Odkrije namreč spletno mesto, na katerem se povsem normalni ljudje prelevijo v agresivne vampirje, srednjeveške viteze ali pa čudake, ki želijo na vsak način opremiti nekakšen virtualni akvarij.

In ko želi, sicer zelo resen poslovni partner, z njim izmenjati slikce za album Živalsko kraljestvo, ker mu pač manjka sibirski tiger, se direktor v trenutku odloči, da Facebooka v njegovi organizaciji ne bo. Razumna odločitev. :)

A navkljub številnim zelo relevantnim kritikam korporativni svet vendarle spoznava, da Facebook ni zgolj “nova neumnost” na spletni sceni. Mnogi sicer dvomijo, da je v njem še kaj več od brezplodnega druženja, vse več pa se jih zaveda tudi druge plati medalje: Vse, kar ljudje na spletu izjemno radi uporabljajo, praviloma skriva izjemno poslovno priložnost.

In na področju spletnega razvoja je temu gotovo tako. FB-aplikacije so nedvomno hit leta. V času, ko berete ta članek, jih je verjetno že več kot 50.000. Uspešna aplikacija je nekaj posebnega, je uporabna, nalezljiva in relevantna. Uporabnika motivira k prvi uporabi, mu ponudi razlog za redno rabo ter spodbuja priporočanje. In čeprav jih je večina namenjena zabavi, ta usmerjenost seveda sploh ni edina možna.

Trenutno kraljujejo zmenkarske in zabavne aplikacije, a nobenih ovir ni, da na Facebooku ne bi zelo zaživelo tudi kaj koristnega. Zato vsakih nekaj mesecev v Google vpišem “useful facebook apps” … Ena za drugo na sceno kapljajo različne pisarniške aplikacije za deljenje in ustvarjanje dokumentov, za priporočanje knjig in filmov … Svojo prisotnost skuša vzpostaviti tudi marsikatera spletna skupnost, dober primer za to je TripAdvisorjeva aplikacija Local Picks.

A žal zaradi mnogih kot muhe nadležnih aplikacij številni uporabniki kar vse aplikacije enostavno ignorirajo in blokirajo, podobno kot spam sporočila v svojem e-poštnem predalu. In žalostno, da morda ravno zato relevantne aplikacije nikoli ne bodo dosegle kritične mase uporabnikov. Doslej so se vsem tistim, ki cenijo svoj čas, aplikacije najverjetneje že zamerile.

Priložnost na Facebooku pa je seveda brezmejna. Nenazadnje je le slovenskih uporabnikov že 300.000. Kje je uspešna Facebook spletna trgovina? Ali na primer Facebook loterija in stavnica? Ali morda kar spletno bančništvo znotraj Facebooka?! Ekstremno dobrih tovrstnih primerov še nisem opazil. Morda ravno zato, ker ignoriram in blokiram kar vse aplikacije … :)

9. in 10. decembra se je v prednovoletnem Parizu zgodil LeWeb 08. Veliki semenj, en večjih evropskih spletnih dogodkov, je za tokratni leit motiv izbral ljubezen.
Po treh turističnih minutah sledi izbor posnetkov s predavanj in nekaj intervjujev.

Na glavnem odru so se zvrstili spletni modreci in mogotci, ki pa so raje kot o ljubezni razpredali o gospodarski krizi. Imena, ki so krasila konferenco, so bila res zveneča. Samo za vzorec: Michael Arrington (TechCrunch), Marissa Mayer (Google), David Weinberger (Cluetrain Manifesto).

Morten Lund.

Poslovni angel 88ih startupov je lani ta čas izbiral novo letalo, letos pa prišel z metrojem. Pojasni kako in koliko je izgubil v zadnjih tednih. Ob njegovem nastopu je bilo jasno, da je zadeva resna, da pa mu je vedarle ostalo še nekaj sredstev za drogo. :)

Strastni Gary

Sem mislil, da je le nek nori somelier, a definitivno prepriča tudi s svojimi izjavami o poslu.

Googlove delavnice

Mapsi so presenetili s precej uporabnim orodjem Static Maps. Google Earth Api so predstavili na primeru simulatorja vožnje. Analytics-človek je razpravljal o metodah segmentacije, Luigi z Adwordsov pa je razložil, kako se prepletajo tri vrste quality scorea.

Zmagovalni Startupi

Zoover je skupnost za ocenjevanje turističnih destinacij, hotelov in podobnega.

Webnode je zelo uporaben sistem (CMS) za urejanje vsebin po principu drag and drop.

In najboljši: Viewdle, genialna tehnologija za prepoznavanje obrazov v videoposnetkih.

Več o konferenci

Na Ustream.tv si lahko pogledate posnetke vseh predavanj na glavnem odru.

Kič mora bit! :) Leto 08 mi je bilo kičasto všeč. In nedvomno bo takšno tudi 09!

Kaj vse se je zgodilo!

Iz meglene Ljubljane me je odneslo v domačo Dolenjsko. Postal sem s.p. Zaročila sva se in poročila. Po petih letih sem zapustil zapeljivi edvertajzing, odkril pasji svet in pred kratkim spoznal Domenco.

Odločal sem se hitro in spreminjal vse okrog sebe. Predvsem pa sebe.

Še vedno sem zacumpran v web.

Blogal in objavljal sem sicer manj, a sem več bral, delal in predaval. Mikrobloga na storitvah Twitter in Koornk sta me celo leto učila pisati malo in povedati veliko. Super izkušnja, ki jo priporočam vsakemu, ki ima navado preveč povedati.

A pozor! Podobno kot v pravem svetu, je tudi pri mikrobloganju še kako pomembno, komu slediš. Glede na to, koga boš spremljal, se lahko znajdeš sredi brezplodnega čatanja ali v najboljši elitni družbi.

Kljub manj objavam pa ta moj blog še vedno rad/a spremljaš. Bereš ga s pomočjo običajnega brskalnika, morda tudi s pomočjo RSS bralnika. Hvala za zaupanje in pozornost.

V novem letu ti želim …

Eh, kaj bi bil še bolj kičast. Želje in cilje si zastavi sam/a!

Tekla so leta, vmes so odkrili internet in februarja 2004 sem postavil svoj blog. Zavedal sem se, da je zadeva javna in prav nič podobna osebnemu dnevniku.

Opazoval sem številne bloge

Tuji blogi, ki sem jih takrat spremljal, niso razkrivali avtorjevih intimnosti, pač pa v zapisih raziskovali točno določeno tematiko in mi podajali znanje. Za razliko od sestrinega dnevnika so bili namenjeni meni.

Spremljal sem vedno več blogov in vsak trenutek sem vedel, kaj točno mi kateri ponuja. En bloger mi je na novo odpiral marketinška obzorja, drugi je vedel vse o iskalniškem pozicioniranju, tretji je znal s karizmatičnim humorjem začiniti sicer dolgočasne strokovne teme (npr. Zeldman) …

Ključno pri odločitvi za spremljanje posameznega blogerja je bilo, da zna pisati zame! Komur je to uspelo, sem ga v brskalniku in svoji glavi shranil med priljubljene. Zapomnil sem si tržno znamko in njeno obljubo: Pri blogerju X dobim Y.

Blog ni spletni dnevnik

Res bi rad vedel kdo je “blogu” prvi rekel “spletni dnevnik”. Ravno zaradi tega prevoda slovenska javnost blog še vedno razume kot nekaj neresnega in intimnega. Blog pomeni nekakšen prostor samoanalize in zapisovanja osebnih dnevnih dogodkov.

Bloganje je tako izenačeno s pisanjem osebnega dnevnika. Le da ga namesto pod posteljo shranjujemo na splet.

“Blog je kot kladivo”

Ne vem, kdo je to izrekel, a se mi je zdelo kul. S kladivom lahko nepremišljeno mahamo in razbijamo glave ali pa ga umirjeno usmerimo, zabijemo žebelj in postavimo hišo. Podobno lahko tudi blog uporabljamo kot osebni dnevnik. Osebni spletni dnevnik je lahko odličen in priljubljen, a je vendarle le ena od številnih možnosti, ki jih orodje ponuja.

Razvrščanje blogerjev med dobre in slabe je neumnost

Že parkrat sem naletel na blogerske vojne na temo, kateri je dober blog in kaj ni. Rezultat je bil, da sem iz RSS bralnika odstranil vse vpletene bloge …

Lepota blogosfere ravno v tem, da si sam svoj urednik. Kako bi mi lahko katerikoli klasičen medij izbral agendo? Res da me malce skrbi razplet vojne v Iraku, Obamova kampanja in spodnje perilo Britney Spears, a že naslednji trenutek se zanimam za kognitivne dimenzije, čez nekaj ur za vzgojo pasjega mladiča in razmnoževanje rib Barbus Tetrazone
:)

Skozi leta sem blogerje iz bralnika odstranil, ker so bili dolgočasni, so spreminjali temo, blogali premalo ali preveč. Dodajal sem bloge, pri katerih mi je bilo v trenutku jasno, da ne bodo zapravljali mojega časa. K vragu s transparentnostjo … Nekatere stvari pač zanimajo le prijatelje ob kavici ali pivu, najbolj intimne pa sodijo pod posteljo.

Pravkar me je Google vprašal, kaj menim o njegovih rezultatih?! In me je skoraj sezulo! Google po dolgih letih robotskega, lahko bi celo rekli samopašnega razporejanja rezultatov, kar naenkrat eksplicitno sprašuje uporabnika: “Kaj pa ti meniš?”

Resnici na ljubo, tovrstno spraševanje doslej ni bilo v Googlovi navadi. Uporabnika so praviloma le nemo opazovali in se od njega učili. Na primer takole:
1. Uporabnik išče “Avto” in Google ponudi odgovore.
2. Uporabnik izbere drugi rezultat in zaključi iskanje.
3. Google si zapomni: Drugi rezultat se uporabniku zdi boljši od prvega.

Seveda nas posluša še na sto drugih načinov. Opazuje, kaj linkamo, kje se zadržujemo, kaj komentiramo, kaj priporočamo prijateljem. Poleg tega shranjuje in bere naše (g)maile, da izve, katere spletne povezave pošiljamo po e-pošti in kako jih opisujemo …

A nikoli nas ni neposredno vprašal!

Zadevo so poimenovali Google SearchWiki. Uporabnik lahko katerikoli iskalni rezultat

• povzdvigne s klikom na puščico (promote),
• odstrani z “X”, kar mu pač ni všeč,
• komentira s klikom na oblaček
• …

Zaenkrat, tako pravijo na Googlovem blogu, so komentarji in razporejanja namenjena uporabniku samemu. Torej, če komentiram in razvrščam, to vpliva na moje videnje rezultatov, ne pa tudi na to, kako rezultate vidijo drugi.

Uvedba takšnega orodja se na nek način zdi logična. Potrebo po izrecnem vplivanju uporabniki že nekaj let izražajo z uporabo orodij Digg, StumbleUpon in njihovih številnih klonov. Zdi se, kot da so Googlovci te uspehe opazovali in analizirali, zdaj pa jih nameravajo uničiti z eno potezo. Karkoli uvede Google, je pač obsojeno na ogromen tržni delež.

Zanimivo bo postalo, ko bo Google vpletel tudi socialni element. In strašno zanimivo bo opazovati, na kakšen način bo svoje dosedanje pametno robotsko razvrščanje povezal s socialnimi informacijami.

Pravkar smo dobili Google-Search-Digg-Wiki.

Bo naslednja poteza Gmail-iGoogle-Facebook-MySpace?

Smo korak bližje iskanju tri nula, ko vsebina najde uporabnika?

Resnici na ljubo bi se s promocijo tega spletnega mesta lahko precej bolj potrudila, a je bilo odziva kljub temu dovolj, da je nastal zanimiv seznam več kot stotih pravil.

O spletnem mestu sva blogala, ga na kratko predstavila v Kiberpipi ter ga vpisala na Digg in StumbleUpon. No, Digg efekta nisva dočakala, sva pa bila deležna ljubezni uporabnikov storitve StumbleUpon. Njihova pozornost je nekaj dni po vpisu prinašala izjemno aktivne obiskovalce. Nekateri so na svoj blog dodali Bedž, še več pa jih je glasovalo in pristavilo svojo modrost proti spletnim onesnaževalcem.

Sledi vsebinski pregled, kjer naštevam pravila, za katera se mi zdi, da so dodala vrednost začetnemu seznamu.

Kakovost vsebin in blogov

• Erase half of the blogs.
• Blogging. Just because you can doesn’t mean you should.
• Don’t be an expert on a field you have no clue about.
• Don’t blog about blogging for money for money.
• Use your brain, think before you tell, google before you ask.
• Spell check or die.
• Edit! Short is sweet.
• Embed less, tell more.

Pripomočki, kot so Blogger, Wordpress in Blogos prav vsakomur omogočajo, da objavi kar želi. Staromedijski koncepti se obračajo na glavo, bralec, ki je postal pisec kar sam opravi tudi uredniško delo. Rezultat so pisanja brez rdeče niti. Nakladanja brez znanja in stila. Kvazipoezija. Odsotnost pravopisnih pravil …

Zdi se mi prav, da ima bloger željo po všečnosti občinstvu. To dviguje kakovost blogosfere. A tudi če te želje ni, ostaja dejstvo, da prav vsak blog najde svoje občinstvo. Nekatere bloge pač spremlja in komentira le avtor sam. In če sta v takšnem primeru bralec in pisec zadovoljna - tudi prav.

Slabo oblikovanje

• Stop using Comic Sans MS.
• Don’t pretend to be a web designer.
• Kill the Flash, pray the Functionality.
• Stop with the visual pollution on myspace, facebook and the likes.
• Thou Shalt not use MySpace.

Najbolj me je nasmejal ta o pisavi Comic Sans. In res neverjetno koliko podpornih glasov je dobil! :D Mnogi tudi dvomijo v upravičeno vlogo socialnih mrež. Predvsem priljubljeni MySpace slovi kot glavni pobudnik “ljudske” estetike, ki gre številnim lastnikom mnogo lepših a manj uspešnih spletnih mest še kako v nos.

Agresivno spletno zaslužkarstvo

• Ads with forced audio are obnoxious.
• Earning money online is OK. Being a deceptive stealing jerk isn’t.
• Don’t let your ads tell more than your content.
• Praising products because of the affiliate fee won’t make you rich.
• Exploiting search engine imperfection is not a business model.
• Sex sells only to a degree. Smutty ads just make you look dirty.
• If you feel the add is more important than the content, why should we feel differently?
• Oh, and every time your website causes a pop up on someone’s computer, a bunny screams and dies.

Uporabniki prenesejo precej oglasov, če je le vsebina ob njih dovolj dobra. V vsakem primeru pa mora biti odnos med vsebino in oglasi zdrav. Motijo oglasne objave, ki se pretvarjajo, da to niso. Problem so tudi spletne strani s preveč oglasi a hkrati brez prave vsebine. In najhujši “mojstri” celo združijo oboje: plačane objave obdajo z množico oglasov.

Osebna integriteta na spletu

• Be honest to your goals. whenever possible!
• Decency does not stop once you are on the internet.
• Be human, even when anonymous.
• Stop hating everything.
• Be a proffesional… not a wannabe!
• Don’t steal other people’s identities or act as someone you’re not.
• Use links for honest personal recommendation only. Don’t trade them.
• Every piece of content belongs to someone. Respect that.

Številne uporabnike očitno moti, da na spletu počnemo, česar v resničnem življenju nikakor ne bi. Kraje identitet, prepisovanje tekstov in raba slikovnega materiala brez citiranja, zlonamerne laži v anonimnih komentarjih in podobno.

Upoštevanje spletnih standardov:

• If you see year 2008 in the calendar, don’t use old techniques for building web.
• Don’t use tables (use CSS instead), we’re not in 20th century anymore.
• After you finish coding your website use a W3C validator (both, XTML and CSS one) to validate it.
• Write websites that are browser independent.
• Do not think that you are a good web designer/developer because you bought DreamWeaver.

Avtorji teh pravil se očitno ukvarjajo z izdelavo spletnih strani. Opozorili so na to, da so skupna pravila jasno dogovorjena in da v sodoben splet spadajo le spletna mesta, ki so v skladu z dogovorjenimi standardi. Strinjam se, hkrati pa vem, da koda mojega bloga zelo verjetno ne validira :/. Je dovolj, da spletno mesto izgleda ok v vseh brskalnikih ali je validacija pomembna?!

Nasprotovanje spletnemu mesta:

• Game theory says … Let it be, and it will, there is no way to force quality.
• Stop this stupid website
• Pollution is different things to different people… Define polution before you attack it.
• Where agree is an option, so should be disagree.
• Don’t pay any mind to websites that create asinine lists describing how you too can become a better person in accordance with the prophesies of the masses.

Nekateri se z idejo ustavljanja polucije niso strinjali oziroma so imeli nasvete za izboljšave. Nekatere kritike so zelo na mestu. Posebej mi je všeč prva na seznamu.

Mački so res huda spletna nadloga

• Banish cats.
• We dont care what your cats name is, or what cute picture your 4 year old drew.
• The cat pictures are ok, but spell the words right! it is NOT cute.

In še moj ultimativni favorit:

• Think.

Včeraj sem postavil svoj prvi webcam. Uporabil sem običajno poceni notebook kamero, ki s pomočjo brezplačnega programa Fwink vsakih 15 sekund pošlje sliko na strežnik.

Trenutno je kamera usmerjena v figurico iz South Parka, ki stoji na mizi in je (precej na rahlo) prilepljena na mizo z lepilnim trakom. V komentarjih stavite, ali bo Kenny danes ob 24:00 še visel na mizi ali pa bo že omahnil v globino in se bomo od njega, kot že ničkolikokrat, morali posloviti.

Med avtorji vseh pravilnih stav bom enega izžrebal. Avtor, če ne bo anonimen, dobi nagrade.

DROBNI TISK (dodano 24.7 ob 12:03):
Da se izognemo tožbam in debatam o morebitni Kennyjevi nesmrtnosti, natančno opredeljujem predmet stave: Ali bo danes 24. julija ob 24:00 v kadru kamere delček Kennya ali ga ne bo. Organizator bo dvoumne odgovore po svoji presoji izločil iz nagradnega žrebanja. :D

FINALE (dodano 25.7. ob 09:35)
Finalisti. Skrolajte dol in preberite komentar s slikco Kennyja

Bravo UrosG (dodano 25.7. ob 14:15)
Še fotoroman celotne štorije. Kenny se na koncu seveda pobere!

Cilj trenutno sodobnega oglaševanja je na primer narediti sistem, ki o ponudbi razmišlja namesto potrošnika. Povsem običajno tako postaja spletno oglaševanje, ki se odziva na vsebino (adwords, toboads) in celo pozna ter upošteva tvojo dinamiko delovanja (Facebook oglasi) ter pretekle navade (Amazonova personalizacija).

Pametni sistem torej sam najde ponudnike, ki v danem trenutku ustrezajo tvoji potrebi in želji. Pametni sistem se ne vsiljuje, pač pa se od nas uči, posluša ter reagira šele, ko nekaj ve.

Google Adwords tako ponuja časovno, krajevno, kontekstno in po novem celo demografsko ciljanje.

Zelo kmalu bo lastnik diskoteke v Gornji Kungoti z lahkoto oglaševal točno svoji ciljni javnosti. Svoje sporočilo “Le pet minut hoda do super zmenka z vrstniki.” bo usmeril na
- samske dvajsetletnike in dvajsetletnice (demografsko),
- ki živijo v okolici 1 kilometra od njegovega lokala (krajevno)
- in v petek zvečer (časovno)
- uporabljajo spletne strani za zmenke (vsebinsko)

In njegov lokal bo v eni uri poln samskih mladih dvajsetletnikov in dvajsetletnic, ki si želijo osvajati oziroma biti osvajani …

Takšna možnost neposredne komunikacije se mi v primerjavi s klasičnimi množičnimi komunikacijskimi orodji zdi res super. Zato sem totalen navdušenec nad kontekstnim oglaševanjem. Vse več ga uporabljam z vseh treh strani:

• Spoštujem in klikam kontekstne oglase. Ja, klikam!
• Zapeljujem uporabnike z oglasnimi kampanjami.
• In sem tudi Googlov založnik. $ …

A zavrtimo čas naprej.

Leta 2020 bodo ponudba, želja in nakup verjetno že povsem prepojeni, tehnologija pa približno toliko bolj sodobna, kot je sodobnejši splet 2008 v primerjavi s tistim iz leta 1995.

Mediji bodo združeni. Sistem bo imel totalen vpogled v zgodovino naše porabe medijskih vsebin in nam serviral samo še tiste, ki so nam najbolj po meri. Knjige, video, televizija, telefon, obcestni panoji, email in splet bodo postali eno. Vsi bodo prilagojeni nam osebno.

Oglasi in vsebina bodo postali eno. Sistem bo serviral nove in nove vsebine in tako vse bolje spoznaval naša čustva, inteligenco in občutljivost zaznav. Za inteligentnejše osebe bodo vsebine bolj inteligetne. Za manj pametne bodo vsebine preprostejše. Za naglušne bodo zvoki glasnejši. Za slabovidne črke večje. Za počasne bralce bo teksta manj. Tistim s krajšo pozornostjo bodo predvajani kratki filmi. In kot po naključju: v našem najljubšem filmu bo glavni akter pri šanku naročil točno tisto novo pijačo na trgu, katere obstoj smo že zaznali, a je še nismo kupili. In čez 15 minut bo ta pijača že v našem hladilniku.

Tudi družabno življenje bo precej drugačno. Naša zmenkarska storitev nam bo kar sama vsako soboto zvečer organizirala zmenek na slepo. Kraj srečanja bo seveda samodejno izbran iz naše pretekle zmenkarske konverzije ;). In “ne moreš verjet”, na zmenek se bo prismejala prav takšna gospodična, ki na tisti dan ustreza naši energiji, počutju in sociopsihografskemu položaju.

Nakupovanja, kot ga poznamo, ne bo več. Kreditne kartice so preteklost. Naša e-identiteta in denarni tok bosta priklopljena v denarni megasistem. Vse transakcije se bodo izvajale brez da bi zanje sploh dobro vedeli. Sistem bo na primer pogledal v bazo našega hladilnika in sproti naročal “similar items” glede na naše predhodnje izkušnje z določeno blagovno znamko ali tipom izdelka. Naprednejši sistemi bodo ob nakupu samodejno upoštevali celo nianse našega užitka ter okus naših prijateljev.

Za tiste, ki pazijo nase, bo poseben zdravstveni plugin ob naročilu hrane upošteval še našo zdravstveno kartoteko. Ko se bo na primer naša raven holesterola malček dvignila, bo vsebina hladilnika že naslednji dan temu ustrezno prilagojena.

..

In postali bomo odvisni razvajenčki - popolni potrošniki

Kar naenkrat bo naše največje bogastvo postala “baza” podatkov naših nakupnih navadah in čustev. Na trgu se bodo pojavljali ponudniki, ki jim bomo za mesečno naročnino zaupali naše podatke, oni pa bodo poskrbeli za vse naše medijske in nakupne in delovne procese.

Kdor bo izgubil svojo bazo podatkov, bo izgubljen, saj brez nje ne bo znal več živeti.

Domišljijo na plan!

Seveda so to zgoraj le domišljijska dognanja, ki jih lahko potegnemo iz trenutnega znanja in vedenja. Morebitnih nepredvidljivih novih izumov, ki bodo revolucionarni kot je bil na primer izum interneta, sploh nisem štel!

Vesel bom vaših komentarjev in dodatnih idej. Kam nas vse to lahko pripelje?

Podobni izlivi futurizma

• Legendaren odlomek iz South Parka
• Zgodbice uporabnostnega fanatika Jakoba
• Podrobno o semantiki na RWB

Takole gre:

Najprej dobiš mail. Povsem običajen AdWords mail.

A link pravzaprav vodi “malce” drugam.

Phishing link:
http://adwords.google.avantisbank.cn/select/Login

Takšen je pravi link:
http://adwords.google.com/select/Login

Takole zgleda stran. Povsem enako kot prava stran:

Po logiranju prideš na obrazec za vnos obračunskih podatkov. Izgleda običajno.

Opazil sem res zadnji trenutek

Ko sem prevarantom že izdal svoj Google username in geslo. V roki sem držal kreditno kartico in tipkal številko, ko sem se, ne vem zakaj, ozrl navzgor, proti URL vrstici.

Če se vam zgodi podobno, hitro, ampak res hitro, spremenite svoje geslo … Če poznate kogarkoli, ki oglašuje na Googlu, mu sporočite zdajle.

Publika je bila barvita: od spletnih začetnikov - nekateri so poslušali odprtih ust in si vneto zapisovali - do strokovnjakov, ki so po teoretičnem uvodu zapustili predavalnico. Glede tega me res veseli, da je naprednih uporabnikov spleta na oglaševalskih festivalih vedno več!

V teoretičnem uvodu mi je bil še posebej pri srcu del, kjer razporedim nekaj osnovnih pojmov in orodij:

Pomembno je, da merimo že pred komunikacijo

Za orodje lahko uporabimo kar Googlovo število zadetkov na temo, pojavnost neke teme v blogosferi ali primerjamo Googlove trende. Zanima nas lahko tudi priljubljenost ključnih besed, Googlov Zeitgeist in podatki iskalnika Najdi.si.

Nepogrešljive za učinkovito spletno komunikacijo so tudi analize preteklih akcij ter rezultati vseh mogočih metod tržnoraziskovalnih agencij (Mediana, GFK, Valicon, Aragon, Memo …) in digitalnih virov (MOSS, RIS, NRB, TGI idr.)

Merimo lahko že med oglaševanjem

V primeru lastne rabe kontekstualnih orodij Adwords, ToboAds ali AdPartner, lahko skoraj v živo spremljamo, kateri oglasi so opaženi, klikani, katere pa bi bilo najbolj pametno za vedno umakniti. Nato dodajamo kontekst in besedila, ki ustrezajo našim ciljem.

Spremljamo učinkovitost na spletnem mestu (traffic)

Ko uporabniki z oglasov ali od kod drugod pridejo na spletno mesto, jih tam lahko opazujemo z Google Analyticsom, nekako kot bi gledali čredo ovac iz helikopterja. Tako na primer izvemo, iz katerih medijev in oglasov prihajajo najbolj kakovostni uporabniki, torej tisti, ki se registrirajo, pogledajo več strani, so bolj aktivni ipd.). V skladu s tem lahko oglasna sredstva potem preusmerimo v kanale, ki dodajo največ vrednosti. Več o ROI pri Davidu.

Malokrat uporabljeno, pa vendar zelo pametno je tudi spletno merjenje konverzij nespletnih akcij. Primer Itivi-jevega tv-oglaševanja opisuje Cuzak.

Primerjamo lahko učinkovitost dizajnov in tekstov (A/B testing)

CrazyEgg je odličen za preskušanje dizajnov ali tekstov, saj nam pove kje točno so se na posamezni strani zgodili posamezni kliki. In kje se niso!

Pomembno pri A/B testu različic je, da se merjeni različici razlikujeta le v eni spremenljivki. Tako je pametno na primer na istem dizajnu meriti dva različna slogana. Ali pa ob istem sloganu meriti dva dizajna, ki se razlikujeta le v barvni shemi. Če se dve izmerjeni različici med sabo preveč razlikujeta, je seveda skoraj nemogoče identificirati točen razlog za učinkovitost.

In celo opazujemo konkretne uporabnike

Opazujemo jih lahko v živo s klasičnim uporabnostnim testom ali pa uporabimo najnovejše tehnologije in gremo še dlje. Orodje Clicktale omogoča opazovanje naključnih uporabnikov skoraj tako, kot bi stali za njegovim hrbtom. Rezultati pa so neprimerno bolj avtentični, saj uporabnik ni izpostavljen laboratorijski situaciji.

Vsekakor pa je glede merjenja pomembno,

• da jasno definiramo cilje - mogoče bo dovolj že en sam.
• da merimo zato, da nekaj izboljšamo - ne da napišemo poročilo.
• da se izognemo tehničnim zapletom in na merjenje mislimo čimprej v procesu.
• da od viška glava boli - bolje je imeti manj informacij, pa tiste časovno primerjati in uporabiti.