Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je največja prostovoljska čistilna akcija, ki bo dne 17. 4. 2010 potekala po vsej Sloveniji. Očistili bomo več tisoč popisanih divjih odlagališč in z njih odstranili prek 20.000 ton odpadkov. Več o projektu na http://www.ocistimo.si.

Zbiramo finančna sredstva za pokritje stroškov logistike odvoza odpadkov,  gorivo zavozila, ki bodo odvažala odpadke, nakup vrečk in rokavic za odpadke…

Celoten izkupiček tega dogodka je namenjen podpori projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu!

Gong večeru se lahko prepustite v soboto 13. 3. 2010 v Centru Satya Osebna Rast, Ježa 90, Ljubljana – Črnuče od 18.00 ure naprej. Bodite tam vsaj 10 min prej.

Kako do lokacije dogodka, si preberite na http://www.satyaosebnarast.si/kje_smo.html

Vstopnina znaša 10 EUR.

Vstopili boste v svet čudovitih zvokov gonga. Harmonično sosledje bogatih zvokov na telo deluje blagodejno, nežno, hkrati pa mu pomaga vzpostaviti naravno harmonijo.

S seboj prinesite blazino za na tla, odejo, vodo in po želji blazino za pod glavo. Gong zvočno kopel bo odigrala Tea Smonker, učenka Don Conreauxa in Mojce Morye Malek. Tea je dosegljiva na tea.smonker@gmail.com.

Maksimalno število udeležencev je 12, zato vas vljudno prosimo, da svojo udeležbo potrdite do vključno 12. 3. 2010 do 18.ure na telefonsko številko 041 895 225.

Za kakršna koli vprašanja o projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu! bo na dogodku prisotna prostovoljka Katarina Klemenčič.

Lahko pa nas podprete tudi na drugačen način:

Uporabniki Simobil in Tušmobil omrežja lahko prek SMS-a prispevate 1 EUR za Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Pošljite SMS s ključno besedo OCISTIMO na 1919.

Denarne prispevke lahko nakažete tudi na transakcijski račun društva Ekologi brez meja: SI56 0201 0025 8264 309 (NLB). Sklic je 00 3-2010. Višina prispevka je vaša izbira.

Hvala za podporo!

Ekipa Očistimo Slovenijo v enem dnevu!

Ženske imajo »probleme« z moškimi, moški imajo »probleme« z ženskami. Ali je to res? Imamo res probleme eden z drugim? Ali ni morda malo drugače? Namreč, ko imamo »probleme« z nasprotnim spolom imamo pravzaprav probleme s samim seboj saj nismo usklajeni s seboj in z vesoljem.

Biti usklajen s seboj, pomeni biti usklajen z vesoljem (Bogom, Izvorom, Prasilo …). Velja tudi obratno – ko smo na »valovni dolžini« vesolja (Boga, Izvora, Prasile …), smo istočasno usklajeni s seboj.

Zunanja neravnovesja nam kažejo naše notranje »bitke«, ki se jih lahko zavedamo, ni pa nujno, da jih sploh prepoznamo. Odvisno od primera do primera in koliko resnice o naših odnosih do sebe in do drugih smo pripravljeni prenesti, sprejeti in »pogoltniti«.

Pomembno je vedeti kaj hočemo od življenja, odnosov, partnerja, a dokler ne bomo počistili pred svojim pragom, se pogledali v globino duše, prisluhnili svojem srcu, toliko časa se bomo vrteli v krogu. Moja prijateljica iz spodnjega zapisa je neučakana, rada bi vse takoj, hitro, instant, kar je nekako vrvež sodobne družbe.

Vesolje res deluje hitro, včasih celo tako hitro, da preprosto ne moremo verjeti, da je to mogoče, toda vse, čisto vse pride v naše življenje takrat, ko smo notranje usklajeni, dovolj čustveno, umsko in duhovno zreli in pripravljeni na to, kar smo prosili.

Ko nam kdo reče – veš, še nekaj boš moral narediti na sebi, moral se boš sprejeti, bolj se ceniti, ljubiti, priti do spoznanja, da si vreden, da si zaslužiš le najboljše, takrat gledamo v tla, ne prisluhnemo, ne dojamemo globine povedanih besed.

Radi bi čim prej od »tu« prišli »tja«, toda da lahko pridemo od »tu« do »tja«, je potrebno razumeti kako funkcionira življenje, kakšni vesoljni zakoni nas usmerjajo ves čas, ne glede na to ali jih poznamo ali ne.

Sprejeti sebe, ljubiti sebe, vzpostaviti ljubezensko razmerje s samim seboj. To znajo biti res trdi »orehi«, ki jih je potrebno streti. Še bolj »hudimano« utegne biti naslednje – biti nekaj časa, se pravi teden ali dva, morda mesec dni, nekaj mesecev, pol leta, leto dni … morda celo več – sami, brez razmerja in delati na sebi, meditirati, prisluhniti svojim občutkom.

Ob izpovedi prijateljice v spodnji zgodbi boste morda tudi vi prepoznali določene vzorce, ki se vam pojavljajo v medosebnih odnosih. Vse osebe, ki pridejo v naše življenje pritegnemo k sebi po določenem »vibracijskem« ključu. Vsaka oseba nosi sporočilo in naš idealni življenjski sopotnik zna prebuditi tako sončne, kot tudi senčne plati nas samih.

Po eni strani hočemo partnerja, po drugi strani pa nimamo časa zanj, po eni strani hočemo biti ljubljeni, po drugi strani pa sebe nočemo ljubiti, po eni strani želimo s partnerjem potovati, po drugi strani pa sebi ne privoščim potovanj … Primere bi lahko naštevali v nedogled.

Iz svojih življenjskih izkušenj sem neizpodbitno ugotovil naslednje – vse stvari, ki si jih želimo v življenju pridejo k nam, ne ko jih mi hočemo, temveč ko smo mi pripravljeni nanje. Ne prej, ne kasneje. To velja tudi za naše partnerske odnose, kar pomeni, da »gospodična prava« oz. »gospodič pravi« pride takrat, ko je pravi čas.

In sedaj še zgodba prijateljice …

Ne morem se nehati smejati. Kajti življenje je res smešno. Zelo. Stara sem 32 let, na vzponu do lepe kariere, kar mi vzame večino mojega časa. Za nekaj, kar sem si želela vse življenje je potrebno in se splača potruditi.

OK, služba, to je ena plat. Ali pa skoraj edina pri meni. Ker resnično za kaj drugega trenutno nimam časa. Si ga nočem vzeti. Kaj no, nisem še srečala moškega, ki bi obrnil vrstni red mojih prioritet v življenju. Prijatelj mi je svetoval, naj napišem lastnosti, ki si jih želim pri moškemu. To naredim in v nekaj minutah sta popisana dva velika lista v beležnici.

Vprašam ga, kaj naj zdaj s tem pa pravi, naj to večkrat preberem, naj mislim na to … OK, skrbno shranim to sveto beležnico in čakam. Za vsak slučaj nad naslov “moj moški” napišem še pridi še danes, najkasneje jutri, vsekakor pa naslednji teden. Ker sem po naravi neučakana. Potrpežljivosti se še moram naučiti.

Pred dvema letoma sem bila v zvezi z moškim, ki me je pustil zaradi druge. Živela sva skupaj, načrtovala sva družino in me je razpad zveze zelo prizadel. Bolj kot sem si bila pripravljena priznati. Več kot eno leto nisem imela nikogar. Bilo je veliko priložnosti, ampak nisem mogla. Ni bil tisti pravi, ni bil iz beležnice.

Potem pa pride kot strela z jasnega. Na zabavi se pojavi temnolasec, čigar mišice me zelo vznemirjajo. Težko se upiram. Pogovarjava se in tako se začne. Počasi, a vseeno hitro. Dobim občutek krivde, ko zvem, da je star 23 let. Po nekaj dneh se le prepričam, da je potrebno v življenju uživati in se prepustim. Strastnima dvema mesecema. Ko je naenkrat vsega konec.

Ne oglaša se mi več na telefon, me ne pokliče, vdre se v zemljo. Ni ga več. Najine zgodba kot da ni nikdar obstajala. Zelo me prizadene, boli me srce, jezna sem, sprašujem se, kaj je z mano narobe. Ne verjamem več moškim. Trdno sem prepričana, da so vsi moški po domače rečemo prasci in nič drugega kot to.

Mine mesec dni. Še vedno imam shranjeno beležnico in v njej svojega idealnega moškega. On je star od 35-45!!!!!!!!!!!! A moram to obkrožiti? Hm, a je vesolje prezrlo ta podatek? Ker jaz si želim tipa, ki je že prerastel video igrice. Nekoga, ki se ukvarja z mano, ki ve, kaj potrebuje ženska. Nekoga, ki se bo hotel poročiti z mano, ki se bo obnašal odraslo. In kaj se zgodi čez natanko mesec dni?

Spoznam moškega, aja fanta, ki je star. .. Koliko? Bolj naglas!!! Bravo!!! Natanko 23 let. Grrrrrr – mimogrede, mali noro dobro zgleda . Zavestno se prepričam, da se ne bom spuščala v intimno zvezo z njim, ker sem bila pri prejšnjem mulcu res zelo razočarana. Čeprav … se je težko upirati njegovim globokim pogledom in vabljivemu mišičastemu telesu. Ali pa. Ne, ne ne smem! Ne smem. Za moje dobro.

Sobota ponoči. Klub. Končno malo sprostitve ob vsem tem napornem delu. Glasba je zelo naglas. To mi je všeč. Sprosti me. Zaplešem. Prepustim se ritmom. Zraven prijatelj mojih let. Nimava intimnega odnosa. Karakterno me ne privlači. A se kljub temu zaljubim vanj to noč. Premami ne njegova postava, njegovi lasje, pogled, nasmeh.

Govori mi o drugih ženskah, jaz sem samo njegova zelo dobra prijateljica. S katero ne bi imel nikoli nič. Najinega prijateljstva ne bi uničil nikoli. Rad me ima. Kot prijateljico. Mene pa privlači, ker ga ne zanimam. In to noč se zaljubljam vanj. Preglasna glasba, preveč alkohola, prestrastni ritmi, predolga noč. Zbistriti si moram glavo.

V ponedeljek komaj funkcioniram v službi. Naporen vikend. Zazvoni mi telefon. Ah ne. Od kod se je spet ta vzel. Poročen kolega, star toliko kot je zapisano v beležnici. Pravzaprav je izdelan po opisu iz beležnice. Le eno napako ima. Poročen je!!!!!! Aha, saj v beležnico sploh nisem zapisala, da naj bo moj idealni moški samski. Joj, saj res. Moram jo nujno dopolniti. Ja, še zadnja alineja – moj idealni moški je samski. Skrbno shranim svojo knjižico.

Mine teden dni. Ne morem se določiti, ali naj se prepustim mikavnemu 23-letniku. Ne naredim koraka. Ignoriram ga. Srečam kolega, ustvarjenega zame. Le eno napako ima, tudi ta je poročen in ima otroke. Pravi, da me ima rad. Da bi se lahko kaj dobila. Da seveda. Ampak imaš napako. Prstan.

Pri vsem tem se neznansko zabavam. Smeji se mi. Kljub vsemu je življenje neizmerno zabavno. Prijatelju potožim o svojih nesojenih moških, vsak z samo eno majhno napakico. Potolaži me, da peti bo pa sigurno pravi….. Ja, me zanima. Verjetno bo poklical navihan 23-letni žrebec ali pa sprememb v intimnem življenju željan odrasel idealen princ. Rrrrriiiinnnnggg. “Ja, ja saj razumem, da danes nimaš časa, vem, žena te čaka doma”. Life is funny. Beležnica pa še vedno leži na moji mizi …

Ali sprejmem samega sebe in si upam biti to, kar sem?
Ali si upam biti drugačen in samosvoj?
Ali si upam slediti svoji poti in svojim srčnim željam?
Ali si upam poleteti svojim sanjam naproti?
Ali si upam izraziti svoja čustva, misli in besede?
Ali si upam živeti življenje v imenu ljubezni?
Ali si upam _______________ (izpolnite sami)?

Osho v svoji pesmi SPREJETJE preprosto, iskreno in enostavno pove, kaj pomeni to – sprejeti se. Če se boste kdaj spraševali katero življenjsko pot ubrati, v kakšnem odnosu želite biti, kako sprejeti sebe in druge … Preberite si spodnjo pesem – in to večkrat. Verjamem, da vas bo navdihnila.

Osho: SPREJETJE

Vse moje sporočilo je:
Sprejmi se,
sprejmi se da si,
kajti Bog to sprejema;
Bog spoštuje to,
in ti še do sedaj
nisi sprejel svojega Bitja.
Zelo redko najdemo osebo,
ki spoštuje samega sebe.
Zakaj tako redko?
Zato, ker si vedno mislil-a,
da moraš posnemati.
Že od najzgodnejšega otroštva
si vedno mislil-a,
da moraš biti nekdo drug.
Nihče ti ni rekel:
Bodi sam-a svoj-a
in spoštuj svoje Bitje;
je Božji dar.
Nikoli ne posnemaj -
to je, kar ti pravim.
Nikoli ne posnemaj.
Bodi sam-a svoj-a -
toliko dolguješ Bogu.

Vsekakor je spletna stran vredna ogleda – http://www.psitek.net/index2.html#new

Vsem tistim, ki še niste prijavljeni na Brezplačni e-mesečnik Koraki do uspeha pa priporočam obisk moje spletne strani http://www.osebna-rast.com/e-mesecnik/index.html, kjer najdete tudi nekaj brezplačnih e-knjig v slovenskem jeziku.

Uživajte v branju in izobraževanju!

Roy

Click here to view the embedded video.

Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav,
konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi,
ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj
in nastanejo novi svetovi.
Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.

(prevod teksta – Janez Kozamernik)

Čas je za pravo srečo,
in obilja polno vrečo,
čas je za 2010 zaobljub,
in neskončen novoletni poljub.

Za kaj gre? Vse boste izvedeli če kliknete tukaj. Gre za video, ki se sicer nalaga nekaj časa (odvisno od hitrosti internetne povezave), ampak – vredno je počakati. Uživajte!

Ob gledanju videa se velja spomniti, da je vsakdo od nas ______________. (Tisto, kar je  potrebno vpisati na prazno črto boste izvedeli v videu.)

P.S. Kot rečeno – to, kar je potrebno vpisati na zgornjo prazno črto, je globoko v svojem srcu in duši vsakdo od nas, vprašanje je le, če smo to pripravljeni sprejeti in spoznati to čudovito resnico o sebi.

P.P.S. Seveda pa je dobro vedeti, da smo tudi »zakon«. Kliknete tukaj, vpišite svoje ime in priimek ter uživajte.

P.P.P.S. Za konec pa še en »mindmovie« za telo, um in duha.

Click here to view the embedded video.

Nekoč je živel kralj, ki je imel štiri žene. Četrto ženo je najbolj ljubil in jo krasil z dragocenostmi ter gostil z najboljšimi slaščicami. Dajal ji je samo najboljše.

Ljubil je tudi tretjo ženo in jo je vedno razkazoval v sosednjih kraljestvih. Vendar se je bal, da ga bo nekega dne zapustila in odšla z drugim.

Ljubil je tudi drugo ženo. Bila je njegova zaupnica, vedno prijazna, pozorna in potrpežljiva. Vedno, ko se je soočal s problemom, ji je lahko zaupal in ona mu je pomagala prebroditi težke čase.

Prva žena je bila vdana družabnica in je ogromno doprinesla h blagostanju njegovega kraljestva. Vendar prve žene ni ljubil. Čeprav ga je ona globoko ljubila, se nanjo no oziral.

Nekega dne je kralj zbolel in vedel je, da se bliža njegov konec.

Razmišljal je o svojem razkošnem življenju in osupnjeno ugotovil: “Imam štiri žene, vendar, ko bom umrl, bom popolnoma sam.”

Četrto ženo vpraša: ”Najbolj sem te ljubil, te obdarjal z najboljšimi oblekami in ti izkazoval pozornost. ”Sedaj ko umiram, ali boš šla za mano in mi delala družbo?”

“Ni govora!” je odgovorila četrta žena in odšla brez besed. Njen odgovor je zarezal kot oster nož v njegovo srce.

Žalostni kralj vpraša tretjo ženo: ”Vse življenje sem te ljubil. ” Sedaj ko umiram, ali boš šla z mano in mi delala družbo?”

“Ne”, je odgovorila tretja žena. ”Življenje je predobro. Ko boš umrl, se bom ponovno poročila.“
Potem je vprašal drugo ženo:”Vedno sem se obračal nate in vedno si mi pomagala.” Ko bom umrl, ali boš šla z mano in mi delala družbo?”

”Žal mi je, tokrat ti ne morem pomagati, odvrne druga žena. Kar lahko storim je, da te pokopljem.“ Njen odgovor je kralja zadel kot puščica.

Potem je zaslišal glas: “Šla bom s tabo in ti sledila kamor koli boš šel.”

Kralj se je ozrl in pred njim je stala njegova prva žena. Bila je suha od podhranjenosti in zapuščena. “Ko sem imel priliko, bi moral bolj skrbeti zate,“ reče z veliko bridkostjo kralj.

V resnici imamo vsi v življenju štiri žene.

Naša četrta žena je naše telo. Ne glede na to koliko napora vložimo v nego in skrb za telo, nas bo zapustilo, ko bomo umrli.

Naša tretja žena so posest, položaj in bogastvo. Ko umremo, ga podedujejo drugi.

Naša druga žena so družina in prijatelji. Ne glede na to koliko so nas ljubili, z nami bodo ostali samo do groba.

In naša prva žena je naša duša. Mnogokrat zapostavljena v težnji po pridobivanju bogastva, moči in užitkov. Vendar je duša edina, ki nam bo sledila, kamorkoli bomo šli. Neguj jo, krepčaj in varuj jo sedaj, saj je edina, ki ti bo sledila pred božji prestol in bo ostala z tabo v večnosti.

Ko te svet porine na kolena … to je odlična drža za molitev.