomeni, da je optimalna tista točka, pri kateri je skupna korist obeh strani največja. Pogajanja za prodajo licence so enodimenzionalna. Običajna licenčna pogodba vključuje pogodbeni stranki, predmet, začetno stanje in kupnino, posebna licenčna pogodba pa vsebuje pogodbo razširitve skladovnice patentov in navzkrižno pogodbo.

Aktualno

Naslednja pomembna zadeva, na katero je opozoril z vidika inovatorja, je pregled nad makroekonomsko sliko trga. Zelo pomembno je namreč opazovati cene energije ter gospodarsko rast. Med drugim ravno na osnovi omenjenega so se v CBS inštitutu osredotočili na inovacijo prosojnih kot tudi prozornih panelov s toplotno prehodnostjo 0,2 W/m2K, kar v stavbarstvu predstavlja špico na svetovnem trgu. Za primer: po karakterističnih podatkih so trenutno najbolj izolativna vakuumska okna in imajo to vrednost 0,5! Hkrati je predstavil probleme, s katerimi so se soočali pri razvijanju inovacije, ter kako so poskrbeli za ostale tehnične lastnosti, kot so prehod toplote, zvok, potres, odziv na požar,...

Za konec pa nam je podal še nekaj usmeritev ter odprte inovacijske smeri z gradbeniškega vidika:

Obvladovanje energije stavbe

Geotermalne – toplotne črpalke
Stavbni ovoji (GULT = g, T, LT)
Izkoristki tehničnih naprav

Obnovljivi viri energije

EROEI - Energy return on energy invested
Vetrnice z 10 in več MW
Višinska energija vetra na višini 800m od tal in višje
Foto meta oz. umetna fotosinteza

Po predavanju je bila za udeležence seminarja pripravljena še pogostitev, zanimivost samega predavanja pa je debato med poslušalci in predavateljem podaljšala celo za debelo uro.

PDF predavanje (klik na sliko)

NEK - Nuklearna elektrarna Krško

2011-11-25T14:39:00.001+01:00

V ponedeljek smo za študente FGG organizirali ekskurzijo v NEK - Nuklearno elektrarno Krško. Obisk nuklearke zagotovo spada med najzanimivejše izkušnje, nekaj kar si ne moreš ogledati ravno vsak dan. Najprej nas je v kulturnem domu Krško pričakal g. Miran Pribožič, s katerim smo se dogovorili za ogled, si nato ogledali kratek predstavitveni film, se seznanili z delovanjem nuklearke ter pogledali informativni center, ki se prav tako nahaja v samem kulturnem domu.

Drugi del programa je zajemal ogled elektrarne z vodenim sprehodom po klasičnem – nejedrskem delu: sprehod skozi turbinsko zgradbo, ogled nadzorne sobe ter ogled zunanjih hladilnih naprav. Fotografij od tu žal ni, saj vnos elektronskih naprav zaradi morebitnega motenja naprav ni bil dovoljen. V nadaljevanju je predstavljen moj pogled na nuklearko, ki upam, da bo zaradi določenih koristnih, zanimivih, nekoliko nevsakdanjih informacij olepšal pogled na ta vir energije.

Varovanje:

Na območju NEK-a vsekakor dajejo ogromen poudarek na varovanju elektrarne, vendarle gre za objekt nacionalne varnosti. Razporejenih je cca. 150 nadzornih kamer ter polno mikrofonov okoli ograje. Teden dni pred vstopom smo že morali posredovati osebne podatke o skupini obiskovalcev, vstop pa je bil možen le z veljavnim osebnim dokumentom. Takoj po vstopu je sledil rentgen, skeniranje dlani ter kasneje check-in pri vsakem vstopu oz. izhodu skozi katerakoli vrata. Hkrati pa nas je celoten ogled skupinico 15-ih spremljal oborožen varnostnik.

Sevanje:

Že po naravi, ne verjamem vse na prvo žogo, sploh pa raznim kapricam v medijih, ki se objavljajo; v kolikor ti odgovor na vprašanje ne posreduje strokovnjak za željeno področje. Sevanje je zaradi reakcije zunaj armiranobetonskega hrama, ki je neprodušno zaprt, praktično neznatno, veliko večji vpliv ima lokacija in s tem posledično naravno sevanje. Na Pohorju je to denimo mnogo večje, kot pa je v bližini nuklearke, zatorej le v poduk: izogibajte se Pohorja, nikar na Pohorje...

Varnost:

Dandanes je veliko govora okoli varnosti nuklearnih elektrarn. Še posebej po nesreči v Fukušimi, kjer sicer potres sploh ni bil kritičen, temveč 15m val, ki je preplavil 5m visoko zaščitno pregrado ter pretrgal električno napeljavo, ki je skrbela za odvajanje toplote pri reakciji. Po tem dogodku so vse nuklearne elektrarne v Evropi bile primorane izvesti stresne teste za različne lokacijsko možne vplive: potres, poplave, zdržati teden dni brez zunanjega napajanja itd. Naj omenim, da je v primeru prekinitve električne energije, za potrebo ohlajevanja na voljo 5 generatorjev (2 statična, 2 mobilna in eden dodaten v gradnji), vsi statični pa so sposobni z elektriko samostojno oskrbovati elektrarno teden dni.

Potres

Mnoge skrbi potresna varnost elektrarne. NEK je projektirana na projektni pospešek 0,3g = 2,94 m/s^2, medtem ko je vrednost 475 letne povratne dobe na območju Krškega 0,2g = 1,96 m/s^2 oz. po domače: verjetnost prekoračitve pospeška 0,2g v 50 letih je 10%, s tem da je tukaj mišljeno, da pride recimo do pospeška 0,225g in je vrednost 0,3g kar daleč. Nuklearke na Japonskem morajo prestajati tudi pospeške večjih od 2g! Torej tukaj ni vprašanje, ali je mogoče zgraditi potresno dovolj varno elektrarno; konstrukcijsko je seveda vse mogoče, vendar v mejah smiselnosti, saj se takih pospeškov kot na Japonskem ne pričakuje.

Poplave

Leta 2010 so Slovenijo prizadele močnejše poplave, seveda tudi reka Sava, s pomočjo katere se NEK ohlaja, ni bila izjema. Elektrarna je bila namensko postavljena na levem bregu - višjem nivoju, medtem ko se Sava ob morebitnih visokih poplavah razliva preko desnega brega na polje.

Eksplozije

Najbolj tipična zgradba na območju je seveda armiranobetonski zadrževalni hram meter debeline, njegova funkcija pa je, da ob zadrži sevanje ter ohrani konstrukcijo v primeru kakega zrušenja letala. V notranjost je enake oblike nekoliko odmaknjen še dober centimeter debel jeklen obroč. Funkcija le-tega je zadržati eksplozijo v primeru nesreče v jedrskem reaktorju. Enkrat letno ga tudi preizkusijo na tlak 3,6 atmosfere, s čimer simulirajo eksplozijo.

Suma sumarum:

potrošnja električne energije se na žalost ne zmanjšuje, ravno nasprotno, vsako leto so potrebe višajo. Na tem mestu težko razumem goreče nasprotnike gradnje drugega bloka NEK-a. Najcenejše pri nas so Dravske elektrarne (cca. 20€ na MWh), saj ima reka konstanten pretok, sledi nuklearka s 30€ na MWh, daleč zadaj in popolnoma izven konkurence pa famozni TEŠ 6 z najbolj optimistično oceno 70€ na MWh. Morda se zdi začetna investicija preliminarno ocenjena na 3 do 5 milijard evrov (odvisno od kapacitete) za izgradnjo drugega bloka velika, vendar je tak vir energije najbolj efektiven, ne onasnežuje in nima nobenih dodatnih vplivov na okolje.

Še vedno niste prepričani? Ste vedeli recimo, da so Finci popolnoma zaustavili gradnjo hidroelektrarn, saj premočno posegajo v okolje in zdaj na novo gradijo dodatno nuklearno elektrarno... pa so v vseh pogledih pred nami. Tudi skrb pred katastrofo je nekako odveč - že res, da ne boste umrli od udarnega vala, no pa saj tudi na drugem koncu Slovenije že ne bi, vendar se v Evropi (186 natančneje) in bližini Slovenije (Madžarska, Nemčija, Švica) nahaja kar nekaj elektrarn, kjer bi se ob katastrofi zaradi povišanja sevanja lahko za nas zelo slabo končalo. Zdaj ali spraviti celotno Evropo na grmado, nasprotovanje gradnji samo pri nas pa je v siceršnjem primeru kontradiktorno. :)

vir 1. in 5. slike: nek.si

Video: srfanje v Peniche-u

2011-11-15T17:22:00.001+01:00

Hja, brez videa ne gre. Čeprav sem si pri snemanju predstavljal nekoliko lažje "pogoje". Potem pa ugotoviš, da si že ob plimi relativno oddaljen od vode, v kolikor ne želiš, da ti telefon, s katerim sem snemal, zalije voda, ob oseki pa se razdalja še podaljša za kakih 80m in nič čudno, da so potem na filmčku le majhni strički :) Potem pa so tu še valovi, no pri začetnikih je sicer skoraj vsaka penca dobra za odpeljat, kasneje pa si le želiš čim boljši, lepši in daljši val, tako da se ne spustiš ravno v vsakega. Včasih ti zaradi slabih pogojev uspe odpeljati tudi le 2 vala dolga po 15 sekund v celi uri, preostali čas pa čakaš in čakaš. No konec koncev, za silo mi je nekaj malega uspelo posneti.

Srfanje na valovih

2011-11-02T12:37:00.000+01:00

Z namenom, da čim več odnesem od samega srfanja in hitreje napredujem, sem se po večih priporočilih odločil surf šolo Tribu. Zakaj je pametno na začetku izbrati šolo? Vsekakor je dobro najprej imeti nekaj malega teoretičnega znanja o morju, valovih, kako se gibljejo tokovi, o varnosti, kasneje pa še o pravilnih tehnikah vstajanja in ravnotežja na srfu. Srfanje je, kot sem že v prejšnjih objavah omenil, eden težji športov, s katerimi sem se ukvarjal, zato so prve učne ure za nadaljevanje še toliko bolj pomembne. Na posnetkih izgleda zelo enostavno, v vodi pa kaj kmalu ugotoviš, da je srfanje fizično zelo izčrpljujoče. Vsakih 20 minut potrebuješ počitek, saj roke od vsega pedlanja in vstajanja kar ne ubogajo več. Srfali smo na peščeni plaži Baleal v neposredni bližini Peniche-a. Peščene plaže (Beach break) so za začetnike primernejše, saj je sprva prisotnega kar nekaj padanja, na mivki pa se ti ne more kaj hudega zgoditi, razen če nisi zagrizen skakalec z deske na glavo v 30 cm globoko vodo.

Prvi dnevi so posvečeni predvsem srfanju na penah, ko se val že zruši in potuje proti obali, kasneje pa že poskušaš ujeti tudi kakšen val, ki je šele v fazi podiranja. Naši jadranski valovi se nikakor ne morejo primerjati. Za primerjavo, pri nas te meter visok val komajda malo premakne, tukaj te meter visok val odnese 15 metrov stran. Obalo ob oceanu zadane swell in povzroči premike ogromne količine vode z valovno dolžino tudi večjo od 20-ih sekund. Tok za valovi je pri tem izjemno močan, kot da bi stal v reki oz. deroči vodi in ob vsem upiranju ter plavanju proti valovom potrošiš ogromno energije. Na koncu pa si preveč utrujen, da bi sploh ujel val, vstal in se odpeljal nazaj proti obali. Na 10. sliki se v ozadju lepo vidi kar konkreten val in če se tak neposredno zruši nate, te kar nekaj časa drži in premetava pod vodo. Ne ravno najlepši občutek, preverjeno :).

Potek dneva je izgledal nekako takole:

8:30 - zajtrk
10:30 - odhod na plažo
11:00 - šola srfanja
13:00 - prosto srfanje, ležanje na plaži
17:00 - odhod s plaže
19:00 - večerja
21:00 - druženje

8 srfrskih dni je minilo, kot bi trenil; super družba, ambient, hrana in najpomembnejše seveda samo srfanje, res supersonična izkušnja in toplo priporočam poizkusiti. Nekaj novega, nenavadnega in predvsem odbitega za nas Slovence, ki se večinoma hodimo v morje le namakat. S kolegi že rahlo razmišljamo o naslednjem poletju kam in kako :)

Foto: Urban Žajdela, tribu.si

Vaje pred srfanjem

2011-10-30T19:15:00.000+01:00

Samo srfanje je precej težje kot izgleda na posnetkih na YouTube-u. Kot za vsak nov šport, s katerim se začneš ukvarjati, moraš imeti zanj razvite mišice, sicer si po prvem dnevu popolnoma polomljen. Pred samim tečajem srfanja je tako kak mesec prej priporočljivo začeti z vajami. Najbolj utrujajoče pri srfanju je pedlanje (plavanju na srfu), ko poskušaš priti na odprto, tako da je ena najbolj pomembnih rekreacij plavanje, nekje dvakrat tedensko po kak kilometer. Potem pa je tukaj še nekaj ostalih vaj za razvijanje pravih mišic in kasnejše lažje vstajanje na srfu. Sama priprava na srfanje je skoraj tako pomembna kot kasnejše srfanje, čeprav se morda zdi nekoliko dolgočasno, pa je vsekakor priporočljivo, če ne želite imeti že po prvem dnevu "musklfibra". V kolikor razmišljate o prijavi na srfanje, kar začnite kak mesec, tri tedne prej polahko z vajami, saj boste tako veliko več odnesli od tečaja. ;)

Portugalska

2011-10-25T19:58:00.000+02:00

Res da je že pri nas dodobra jesen, vendar sem se kljub temu odpravil malo na dopust v toplejše kraje (Portugalska). Nekje spomladi mi je padla ideja, da zakaj pa ne bi poskusil srfanja na valovih; hja še ena izmed bedarij, ki jih je potrebno poizkusiti :) Pristanek v Lizboni nekoliko turbolenten zaradi megle in dežja, danes pa že precej lepše vreme v Peniche-ju, mestecu, kjer sem nastanjem oz. surf šoli Tribu. V aranžmaju vključena šola surfanja, nastanitev, najem opreme, nekateri obroki,... zraven pa še številne druge aktivnosti v sami hiši, kolesarjenje, biljard... Izven sezone je tu sicer nekoliko hladnejše, vendar so valovi boljši in večji. Srfanje se ne da primerjati z ničemer, kar sem do sedaj počel; ko "sfuraš" prvi val... enostavno občutek, ki se ga ne da opisati. Srfanje je med mladimi čedalje bolj priljubljeno in vse več se jih odloča za krajše oddihe v surf šolah, ki so vsekakor najprimernejše za začetnike... kasneje pa svobodomiselnost potovanja naokoli in neobremenjenost s tempom življenja, ki je toliko bolj izrazit v "kapitalističnih" svetu. Kaj več o samem surfanju pa v naslednjih objavah.

Surfanje z veslom oz. stand up paddle surfing (SUP)

2011-10-05T17:08:00.000+02:00

Stand up paddle surfing oz. krajše SUP je ena izmed oblik srfanja, pri kateri se na deski stoji in hkrati vesla. V Jadranskem morju ter ostalih stoječih vodah, kjer ni konstantnih valov, je to izvrstva oblika rekreacije, tako malo za "križarjenje" po vodi. SUP je precej priročen, saj ga le vržeš v vodo, skočiš nanj in se že pelješ, medtem ko je čoln veliko bolj neroden, potrebuješ privez, nekatere je potrebno še napihovati itd. Edina "pomanjkljivost", če bi se temu že lahko tako reklo, pa je, da je potrebno imeti nekaj ravnotežja. Ravno zaradi iskanja ravnotežnega položaja in nenehnega prilagajanja deski, vse to seveda kaj kmalu počnete samodejno, deluje pri srfanju z veslom celotno telo. Na opremo se sicer kaj preveč ne spoznam, je tudi relativno draga (nad 700 € za srf in veslo), lahko se pa seveda improvizira z desko od windsurfa in malo daljšim veslom. Na spodnji strani deske je priporočljivo imeti smernike, s katerimi je mnogo lažje pa tudi hitreje križariti po vodi.

Brez interneta

2011-09-25T19:08:00.000+02:00

Tale zapis se valja po podstrešju že dalj časa, pa mi ga je šele sedaj uspelo sestaviti skupaj - na morju, dopustu, kjer je internet načeloma postranska stvar. No, meni vsaj brez kratkega pregledovanja pošte ne znese. Dnevno dobim nekaj pomembnih e-mailov, brez katerih bi se mi v tednu dni lahko marsikaj postavilo na glavo.

Računalnik brez povezave v širni svet z mojega vidika postane dejansko dokaj neuporabna zadeva. Seveda marsikaj se da še vedno postoriti, ampak tega ni mogoče posredovati naprej, dobiti mnenja, prejeti podatke... Internet se je že toliko vključil v življenje, da tudi na telefonu že skoraj ne moreš brez pregledovanja e-mailov, spremljanja informacij, telefoniranja preko VoIP tehnologije, itd. In ko crkne internet, se delo na računalniku praktično ustavi, hkrati pa sprosti ogromno prostega časa. Večina študijskih zapiskov je na spletu, delo, ki ga opravljam, prav tako zahteva internetno povezavo, dnevne splošne informacije preberem na portalih. Pa da ne bo zvenelo, kot da zagovarjam "Couch Potato" stil življenja, športne aktivnosti so visoko na prioritetni lestvici, seveda če le čas dopušča, tega pa je ob morebitnem internetnem mrku še toliko več. Roko na srce, kak dan se že da "potrpeti", več dni doma brez povezave pa si je precej težko zamisliti.

Kako nastane strela?

2011-09-14T18:54:00.000+02:00

Vsa zgodba nastanka strele se skriva v različnih nabitih plasteh nevihtnih oblakov. Medtem ko je zgornji del oblaka, ki se nahaja na višini 6 do 7 km, pozitivno nabit, spodnji del, ki se nahaja na višini 3 do 4 km, pa negativno. Zaradi velikih napetostnih razlik med spodnjim delom oblaka in zemljo - tudi do 100 milijonov voltov (baterija ima 1,5 volta), se zgodi razelektritev oz. preboj, ko negativni naboji z dna oblaka stečejo do površine zemlje, katerega je moč opaziti v obliki strelinega bliska.

Tok 10000 amperov, ki steče proti tlom, vsebuje dovolj energije, da segreje okoliški zrak na približno 30.000 °C, ta pa se eksplozivno razširi in ustvari sunkoviti udarni val - grom. Zvok potuje na zemlji po zraku s hitrostjo 340 m/s, tako da lahko zelo preprosto izračunate oddaljenost nevihte. Hitrost zvoka pomnožite s številom sekund, ki pretečjo od bliska do groma, in dobite oddaljenost metrih.

Zanimivost: v kolikor strela udari v drevo, lahko zaradi velikih temperatur vlago lesa hipoma spremeni v par, poveča prostornino in povzroči eksplozijo debla.

Opomba: omenjena razlaga o nastanku strele oz. separaciji naboja v oblaku je zgolj teoretična. Obstaja še nekaj drugih, vendar je ta najbolj razširjena.

QR koda

2011-09-09T16:28:00.000+02:00

QR oz. "quick response" koda je 2D črtna koda, ki jo zadnje čase čedalje več opažam tudi pri nas. Verjamem, da se je že marsikdo spraševal, kaj te japonske črke / kvadratki pomenijo, v bistvu pa gre le za nekoliko drugačen zapis podatkov. Največkrat se v QR kodi skriva povezava na spletno stran, kjer so ponavadi dodatne informacije o produktu, sicer pa lahko zajema tudi tekst, sms sporočilo, vizitko s kontaktnimi podatki, e-mail, Google maps lokacijo itd.

Kako kodo prebrati? Praktično na vse pametne telefone je mogoče naložiti aplikacijo (scanlife), ki bere omenjen zapis in ravno v tem tiči velika uporabnost. S kamero se le približamo QR kodi, že v naslednjem trenutku pa nas telefon ali preusmeri na spletno stran ali izpiše dodaten tekst,... QR koda je uporabna predvsem v marketingu, na različnih artiklih v trgovini, časopisih, plakatih. V poslovnem svetu se lahko recimo QR zapis nahaja tudi na fizični vizitki, na kateri se skrivajo kontaktni podatki, le-te pa stranka shrani z enostavnim skeniranjem slike brez nepotrebnega vnašanja v telefon. Svojo QR kodo lahko ustvarite na qrstuff.com, ali tisoč preostalih straneh, ki jih najdete preko iskalnikov.

Rok me je v komentarju opozoril na Tescov video, kako so v Koreji odlično izkoristili QR kode za nakupovanje "brez vozička". Vredno ogleda!

Kako najhitreje razbiti kokos?

2011-08-27T19:40:00.003+02:00

Video vodič, ki sem ga malo za foro posnel pred leti, Kako najhitreje pojesti kivi, ima že skoraj 100.000 ogledov. Tokrat mi je na misel prišla ideja o razbijanju kokosa. Zakaj bi kokos razbijal z nožem (s hrbtno stranjo noža se močno udari po sredini lupine) ali celo kot nekateri žagal oz. vrtal z izvijačem... če pa ga lahko enostavno vržete z balkona - mnogo bolj zabavno. Zavežete ga v vrečko in vržete z višine kake 4 metre, lahko ga sicer v primeru, da nimate balkona, vržete tudi iz tal navpično v zrak. Preden začnete z razbijanjem je pametno preveriti še, ali se v njem nahaja voda, katero je bolje spraviti ven. Tega se najlažje lotite tako, da z nožem zvrtati luknjico skozi eno izmed očes kokosa, ki se nahajajo na vrhu in kjer je lupina nekoliko tanjša. Na notranji strani razbite lupine se nahaja kokosovo meso, ki pa ima zelo močan, specifičen okus, nekoliko drugačen od kokosovih izdelkov v trgovini in zelo verjetno, da vam ne bo všeč :).

S kolesom na Gorjance

2011-08-16T15:34:00.003+02:00

Zakaj pa ne? Vse se da, če se le hoče, pa čeprav ne kolesarim redno. Letos pred začetkom poletja sem si zadal in po napornem dopustovanju je le prišlo do realizacije projekta - s kolesom na Gorjance. Za vzpon sva od Šentjerneja (183 mnv) do Doma na Miklavžu (964 mnv), razdalja 16,5 kilometra, z vmesnimi postanki in fotografiranjem potrebovala približno 2 uri. Krenila sva jo mimo kamnoloma Camberk in čez Pendirjevko po makadamski cesti do Miklavža. Amortizerji in nekoliko širše gume na kolesu niso odveč, saj je precej grbin, pri spustu pa pridejo še toliko bolj do izraza. Kam in kdaj jo bom naslednjič mahnil (verjetno niti ne kmalu), še ne vem, čisto odvisno, kdaj me bo zagrabilo...

Nova slovenska nadaljevanka - Gremo delat nič

2011-08-10T14:53:00.006+02:00

Gremo delat nič je nova slovenska nadaljevanka. Ideja se je porodila med napornim dopustovanjem in je tokrat premierno predstavljena tudi na svetovnem spletu. V tokratni epizodi vam predstavljamo 25 dni dopustovanja v zgolj in samo dveh slikah.

Sezona 10, epizoda 25

Plankanje oz. planking

2011-07-31T20:38:00.003+02:00

Plankanje je razmeroma nov "šport", no vsaj pri nas, drugod je že nekoliko bolje poznan. Poanta plankanja je, da se oseba leži na trebuhu na nenavadnem mestu z rokami ob telesu in glavo navzdol. Sredi Čopove v Ljubljani, na tovornjaku, na strehi,... samo da je smeha polna skleda. Na spodnji sliki je primer plankanja z dopusta, ostale slovenske primerke pa najdete tudi na planking.si. O tem, kako čudno izpade v očeh ostalih, ki te opazujejo in panoge ne poznajo, pa raje ne bi izgubljal besed. :)

Wakeboarding v Sloveniji - First WakePark

2011-07-19T21:18:00.002+02:00

Včerajšnje vročično popoldne je bilo kot nalašč za nove ideje in glej ga zlomka, zopet ena izmed vseh bedarij, ki jih še nisem poskusil (stavek izključno za Marka in Blaža, ki sta bila nad njim tako navdušena). Jezero Boršt oz. po domače tudi "šudr jama" oz. gramoznica se nahaja v neposredni bližini vojaškega letališča Cerklje ob Krki. Včasih je bil na tem mestu peskokop savskega proda, nato pa je jamo zalila podtalnica. Kasneje je bilo to območje precej nevarno in prepovedano za kopanje, saj so se terase rušile, zagnana ekipa pod imenom First WakePark pa je brežine uredila in napravila vlečnico oz. skilift. Voda je presenetljivo topla in dejansko čista - vidljivost zelo globoka za sladke vode.

Čez jezerce je torej napeljana vlečnica, pri čemer je potrebno na koncu speljati 180° ovinek, saj se vrv začne hipoma pomikati v nasprotno smer. Na tem mestu roke precej trpijo, tako da imam danes ultimativen "musklfiber", pa sem se peljal le nekaj krogov (na nasprotni breg in nazaj). Na liniji se nahaja tudi kicker in pa cca. 20m dolg box za nekoliko zahtevnejše uporabnike. Vlečnica je primerna za začetnike, je pa hkrati po eni strani to tudi malo mučno, saj lahko zaradi ravne linije vlečnice (ne v krogu kot ponavadi) nastaja večja gužva in je čakanje neizogibno. Ravno včeraj sta se celo dopoldne vozili dve nizozemski družini in je pač... trajalo, zato je pametno včasih prej poklicati na njihove kontaktne številke.

Cene voženj:

10 krogov = 7€
25 krogov = 15€
60 krogov = 30€

First WakePark je super zadeva za razvijanje wakeboardinga v naši podalpski deželici, na Ptuju tudi že stoji vlečnica, v kratkem pa naj bi jo dobili tudi v Celju. Wakeboarding je pri Slovencih zelo popularen, večina pa je svoje akrobacije do nedavnega izvajala na Hrvaškem (Pag, Krk, Poreč) ali v Avstriji (Planksee,...), no sedaj se scena razvija tudi pri nas, pohvalno! Čeprav je čas zaradi študija ter ostalih obveznosti precej omejen, pa bo bližina možnosti ukvarjanja z wakeboardingom pripomogla, da se bom s sledečim športom še kdaj ukvarjal :)