Playboy.si

Umri pokončno: Klišeji po ameriško

Sun, 19 May 2013 09:21:49 +0200

Ste si ogledali (že) peto inštalacijo kultne akcijske franšize Umri pokončno? Mi smo si jo, vrtimo jo že na modrožarkovnih ploščkih, mimogrede pa smo si znova ogledali tudi predhodne dele, ki so si mesto v filmski zgodovini začeli ustvarjati že davnega leta 1988.

Zadnji del, Umri pokončno: Dober dan za smrt (Good day to Die Hard), je po besedah vodilnega aufbiksarja Brucea Willisa predzadnji v dolgoletni sagi. Pričakovali smo, da bo tradicionalno nasičen z najvišjo stopnjo nasilja in lekcijami, ki smo jim bili priče v preteklih nastavitvah. Česa nas je torej skozi desetletja učila nesmrtna saga o neotesanem detektivu Johnu McClanu?

Evropejci smo neotesana svojat. Kanclerka Merklova franšize zagotovo ne mara. V prejšnjih štirih delih, kolikor smo jih lahko gledali v zadnjih desetletjih, se je pojavilo deset Nemcev. In devet jih je bilo negativcev. Bili so agresivni, nepopustljivi, morilski ali pa le hudičevo antipatični. John McClane ima z Nemci neznanske težave. Da bi avtorji filmov Umri pokončno dokazali, da v resnici niso pobalinsko nastrojeni proti Nemcem, so v četrti del med negativce vključili še Francoze. Češ, vidite, pravzaprav ste vsi Evropejci kreteni. Celo tako nesramni smo, da hodimo z domače celine nadlegovat ljudi na drugo stran Atlantika. Medtem ko se preštevilni hollywoodski scenariji zadnje čase ukvarjajo predvsem s težavami, ki so jih vzgojili na lastnih tleh, Umri pokončno ostaja zvest prepričanju, da ti največ problemov v domovini še vedno povzroči zalega, ki v obljubljeno deželo prikaplja z Vzhoda.

Ameriška policija brez odgovornosti. Biti ameriški detektiv je očitno tako kot biti slovenski politik – preprosto te ni mogoče odpustiti. McClane je sinonim za materialno škodo. V svoji karieri je metal ljudi skozi zaprta okna, vrgel je v zrak skoraj celotna nadstropja nebotičnikov, sklatil je letalo, razbil nešteto avtomobilov, med katerimi je enega celo katapultiral v še leteč helikopter in bil pri tem vedno vsaj deloma podkrepljen z alkoholom. Da o popolnoma neprimernem kodeksu oblačenja niti ne izgubljamo besed. Toda če na koncu ubiješ vsaj enega terorista, ti je v ameriški policiji očitno vse oproščeno.

Stereotipi. Najboljši prijatelj vsakega detektiva je nič hudega sluteč primerek tega ali onega stereotipa. Recimo črnci in piflarji. Ti komaj čakajo, da se pridružijo stereotipu te zgodbe – zagrenjenemu javnemu uslužbencu s težnjami po kadilsko-alkoholnem samouničevanju in z bogatim naborom kletvic, ki jih popestri s frazo »Yippee Ki Yay, Motherfucker«, vzklikom, ki očitno deluje kot neprebojni jopič za sicer smrtonosne oslarije, za katere je McClane prepričan, da so v resnici prav dobra ideja. Tu potem vskočijo drugi stereotipi, ki rade volje pozabijo na ceno življenja, da lahko podpirajo norega detektiva pri naslednjem nepremišljenem podvigu. Še dobro, ker so venomer prav zaradi svojih tako stereotipnih vrlin (piflar se recimo spozna na elektronske igračke) rešilna bilka za ignorantskega McClana, ki pozna le stisnjeno pest in nabito pištolo.

Alkohol te spremeni v junaka. Alkohol očitno ni zgolj pripomoček za rahljanje moralne utesnjenosti, ampak je, sodeč po McClanovem izkoriščanju opojnih kapljic, vstopnica za najbolj neverjetne herojske podvige zunaj meja človeških zmogljivosti. Hočete sprožiti eksplozijo, ubiti vojsko teroristov ali biti sokolje natančen z mitraljezom, medtem ko v skoku potujete skozi zrak? Ni problema, saj za to ne potrebujete policijske značke, osredotočenih misli ali celo čevljev – le dobro izraženo odvisnost od alkohola. To pa niti ni tako slaba novica za naš vina in žganjice vajeni narod.

Zaključna lekcija. Tudi v peti rundi Umri pokončno smo se s tako zelo ljudskim detektivom in tako zelo glasnimi eksplozijami neznansko zabavali. Tudi zaradi ameriške, pardon, hollywoodske nesmrtne neotesanosti. Tole zadnje smo pa nadvse lepo politično korektno povedali, kajne, brez kolateralnih žrtev, »Yippee Ki Yay, Motherfucker«.

Mpho Tsila: seksi lepotica iz črne celine

Fri, 17 May 2013 12:05:43 +0200

Imate radi temno čokolado? Potem boste naravnost oboževali galerijo fotografij južnoafričanke čokoladne polti Mpho Tsila. Brez skrbi, ne bo vam zamerila, če si ne boste zapomnili (ali znali izgovoriti) njenega imena, vam bomo pa zamerili mi, če si ne boste zapomnili njene seksi postave in velikih črnih oči.

Fotomodel in plesalka Shay Maria zapleše v bikinkah - in nato odvrže modrček

Fri, 17 May 2013 11:12:11 +0200

Je igralka. Je plesalka. In je manekenka. Tisto simpatično dekle, ki zelo rada tvita svoje seksi fotke.

Ko so Shay Mario povabili na intervju k portalu askmen.com, so njeno dobro voljo izkoristili za nekaj ženskih nasvetov za moške. Med drugim je tako povedala, da so "beta" tipi bolj seksi kot "mačo alfa dedci", da naj si moški nikar ne brijemo nog in rok in da bi na prvem zmenku zagotovo plačala ona.

Zanimanje za Shay Mario se je premosorazmerno povečalo z njenimi tviti modnih fotografij - in nekatere so resnično vroče. Kot npr. sledeča...

Vir: shaymaria.tumblr.com

Shay Maria je v intervjuju namignila tudi, da jo na moškem najbolj privlači smisel za humor in lep nasmeh. Večina v uredništvu je kojci zaključila, da so nedvomno idealni partner za Mario.

No, če ne partner, pa morda vsaj prejemnik privlačnega Shay Maria ozadja za iPad...

Vir: Shay Maria @ Twitter

Da smo sploh pričeli čvekati o Shay Marii, pa je nedvomno njen najnovejši video za Kaloopy Media, v katerem čudovita rjavolaska pleše na elektronske bite, je skromno oblečena, proti koncu pa še odvrže modrček - aja, in še dobro si lahko ogledamo njeno veliko tetovažo na hrbtu.

Nagradna igra NIVEA za Pismo meseca

Thu, 16 May 2013 12:06:30 +0200

Pisca najzanimivejšega pisma bo NIVEA nagradila s hladilnim sprejem protect & refresh, prvim izdelkom za zaščito pred soncem NIVEA v obliki aerosola, ki zagotavlja takojšnjo zaščito in prijeten občutek svežine.

V junijski številki, ki je izšla 10. maja, v rubriki Pismo meseca bralcem znova podarjamo privlačno nagrado.In kako jo lahko osvojite? Zelo preprosto!

Na elektronski naslov playboy@adriamedia.si pošljite elektronsko sporočilo z opisom svojih takšnih in drugačnih prigod z revijo Playboy, lahko pa nam zaupate le pohvalo ali grajo.

Enako veseli bomo tudi vaših pisem – naslovite jih lahko na naslov Playboy, Vošnjakova 3, 1000 Ljubljana. Vsekakor bodite pozorni na to, da vaša sporočila prejmemo do 28. maja, vsebini pa ne pozabite pripisati svojih kontaktnih podatkov (ime in priimek, naslov, telefonska številka).

Pred sodelovanjem v nagradnem izboru za Pismo meseca se najprej seznanite s celotnimi pogoji in načinom sodelovanja.

Lepa devica Catherine Migliorini

Thu, 16 May 2013 11:55:07 +0200

Brazilka Catherine Migliorini je svojo nedolžnost prodala na internetni dražbi (čisto zares!), kupil jo je neki japonski poslovnež za menda šesto tisoč evrov. Toda še pred predajo prodanega se je slekla za Playboy.

Da, takole tam doli levo v Braziliji izgledajo device. In da, niste edini, tudi mi razmišljamo, da bi se preselili tja.

Foto: Playboy Brazilija

Spoznajte čarobno Melanie Iglesias, ki v seksi perilu napove album Buzzcut

Thu, 16 May 2013 09:00:33 +0200

Vrhunska lepotica se ne more upreti najboljši svetlobni predstavi na svetu - in cunjice odletijo.

Eden najbolj odmevnih mladih blogov o elektronski plesni glasbi THUMP, je izdal video, v katerem napovedujejo izid Bingo Players albuma Buzzcut.

Video pokaže mamljivo Melanie Iglesias, ki jo popolnoma prevzame svetlobni ples naprstnih lučk - rokavice, v katerih se vam svetijo konice prstov. Zadeva je izredno popularna med obiskovalci elektronskih festival, zdaj, ko vidimo, kakšen učinek ima na božanska dekleta, pa si moramo takšne rokavice omisliti tudi sami.

Ko smo si po večkratnem ponavljanju tega videa dodobra napasli oči na prelepi Melanie, je postalo jasno, da moramo to čudovito lepotico bolje predstaviti tudi vam, spoštovani bralci.

In kaj bi bila odlična kompilacija za uvodno predstavitev? Tiesto in Melanie Iglesias. Njegova glasbena podlaga in njeno večkrat dodobra razgaljeno telo v promocijskem SOUNDS OF THE NIGHT Flipbook videu.

In ker gredo telovadni obroči in seksi dekleta skupaj kot cigare in konjak, imamo za vas tudi Melanie Iglesias, ki se igra s telovadnim obročem. V počasnem posnetku.

In kaj je bolje kot seksi dekle? Dve seksi dekleti. Zato Melanie Iglesias za njen FLIPBOOK video v seksi perilo odene tudi svojo prijateljico Liso Ramos.

Ne pozabite pa tudi obiskati blog elektronsko plesne glasbe THUMP.

Irina Shayk je neverjetno seksi v novem spotu za kopalke Beach Bunny

Wed, 15 May 2013 15:32:11 +0200

Kako izgleda dekle Cristiana Ronalda v brazilskih kopalkah? Takole.

Manj kot mesec dni nazaj smo vam pokazali, zakaj je Irina Shayk še vedno vodilni obraz modne znamke kopalk Beach Bunny. Ruska lepotica pa je že pripravila novo poslastico - videospot, ki nas popelje v ozadnje snemanja kampanje za novo linijo kopalk, tokrat z brazilskim navdihom.

Vir: BeachBunny

Ekipa je odšla na peščeno plažo Malibuja in 27-letno manekenki dovolila, da nam v nekaj gibih izpahne spodnjo čeljust.

Uživajte.

Svetlolasa Svetlana med uživanjem na jahti

Wed, 15 May 2013 11:46:18 +0200

Svetlana Vasileva prihaja iz Bolgarije, pobrateni Playboy pa jo je ujel ravno med tem, ko se je pripravljala, da skoči na krajše počitnice. Z jahto kajpak, da bo čimmanj dela na krovu in da se bo lahko v miru prepustila božanju sončnih žarkov in pihljanju toplega sredozemskega vetrca. Ste opazili, kako lepo je posončena po vseh kotičkih prelepega telesa?

Ta vikend otvoritev Cineplexxa

Wed, 15 May 2013 10:12:53 +0200

18 in 19. maja Cineplexx, eden izmed vodilnih kinematografov v Evropi na področju digitalizacije slike, zvoka in 3D tehnologije, za vse filmoljube pripravlja cenejše kino vstopnice.

Cineplexx obljublja, da bo s prenovo vdihnil novo življenje kinematografom, hkrati pa v nas prebudil že morda pozabljene občutke. Kot nekoč, ko smo se še polni pričakovanja odpravili v kino.

Poleg najmodernejše tehnologije, bo Cineplexx svoje obiskovalce razvajal tudi s prijateljskim druženjem, z zabavo in sprostitvijo, ter z nepozabnimi dogodki, ki bodo ukrojeni po meri vsakega obiskovalca in bodo prava sladica za še tako različne ali zahtevne okuse.

Cineplexxova doživetja boste našli v nakupovalnih centrih Planet Tuš (Koper, Novo mesto, Maribor, Kranj, Celje), kjer bo ta konec tedna potekala tudi otvoritvena akcija, saj bo za vse filme vstopnica stala le 3 evre, poseben popcorn meni pa samo 1 evro.

V soboto, 18. maja, ob 20 uri si lahko v vseh Cineplexxovih kinematografih med prvimi ogledate ekskluzivno predpremiero filma Hitri in drzni 6 (The fast and the furious 6).

Cineplexxovci tudi v prihodnosti obljubljajo presenečenja, zato vas vabijo, da jih spremljajte na njihovi spletni strani www.cineplexx.si (ali na Facebooku), kjer boste med drugim dobili tudi odgovor na vprašanje, kaj v njihovih oglasih počne priljubljeni igralec Jurij Zrnec.

Foto: arhiv naročnika

Peter Lürssen ekskluzivno za Playboy o gradnji največjih jaht na svetu in družini

Wed, 15 May 2013 09:12:18 +0200

Peter Lürssen je predstavnik četrte generacije družine Lürssen, v posle pa že uspešno uvaja predstavnika pete generacije. Visok sivolas gospod, popoln profesionalec, predan delu v družinskem podjetju, je od malih nog obdan z jahtami, ladjami, morjem in vsem lepim, kar sodi zraven.

PB: Menda ste si že od malih nog želeli graditi ladje. Kaj vas je navdihovalo?

PL: Če živite v družini ladjedelcev, se ne morete izogniti plovilom in morju. Že od malih nog sem z očetom hodil na testne plovbe in vse te stvari so me preprosto očarale. Že takrat sem vedel, da bom tudi sam nekega dne gradil ladje. Je pa res, da smo, ko sem bil mlad, gradili predvsem trgovske in ribiške ladje oziroma čolne. Superjahte smo začeli delati po letu 1987, ko sem se sam pridružil podjetju.

PB: Kdor obišče vaše ladjedelnice, občuduje neverjeten red in čistočo kljub nepregledni množici zaposlenih in številnim zahtevnim ter obsežnim industrijskim delovnim procesom. Kako vam vse to uspeva?

PL: No, tudi druge evropske ladjedelnice so zelo urejene in tudi uspešne, predvsem severnoevropski kolegi so zelo dobri. Sicer pa je vse skupaj zelo preprosto, saj morate zaposlenim in vsem, ki delajo za vas, le pojasniti, naj se vedejo tako, kot da delajo doma, v svoji hiši. Ko gredo na ladje, morajo za seboj pospraviti smeti in biti previdni, da česa ne poškodujejo, enako kot doma. Poleg tega smo v ladjedelnice uvedli tudi barvno označevanje posameznih prostorov in etaž, kar dodatno prispeva k urejenosti. Ugotovili smo še, da svetle barve na splošno vplivajo na ljudi tako, da bolj pazijo na red. Naše ladjedelnice so zato zelo svetle.

PB: Katera so poleg discipline še vaša poslovna načela?

PL: Nikoli ne obljubi nečesa, česar ne moreš narediti. Če naročila ne moreš izvesti, ga ne sprejmi. Zelo preprosto je – ko podpišeš pogodbo in si s partnerjem sežeš v roko, poskrbi, da bo posel izpeljan. Najslabše, kar se je zgodilo v naši panogi, so nekatera neprofesionalna podjetja. S tem so okrnila ugled in podobo celotne panoge. Mi imamo na primer dober odnos s številnimi družinskimi podjetji in ladjedelnicami, ker imamo vsi enako željo in cilj – zagotoviti kakovostne izdelke za stranke. V času razcveta pa so se v manjših mestih odprle številne ladjedelnice in začele graditi jahte, a jih niso nikoli dokončale. Tako je pri vsaki takšni ladjedelnici vsaj ena nesrečna stranka. To ni dobro za nikogar od nas, saj strank in njihovih pričakovanj ne smemo nikoli razočarati. Premožni ljudje imajo premožne prijatelje in beseda, ki se širi od ust do ust, je še vedno najmočnejše marketinško orodje.

PB: Vidim, da poleg vas sedi vaša hči [svetlolasa mladenka je bila ob očetu ves čas trajanja intervjuja]. Je ona naslednja predstavnica uspešne Lürssenove zgodbe?

PL: Tako je, ona, njeni bratranci. Moj praded, ki je tudi ustanovitelj podjetja, je imel enega sina in šest hčera. Ladjedelnico je prevzel sin, torej moj dedek, ki je imel tudi sam dva sinova, mojega strica in mojega očeta. Takrat sta posle prevzela onadva. Po dveh bratih pa sva krmilo podjetja prevzela jaz in moj bratranec, ki ima tudi sina, ki že dela v podjetju. Sam imam tri otroke in naslednikov za vodenje družinskega posla je tako dovolj. Mi smo tukaj, da ostanemo, to pa nam lahko uspe le, če damo stranki nekaj, kar ji bo zagotovilo trajno zadovoljstvo. Ne samo na dan nakupa, ampak tudi še prihodnje leto, leto pozneje in tako dalje ... Imamo veliko strank, ki imajo svoje jahte že več let, in vemo, da je najboljša reklama srečna stranka. Ni je boljše oglaševalske kampanje, sploh pa nima smisla dajati barvitih slik v revijo, če stranke niso srečne. Moramo biti sposobni, da dolgoročno delujemo perspektivno.

PB: Na kateri izdelek ste najbolj ponosni?

PL: Spraševati lastnika ladjedelnice oziroma graditelja jaht, katera je njegova najljubša, je tako, kot če bi mati spraševali, katerega od otrok ima najraje. Nekateri projekti so lažji, drugi zahtevnejši. Ko so končani, se pozneje iz nekih nenavadnih razlogov vedno bolj spominjate zahtevnejših projektov, ki so imeli večji odziv, veliko bolj torej, kot se spominjate tistih enostavnih. Na primer, ko smo v devetdesetih gradili 96-metrsko, tehnično precej zapleteno jahto. Nato smo zgradili 140-metrsko jahto, ki naj bi bila za posebno stranko končana v 28 mesecih. Spominjam se še izdelave nekaterih hitrih čolnov, pri katerih je vsakič znova izziv zagotoviti, da čoln doseže primerno hitrost, in sodelovanja s številnimi oblikovalci. Zgradili smo na primer zadnjo jahto oblikovalca Jona Bannenberga, ki je žal preminil, še preden je bila jahta končana. Bilo je čudovito delati z njim, to je bil naš drugi skupni projekt z njim in za nas je bilo lepo in velika čast videti tako velikega oblikovalca pri načrtovanju jahte. Skratka, imam različne spomine na projekte in na koncu se stvari vedno izidejo najbolje.

PB: Vaše stranke so predstavniki svetovnih vlad, kraljevske družine in najpremožnejši posamezniki tega sveta. Kako je delati z njimi?

PL: Po navadi gre za zelo spoštljiv odnos. Njim je jasno, kaj želijo, in nam to tudi jasno povedo. Mi jim pojasnimo, kaj lahko dosežemo, in nato presodimo, ali bomo lahko pričakovanja obeh strani združimo. Sicer pa so ljudje, ki so sposobni kupiti velike jahte nad 60 metrov, zelo zanimivi posamezniki in je pravo veselje sodelovati z njimi.

PB: Kaj pa gospodarska kriza, ali je vplivala tudi na vas?

PL: Načeloma nikoli ne govorimo o naročilih in tudi tokrat ne bomo. Lahko pa rečem, da ima kriza pač vpliv na vse in vsi smo imeli stranke, med katerimi jih je nekaj imelo finančne težave. Mi smo sicer imeli srečo, saj smo imeli zelo malo takih, poleg tega smo z vsemi našli pozitivne rešitve. Je pa kriza prinesla tudi to, da banke ne financirajo več plovil, kot so jih včasih, in ta omejitev je še dodatno zmanjšala obseg trga. Je pa zanimivo, kaj nam je uspelo v drugi polovici leta 2008, ko se je kriza že začela in je bilo težko 'zadeti', prodajati naše ladje tako uspešno kot prej – dosegli smo, da je bilo leto 2008 pravzaprav naše najproduktivnejše leto vseh časov. Takrat smo splavili pet megajaht v skupni dolžini 473 metrov. Poleg tega so tudi naše stranke uspešno, z dobičkom prodajale svoje lürssene naprej novim strankam. Dejstvo je, da bo po resnično vrhunskih izdelkih vedno povpraševanje.

PB: Kaj pa novi azijski trgi?

PL: Indijci že imajo ogromno število jaht, nekatere od njih so dragoceni projekti, velike ladje za premožne indijske družine. Kitajska še ni prišla na trg, še vedno je le veliko govora o tem, a sčasoma bodo prišli tudi Kitajci in od tam bo prišlo veliko ljudi. Dejstvo pa je, da je celotna infrastruktura za uporabo jaht v Aziji še vedno zelo omejena. Indijske družine, ki imajo v lasti največje jahte, imajo na primer te privezane predvsem v sredozemskih vodah, in ne v Indiji ali Aziji.

PB: Kaj pa trgi ob Jadranskem morju, denimo slovenski, hrvaški, črnogorski?

PL: Vsaka država ima nekaj ali več potencialnih strank in mi se vedno oziramo po vseh trgih. Je pa res, da sta Črna gora in Slovenija zelo majhni. Hrvaška je sicer večja, a kar se tiče promocije in predstavitev, za zdaj ne nameravamo tja. Monaški salon jaht je na primer za nas v Evropi pomemben kraj, vsi radi pridejo do Monaka, sploh če gredo na sejem jaht. Večino svojih strank tako srečamo ravno v Monaku.

PB: Imate veliko družino in veliko podjetje. Pa imate tudi kaj prostega časa?

PL: Vsak ima prosti čas. Če kdo reče, da nima prostega časa, to pomeni, da se ne zna organizirati. Seveda si lahko najdem prosti čas, je pa res, da je moj malo bolj omejen in po navadi precej nepredvidljiv. Včasih me pokličejo v soboto ali nedeljo in grem. Se pa v svojem prostem času vsekakor sproščam, po navadi gremo na potovanje z družino.

PB: Izhajate iz izjemno uspešne in premožne družine. Je vaš življenjski slog plejbojevski?

PL: [smeh] Imam družino in mislim, da živimo precej običajno življenje. Moram reči, da nam gre finančno sicer dobro, a nimamo nikakršne potrebe po kakšnem razsipniškem življenju. Pa tudi sicer pri svojem delu srečujem veliko strank, ki so zelo bogate, ampak nisem spoznal niti ene, ki bi ustrezala temu stereotipu. Ljudje, ki kupijo jahto, so večinoma zelo delavni in imajo zelo zasedene urnike. Dejansko delajo toliko, da ne morejo niti jahte uporabljati, kolikor bi hoteli, nekateri lahko samo dva do tri tedne na leto.

PB: Imate pa verjetno kakšno strast, kot so avtomobili, motorji?

PL: Po očetu sem podedoval porscheja kabrioleta, letnik 1956, ki pa je večinoma v garaži. Vozim majhnega audija. Živim čisto blizu pisarne, ne vozim se veliko, veliko hodim, zato ne potrebujem velikega avtomobila. Je pa res, da ogromno letim.

PB: Ste vsaj lastnik kakšne jahte ali čolna?

PL: Sem, imam dva mala lürssena: sedemmetrskega je zgradil moj dedek leta 1940, 6,5-metrskega pa moja babica leta 1947. Sta majhna, vendar lürssena.

Namig za kino: Nerodna tajnica

Wed, 15 May 2013 08:53:53 +0200

V petdesetih letih so ženske našle izziv tekmovalnega športa tam, kjer se jim je ponudil. Ambiciozna Deborah Francois ga najde v pisarni poslovneža, ko se kot njegova tajnica čez dan prebija s tipkanjem narekov in v boju s pasivnim kajenjem.

Ko ugotovi, da je na tipkalnem stroju strašansko hitra, se poda v tekmovanje v hitrostnem tipkanju in romantična komedija se prelevi v športni film, v katerem se vrhunske tajnice borijo za mesto najhitrejše med najhitrejšimi. Brez poudarka seksualnih trenj petdesetih, a še vedno nadvse zabavno.

R: Regis Roinsard

I: Romain Duris, Deborah Francois, Berenice Bejo

Ocena: ***

Izvirni naslov: Populaire

Regata Vendée Globe: Triumf mladosti

Tue, 14 May 2013 12:56:12 +0200

»Nekateri imajo modrost, izkušnje in zrelost, drugi mladostno zagnanost. Za zmago bo treba imeti oboje,« smo slišali ob letošnjem sedmem Vendéeju. Mirno lahko dodamo, da je bilo za zmago, pa tudi za uvrstitev samo, na tej najzahtevnejši dirki na svetu potrebne tudi nekaj sreče. Meter ali dva bolj levo ali desno bi lahko na stopničke in v zgodovino postavil druge ljudi. Tako pa je kar nekaj favoritov končalo z močno poškodovanimi barkami po trkih z ribiškimi ladjami in neznanimi plavajočimi objekti, ki so se v napačnem trenutku znašli na napačnem mestu. Ali pa so bili tam oni. Zmago, morda celo nepričakovano, si je tokrat prijadrala mladost. Celo dvojno zmago, pa še vrsto rekordov, po katerih se bomo spominjali te zadnje dirke.

Vendée Globe, kot ga poznamo danes, temelji na sloviti The Sunday Times Golden Globe Race, organizirani leta 1968/69 pod pokroviteljstvom britanskega časopisa. Bila je to prva solo in nonstop regata okoli sveta, zato je razumljivo pritegnila številne avanturiste, ki so hrepeneli po laskavem naslovu. V primerjavi s pravili, ki veljajo danes, je bila regata, organizirana pred komaj kaj več kot 40 leti, prav neverjetno naivna. Organizator je dirko pravzaprav namenil vsem tistim pustolovcem, ki so se pripravljali sami in so bili pripravljeni neprekinjeno obpluti svet, ter jih združil pod okrilje skupne regate. Zato ni določil tipa jadrnic in tudi dan odhoda so si lahko jadralci lahko izbrali sami, nekje med 1. junijem in 31. oktobrom leta 1968. Devet jih je prečkalo startno črto, nekateri bolj in drugi manj izkušeni, celo en popoln jadralski začetnik je bil med njimi. Štirje so odstopili že v Atlantiku, preostalih pet pa je doživljalo najrazličnejše zaplete in nesreče, goljufije, duševne bolezni, celo samomor. Robin Knox Johnston je bil na koncu edini, ki je v skladu s pravili objadral vse tri rte, ki še danes določajo ruto Vendée Globa, ter tako postal prvi človek, ki je sam neprekinjeno in brez zunanje pomoči obplul svet. Zaradi kontroverznosti so regato v tej podobi izpeljali le enkrat, nato pa je Philippe Jeantot leta 1992 začrtal nove temelje za današnji Vendée Globe, zbral na startu 13 jadralcev in ga na koledar oceanskih regat postavil na vsaka štiri leta.

Vendée Globe danes velja za največ, kar je v oceanskem jadranju mogoče doseči. Jadralci se še vedno podajajo okoli sveta sami, a zdaj na tehnološko domišljenih in zelo atletskih 60-čeveljskih jadrnicah, jadrajo neprekinjeno in v skladu s pravili tudi v najbolj neizprosnih vremenskih razmerah – ter ob morebitnih poškodbah barke ali sebe – brez zunanje pomoči. Čeprav je Vendée postal vrhunski športni dogodek, v katerem se budžeti merijo v milijonih in morajo biti jadralci ne le odlično psihično in fizično pripravljeni športniki, ampak tudi spretni poslovneži ter čim boljši piarovci, pridih avanture ostaja. Prav ta je tista, ki jih v očeh množic postavlja na vrh sveta, na jadralski Everest in iz njih dela junake. Zato enako toplo pozdravijo zmagovalca, kot znajo v veličastni množici pričakati zadnjega. Za gledalce Vendéeja so zmagovalci vsi, kajti pot je bila dolga, težka in nepredvidljiva. Priti nazaj pomeni zmagati, priti nazaj prvi je prestiž.

Start Vendéeja je tradicionalno v Les Sables d'Olonnu, enem od francoskih središč oceanskega jadranja, od koder se prek zloglasnega Biskajskega zaliva, ki je v drugi izdaji dirke leta 92/93 terjal življenje Britanca Nigela Burgessa, jadralci podajo proti prvemu od treh slavnih rtov – južnoafriškemu Rtu dobrega upanja. Od tam jih pot vodi po Južnem morju v Indijski ocean, mimo rta Leeuwin na jugozahodni avstralski obali v Pacifik ter okoli zadnjega rta vseh rtov, Horna, nazaj v Atlantik. Čeprav še najbolj domač, večina udeležencev ga je za trening prejadrala že večkrat pod okriljem različnih Transatov, Atlantik ostaja nepredvidljiv in pot do doma še dolga. Letošnji je terjal dve žrtvi tik pred koncem in ponovno potrdil staro Vendéejevo modrost: »To finish first (or anywhere) – first you have to finish.« Dva tisoč milj pred ciljem je pred jadralci še vedno dva tisoč milj, ko gre lahko kaj narobe. In letos je šlo marsikaj narobe že takoj na začetku.

Dvajset skiperjev se je zbralo na startu, med njimi osem Nefrancozov, in se ob 13:02 po startnem signalu francoskega igralca Françoisa Cluzeta podalo dogodivščini naproti. Enajst jih je regato uspešno končalo. Tudi letos je moško družbo popestrila ena ženska, Angležinja Samantha Davies (Savéol), za katero smo stiskali pesti že na prejšnjem Vendéeju, ko je na svoji rožnati Roxy osvojila srca občinstva in končala kot odlična četrta. Čeprav nas je takrat prepričala tudi s svojo srčnostjo, ko sta z Marcom Guillemotom brez oklevanja obrnila in odjadrala na pomoč poškodovanemu Yannu Eliesu, pa očitno karma le ni zdržala do tokratne dirke. Sam Davies je le nekaj dni po startu ostala brez jambora, tretjeuvrščeni iz zadnjega Vendéeja Marc Guillemot (Safran) in favorit za najvišje uvrstitve tudi na letošnjem pa je le dobre štiri ure po startu in zgolj 50 preplutih miljah prvi odstopil zaradi poškodovane kobilice. Zelo žalosten konec štiriletnih sanj je bil to za oba, pa še za vrsto drugih jadralcev, ki jih je letošnji Vendée vzel v prvih dneh dirke. Po zgolj treh dneh je šarmantni 51-letni Kito de Pavant (Groupe Bel) med nekajminutnim krepčilnim spancem naletel na ribiško ladjo ter premec svoje smejoče kravice premočno poškodoval. »Preklet sem, Vendée Globe mi ni namenjen. Da moram ponovno odstopiti, in to le po dveh dneh regate, to ni mogoče ...« je bil razočaran Kito, ki je v prejšnjem ostal brez jambora že prvi dan po startu. Podobna usoda je doletela tudi najmlajšega udeleženca regate, 27-letnega Louisa Burtona (Bureau Vallée), ki je na popravilo poškodovane pripone odjadral nazaj v Les Sables d'Olonne, a se je potem odločil za odstop. Dominique Wavre je na Mirabaudu nerodno padel in si zlomil vretence, ki se mu je med regato zacelilo samo. Javier 'Bubi' Sansó (Acciona 100% EcoPowered) se je moral zateči v zatišje Kanarskih otokov, da je lahko rešil svoje tehnične težave.

Medtem pa je mlad, a izkušen François Gabart (Macif) začel napadalno in v razburkanem morju Biskajskega zaliva že prevzel vodstvo. Skozi celotno dirko smo ga lahko gledali spredaj in v boju s še enim iz nove generacije perspektivnih oceanskih jadralcev Armelom Le Cléac'hom na Banque Populaire. Na trenutke je bil tokratni Vendée videti kot regata jadralskega dvobojevanja, jadralca sta se podila drug ob drugem in si občasno celo z vsakim obratom izmenjevala vodstvo. Neverjeten prizor, če pomislimo, da je treba obpluti svet, a mladostni entuziazem, neverjetna fizična pripravljenost, jadralske izkušnje in seveda neizmerna motivacija po najprestižnejšem naslovu so ju gnali naprej v noči brez spanca. Statistika kaže, da so jadralci na tej zadnji dirki spali povprečno od tri do šest ur na dan, le redko pa več kot eno uro naenkrat. Ne prav daleč za njima smo lahko spremljali švicarskega jadralca Bernarda Stamma (Cheminées Poujoulat), Francoza Jean-Pierra Dicka (Virbac Paprec 3) ter Britanca Alexa Thomsona na Hugo Bossu. Če ne drugače, se Alexa najbrž spominjamo po simpatični reklami za to modno znamko, ko spodobno oblečen v obleki in kravati z jet-skija zleze na kobilico svoje nagnjene barke ter z nje najprej nekajkrat nespretno čofne, potem pa le nadvse elegantno skoči na glavo. Tokrat je šlo seveda zares in se je moral ubadati s povsem drugimi težavami, predvsem s popravilom hidrogeneratorja in krmil, a je ponovno dokazal, da ga sponzor 'pravih moških' oblačil le ni izbral po naključju. S težavami so se še naprej spopadali tudi drugi. Jérémie Beyou (Maître CoQ) je zaradi poškodbe kobilice moral odstopiti nedaleč od Zelenortskih otokov, Vincent Riou (PRB) pa je trčil v tako imenovani UFO (Unidentified Floating Object) – veliko plutajočo bojo, ki je njegov AIS ni mogel zaznati. Huda poškodba premca je zmagovalca zadnjega Vendéeja prisilila k odstopu. Tisti dan, ko je takrat vodeči Francoz Armel Le Cléac'h kot prvi prečkal ekvator, je daleč za njim poljski jadralec Zbigniew Gutkowski (Energia) po večdnevnih težavah z avtopilotom in številnih drugih zapletih, ki jih je zares požrtvovalno reševal domala od prvega dne regate, objavil svoj odstop. V južni Atlantik so eden za drugim prijadrali tudi drugi iz vodilne skupine, veteran Mike Golding (Gamesa) že dvaindvajsetič. Tudi na tej dirki je bilo kar nekaj starih jadralskih mačkov: poleg Goldinga, Stamma, Marca Guillemota in Kita de Pavanta tudi Jean Le Cam in Dominique Wavre. Nobeden od uvrščenih na koncu ni posegel po najvišjih mestih, prvi med njimi je ciljno črto prečkal 53-letni Francoz Jean Le Cam (SynerCiel), osem dni za zmagovalcem na petem mestu.

Po prvem valu odstopov smo upali, da se bo življenje za preostale jadralce vsaj nekoliko umirilo, a kadar se barke žene do njihovih skrajnih meja, te hitro postanejo še kako ranljive. Bernardu Stammu se je pokvaril hidrogenerator, eden najvitalnejših kosov na barki, saj proizvaja elektriko za delovanje inštrumentov, avtopilota, nagibne kobilice ... in na popravilo se je moral zateči na Novo Zelandijo. Zaradi močnega vetra, ki ga njegovo lastno sidro ne bi zdržalo, se je privezal na tam zasidrano rusko ladjo, pri čemer mu je pomagal eden od mornarjev. S tem pa prekršil sveto pravilo regate, ki prepoveduje kakršnokoli zunanjo pomoč, zato je regatni odbor proti švicarskemu jadralcu sprožil protest in ga pozneje tudi diskvalificiral. Dirka je tekla dalje in kako lepše začeti novo leto kot prav z zdravljico? Prvega januarja 2013 je mladi Gabart prvi objadral rt Horn, le uro in 15 minut za njim pa je nekaj šampanjca z morjem delil tudi Armel Le Cléac'h. Ravno v teh istih urah je Alessandro Di Benedetto (Team Plastique) na drugem koncu sveta prav enako zavzeto na stari, povsem nekonkurenčni jadrnici, edini s fiksno kobilico, zajadral v Pacifik. Pa naj še kdo reče, da šteje le zmaga!

Prav Vendée Globe je lep dokaz slovite de Coubertinove misli. Priti na start te regate, potem ko je treba prepričati sponzorje in zbrati milijone, pripraviti barko in sebe, je zmaga že sama po sebi. Zato se na startu običajno znajde tudi nekaj takšnih, ki na najvišje uvrstitve ne morejo računati, a jim zanje tudi ni mar, saj so njihovi cilji drugje. V tokratni dirki je bil eden teh mlad francoski jadralec Tanguy de Lamotte, ki je iz uspešnega jadralca na jadrnicah razreda class40 nedavno presedlal na IMOCO in skozi svojo kampanjo pod pokroviteljstvom humanitarne organizacije Initiatives-coeur zbiral denar za otroke z boleznimi srca. Vsak lajk na Facebook strani pokrovitelja je od donatorjev prinesel en evro in do konca njegove dirke – v cilj je priplul kot predzadnji z 20 dnevi zaostanka za zmagovalcem – jih je zbral že 200 tisoč. Akcija še traja, tako da lahko še vedno prispevate evro. Še en jadralec je odplul, ne da bi računal na zmago, in se tudi srečno vrnil. Kot zadnji, a to ni zmotilo veličastne množice, ki ga je prišla pozdravit ob vhod v kanal pred Les Sables d'Olonnom. Občinstvo Vendéeja ve, za kaj gre in kdo je kdo. Francosko-italijanski jadralec Alessandro Di Benedetto je tisti, ki je na zgolj 6,5-metrski jadrnici brez postanka sam objadral svet, prav po ruti, ki jo predvideva Vendée Globe. Tik pred Hornom je takrat leta 2010 ostal brez jambora, a se ni vdal, z veliko ustvarjalnosti je naredil nadomestnega in v Les Sables d'Olonne prijadral po 268 dneh na morju. »Alessandrov pogum in srčnost sta tako velika kot oceani, ki jih je prejadral,« je njegov podvig komentiral legendarni francoski oceanski jadralec Yves Parlier. Alessandro je pozneje napisal knjigo Autour du monde sur un voilier de 6,50 metres (Okoli sveta na 6,5-metrski jadrnici) ter začel sanjariti o bona fide kampanji Vendée Globe. Razumevanje je našel v Teamu Plastique in njihovih partnerjih. Didier Elin, direktor Team Plastique, je povedal: »Že leta spremljam Alessandrove podvige. Živim v Les Sables d'Olonnu in udeležil sem se prav vseh Vendéejevih startov. Od nekdaj sem si želel, da bi lahko nekega dne tudi sam sodeloval na enem od njih.« S partnerji je uspel zbrati denar za staro barko in, kot kaže, je bil tudi skiper pravi. Glasni aplavzi v cilju letošnjega Vendéeja so bili tako namenjeni tudi vsem, ki si upajo, njihovim uresničenim željam in sanjam. Te so si zagotovo uresničili zmagovalci. V rekordnih 78 dneh, dveh urah in 16 minutah je cilj prečkal François Gabart, ki je svet objadral s povprečno hitrostjo 15,3 vozla. Zgolj tri ure in 17 minut za njim, pred očmi ravno prav razgretega občinstva, je v cilj priplul tudi Armel Le Cléac'h.

Izjemen dan je bil to za sodobno oceansko jadranje, ko sta kar dva nadarjena mlada jadralca prvič v zgodovini sklenila svojo pot okoli sveta v manj kot 80 dneh. Kot tretji je osemdeseti dan vplul Alex Thomson, ki mu je k stopničkam pomagala tudi nesrečna izguba kobilice Jean-Pierra Dicka, a mu moramo vseeno priznati odlično jadranje na jadrnici iz leta 2007. V svoji prvi izjavi je povedal: »Vse čestitke, JP. Ne vem, kako ti je uspelo, naredil si nekaj izjemnega in res si lahko ponosen nase. Za tabo je odlična dirka, zaslužil si si tretje mesto. Žal mi je, da sem ga moral prevzeti, a sem se držal tvojih nasvetov in pazil nase.« Še ena drama se je namreč odvila le 2650 milj pred ciljem, ko je Jean-Pierre Dick, skozi celotno dirko zanesljivi zasledovalec najboljših dveh in najresnejši kandidat za tretje mesto, nenadoma ostal brez kobilice. Napolnil je vodne tanke ter s tem uravnotežil jadrnico, zmanjšal površino jader in odjadral dalje. Jadralec iz Nice je svoj tretji Vendée Globe začel kot favorit in na četrtem mestu – potem ko je vmes tudi vodil in bil večino dirke med prvimi tremi – končal kot junak. Nekaj manj sreče je imel Javier Sanso. Zgolj 400 milj pred Azori, le malo naprej od Dickove nezgode s kobilico, jo je izgubila tudi njegova Acciona 100% EcoPowered. Jadrnica se je obrnila, španskega jadralca pa je iz rešilnega splava rešila portugalska mornarica. Čeprav Bubi ni prijadral čisto do cilja, pa je odjadral dovolj, da bo Acciona 100% EcoPowered v zgodovino zapisana kot prva zelena IMOCA, ki je vso potrebno energijo proizvedla s pomočjo morja, sonca in vetra – in na njej ni bilo niti kapljice fosilnih goriv – ter dokazala, da je tako dejansko mogoče obpluti svet. Ker tudi Vendée Globe postaja vse bolj zelen, bomo najbrž na naslednjem takšnih jadrnic videli še več.

Medtem ko se predzadnjega Vendéeja spominjamo po srčnosti nastopajočih, ki so v najbolj ekstremnih razmerah znali odmisliti slo po uspehu in obrniti v pomoč sotekmovalcem v stiski, se bo ta zapisal v zgodovino po številnih rekordih in žal tudi (pre)številnih poškodovanih in izgubljenih kobilicah. Devetindvajsetletni François Gabart je v cilj svoje prve dirke okoli sveta prijadral kot najmlajši zmagovalec v zgodovini, najmanjša je bila tudi razlika med njim in drugouvrščenim Armelom Le Cléac´hom in oba sta regato končala v manj kot osemdesetih dneh. Najmanjša, 26-dnevna, je bila tudi razlika med zmagovalcem in zadnjim v cilju. Kot zanimivost: zmagovalec predzadnjega Vendée Globa Michel Desjoyeaux je takrat porabil 84 dni. S tem rezultatom bi bil tokrat četrti.

FOTO: Vincent Curutchet/DPPI, Dominique Wavre, Armel Le Cléac'h, Samantha Davies, Mark Lloyd/DPPI, Jean-Pierre DickTanguy De Lamotte, Francois Gabart, Alessandro Di Benedetto, Javier Sansó

Ponatis legende, ladijskega dnevnika Nad brezni oceanov

Tue, 14 May 2013 11:55:52 +0200

Kdor ljubi morje in jadranje, je ladijski dnevnik Nad brezni oceanov (24,99 evra) hrvaškega pisatelja in pomorščaka Jožeta Horvata že zdavnaj najmanj enkrat prebral in ga nemara že ima na svoji knjižni polici.

Na srečo vseh drugih so pri založbi Didakta to izjemno delo, prvič originalno izdano v hrvaščini leta 1973, ponatisnili. Na srečo zato, ker se je leta 1965 zgodilo nekaj za tisti čas in razmere skoraj nepredstavljivega: z naročilom in izdelavo jadrnice Besa je padla odločitev družine Horvat za pot okoli sveta. Besa je za celi dve leti sprejela na krov 50-letnega barba Jožo kot kapitana ter člane posadke, ženo Renato, sina Marka in vajenca, ki je pomagal graditi jadrnico. Kakor še pravijo v založbi, je bilo Horvatovo nedoumljivo in izmuzljivo življenje razpeto med šest bark in šest romanov o prostranstvih morja, bilo je jadranje na meji smrti in življenja, njegovi dnevniški zapisi pa so le varljiva skorja življenjske modrosti, ki se preliva iz potopisa v filozofijo in iz romanesknih prvin nazaj v poezijo. Avtor se je od tostranstva pri 97 letih poslovil konec lanskega oktobra, tik pred izidom slovenskega ponatisa, a nam je tudi z njim zapustil neprecenljivo veliko.
www.didakta.si

Namig za kino: Jurski Park 3D

Tue, 14 May 2013 10:45:15 +0200

Po 20 letih je Jurski park še vedno videti fenomenalno. Prepričljivo in presenetljivo. Kot mejnik v filmski zgodovini je bilo seveda le vprašanje časa, kdaj bodo to epsko filmsko stvaritev predelali v 3D.

Potem ko smo v vseh nam vidnih dimenzijah videli potoniti Cameronov Titanik in so bili ljubitelji Vojne zvezd z inštalacijo prve epizode razočarani še v tretji dimenziji, je zdaj končno čas tudi za Jurski park 3D, da lahko na kar najbolj impozanten način vidimo, kako tiranozaver pohrusta nadležnega odvetnika.

Ocena: ****

Izvirni naslov: Jurrasic Park: An IMAX 3D Experience

R: Steven Spielberg

I: Sam Neil, Laura Dern, Jeff Goldblum

Marta Korcz: Čutna obsesija

Tue, 14 May 2013 10:23:39 +0200

Čudovito Marto so naši kolegi v poljski pobrateni redakciji prvič videli, ko je njene fotografije na natečaj Fotoerotica poslal njen prijatelj.

Zasedla je tretje mesto, kar v deželi Poljski ni slabo, je naravnost odlično, saj se po ulicah Varšave, Krakova in Danziga sprehajajo primerki ženske lepote, ki nepripravljenemu turistu lahko popolnoma zmešajo glavo. Za povrh nam je ta dolgonoga lepotica izdala, kako jo lahko osvojite. Ampak še preden si to preberete, vas vabimo, da se ustavite na prav vsaki njeni fotografiji in razmislite, kaj vse bi počeli z njo, če bi vam to dejansko kdaj tudi uspelo.

Foto: Marta Wojtal

Vroča dekleta operejo avto - (skoraj) brez uporabe rok

Tue, 14 May 2013 08:30:09 +0200

Pet deklet se odene v bikinke in nenadoma si vsi želimo, da bi bili avtomobil, ki ga perejo.

Večkrat smo se že zabavali s seksi dekleti iz YouTube kanala HotGirlsHotThings, posvečenega izključno pripravi spotov, v katerih vroča dekleta delajo vroče stvari.

Tokrat operejo avto, v stilu raperskega videospota - z drgnjenjem telesnih delov ob vedno bolj sijoči pleh.

Janez Bratovž: Najbolje ocenjeni slovenski kuhar

Mon, 13 May 2013 15:20:04 +0200

Pogovor z najbolje ocenjenim slovenskim kuharjem o nesrečnih michelinkah, o tem, kako skuhati raviole in zakaj je molekularna kuhinja že pase, žvarovina pa v modi.

Pred intervjujem sem bil lačen in sem zavil v neko znano ljubljansko picerijo. Naj povem, da sodim med tiste, ki jim je načeloma precej vseeno, kaj pojedo, da je le hranljivo in da ni premastno. Pica je bila sicer zelo mastna, ampak sem bil zelo lačen. In ko sva se pogovarjala z Janezom, s katerim je človek takoj na ti, in je natakar prinesel na mizo dve jedi, da nisva govorila na pamet in na suho, me je postalo sram tistega kosa testa s sirom na njem. Kot bi šel s pijanega žura, na katerem bi prepeval Murko, na intervju, denimo, z Dubravko Tomšič Srebotnjak.

Naš tokratni sogovornik ima restavracijo JB na začetku Miklošičeve ceste v Ljubljani, ki jo boste težko opazili, če niste ravno namenjeni tja, pa tudi če boste zagledali vhod vanjo, ne bi najprej pomislili na to, da se za vrati skriva verjetno najboljša slovenska restavracija. To vstopno skromnost so mu že očitali, a samo odmahne z roko. »K meni itak ne pridejo ljudje slučajno,« pravi. Teh bo oziroma je že zadnje čase nekaj več. Pred časom se je JB v Ljubljani kot edina slovenska restavracija uvrstil na Pellegrinov seznam najboljših evropskih elitnih gostiln, zdaj pa je spletna kulinarična stran The Daily Meal na svojo skrbno pripravljeno lestvico sto in ene najboljše evropske restavracije Bratovževo uvrstila kar na deseto mesto. Šli smo pogledat, zakaj.

PB: Katera jed z današnjega menija vam vzame največ časa? Katera je najzahtevnejša?

JB: Pri meni je tako, da veliko stvari vzame veliko časa in zato imam v kuhinji tudi veliko ljudi, in sicer 12. Mi delamo vse sami: od kruha, grisinov, krekerjev, testenin ... Pa tudi priprava je taka, da ... Tun z jedilnika se sicer samo nareže, ker je surov, se pa omaka kuha dve uri. Pa še tako je: če piše, da je juha iz šalotke, seveda ni samo iz šalotke. To je vse zelo zakomplicirano. Ali recimo tale hobotnica. Pripravim jo tako, da jo dam v korito, nanjo naribam repo, potem jo pa najmanj pol ure gnetem, da iz vseh por spravim sluz in nečistočo. Potem odrežem vsako lovko in jo s steklenico potolčem, da se zmehča, paziti pa moram, da je ne preveč. Potem dam lovke za deset sekund v vodo, potem pa v vrečko skupaj z juho, to vrečko zavakuumiram in kuham v pari dve uri. V vrečki zato, da se nič ne izgubi.

PB: Kaj pa pomeni sipina maringa?

JB: Maringa so beljaki, v katere zlivaš kuhan sladkor, da nastane pena. V to dam sipino črnino, da se naredijo taki mali črni bombončki. To gre zraven, ampak na jedilniku vsega tega ne piše, ker potem ne bi bilo na listih dovolj prostora. Bi bil jedilnik precej daljši.

PB: Kje pa nabavljate sestavine za jedi? Ko sem se pripravljal na ta intervju, sem našel precej eksotično zveneč recept, in sicer za sašimi jadranskega tuna v vasabiju, v kadaif povaljani škampi ... Kje se dobijo te reči?

JB: Zelo veliko dam na to, da uporabljam, če se le da, naše, slovenske sestavine. Pa ne samo to, pazim tudi na to, da vem, kdo jih je pridelal. Vsega seveda ne morem dobiti pri nas. Daši, ki je tukaj na jedilniku, je japonska zadeva, ampak pazim pa, da dobim najboljši daši, kar ga je. Daši je sicer japonska juha, ki ji dodamo posušenega tuna.

PB: Menda ste si omislili svojo njivo. Za potrebe restavracije?

JB: Prevelike potrebe imam, da bi lahko hrano sam prideloval, bom pa na tej njivi gojil nekatere rastline, ki mi bodo pomagale. Za zdaj še živim pri tašči, čeprav upam, da se bomo letos preselili v svojo hišo. Pri njej je zrasel motovilec, ki sem ga hotel porezati, pa me je nahrulila: »Si zmešan, ta mora še zrasti!« Ali pa bučke. Jaz bi odtrgal kakšne cvetove, tašča pa ne bi trgala, dokler ne zraste taka buča. Ali pa grah, tiste nitke ... pa ko raste rdeča pesa pa zelišča. Iz Semenarne, za katero zgleda, da je ne bo več, sem dobil vsa avtohtona slovenska semena. Zdaj še ne morem delati, ker živim na 600 metrih nadmorske višine in se je sneg šele stopil.

PB: Ali lahko v vaši restavraciji dobim kranjsko klobaso?

JB: Ne, imam pa spodaj menzo za Zavarovalnico Triglav, in če sta na meniju ričet in kranjska klobasa, ni problema, jo prinesemo, samo na karti je pa nimam. Imam nekaj gostov, ki imajo radi tudi take reči, ker ne moreš vedno jesti samo rib in škampov. Do kranjske klobase sicer nimam nobenih zadržkov. To je naša jed, na katero moramo biti ponosni, in je prav, da je zaščitena.

PB: Daily Meal vas je uvrstil na deseto mesto na lestvici najboljših restavracij v Evropi, in sicer naj bi pri tem upošteval najprej okus in ponudbo hrane, postrežbo pa notranjo opremo. Kaj je odločilo v vaš prid?

JB: Samo hrana, 90 odstotkov. Sam bi v tej restavraciji veliko spremenil. Če bi imel denar, bi tudi renoviral. Sam sem sicer najemnik teh prostorov, vsa oprema v restavraciji je pa moja.

PB: Ste opazili, ko so prišli degustatorji Daily Meala?

JB: Ne, in tudi ne moreš vedeti, samo sumiš lahko na koga. Če je tujec in če je sam, recimo.

PB: Ste bili presenečeni ob tej uvrstitvi?

JB: Popolnoma. Dobil sem mejl, da sem med desetimi sredozemskimi restavracijami. Potem sem pa odprl mejl in videl, da je Franko [restavracija Hiša Franko v Kobaridu] na prvem mestu, jaz pa na zadnjem. Kaj je pa to? No, potem sem šel pa gledat Francijo in vidim, da je tam Ducasse zadnji, da je v Angliji Heston Blumenthal zadnji ... in sem šele potem ugotovil, da so šli od zadnjega k boljšemu. Ampak potem sem mislil, da bodo lestvico izdali po regijah in čao. Čez kakšnih 14 dni pa povsod novica o tem, da sem deseti. Najbolj pa sem vesel, da to ni bilo kar tako, to ocenjevanje. Dvesto ljudi, med katerimi so bili tudi Michelinovi ocenjevalci, je sedem mesecev opazovalo te restavracije. Seznam 1450 restavracij so najprej skrčili na 250, potem na 100, potem je pa sedlo 33 ljudi in izdelalo to lestvico. Pa ne pravim, da je moja restavracija deseta najboljša v Evropi, ampak je pa res, da sva bila pred kakšnimi 14 dnevi s hčerjo v neki italijanski restavraciji s tremi Michelinovimi zvezdicami, pa ... Ne vem. Tam je bilo 30 natakarjev, hrana pa čisto nič boljša kot pri meni.

PB: Nekje ste rekli: »Naši me nikoli ne bodo tako dobro ocenili kot tujci.« Zakaj?

JB: Ko je ocenjevanje v Ljubljani, še nikoli nisem bil prvi. Ko je pred kratkim v Slovenskih novicah potekalo neko razvrščanje slovenskih restavracij, sem bil drugi. Ko pa gre za kakšna tuja ocenjevanja, sem pa edini med Slovenci, drugih sploh ni na lestvici.

PB: Od tega seznama Daily Meala so minili trije meseci. Se že kaj pozna pri obisku?

JB: Se. Na začetku se pozna pri domačih, na malo daljši rok pa pri tujcih. Poznalo se je tudi, ko sem bil leta 2010 na 89. mestu San Pelegrinove lestvice. V našo restavracijo ne pridejo ljudje naključno z ulice. Pridejo tisti, ki prav zaradi tega obiščejo Ljubljano.

PB: Menda je vaša restavracija na tej lestvici Daily Meala edina brez Michelinove zvezdice.

JB: Ne vem povsem točno, ampak med tistimi devetimi pred menoj je samo Noma na tretjem mestu z dvema zvezdicama, vsi drugi imajo po tri, tako kot tudi vseh 15, ki so na seznamu za menoj. Včeraj je izšel Michelinov vodič po glavnih evropskih mestih in sem potihoma upal, da bo Ljubljana notri, pa je ni. S tem michelinom je že prav trapasto. Včeraj je bila pri meni neka huda francoska gospa. Videlo se je, da se spozna in bi lahko bila kakšna ocenjevalka, čeprav je prišla v družbi. Pogovarjala sva se in sem videl, da pozna vse najboljše kuharje, vse ji je bilo jasno in mi je potem rekla: »Vi bi jo zlahka dobili.« Okrog te zvezdice se je naredila velika fama. Zunaj ena zvezdica ne pomeni nič. Samo najbolj znana je. Obstaja pa tudi seznam Gault Millau, za katerega pravijo: če imaš dve kapi Gaulta Millaua, je, kot bi imel eno Michelinovo zvezdico. Ta lestvica gre od ena do 20. Lani, ko so bili prvič pri nas, sem dobil 15 točk, letos 16, prihodnje leto jih bom mogoče 17 in s tem tri kape.

[Natakar prinese krožnik na mizo.]

PB: Kaj je to?

JB: Jadranski tun z gobami.

PB: S katerimi?

JB: S topolovkami.

['Mmmm,' reče fotografinja in malo pozneje rečem 'mmmm' še sam.]

JB: A vama je všeč? Tun je najboljši, kar se ga je dalo dobiti. Jaz ga kupim celega, tale je z Murterja, in ga pripravim surovega. V omaki je pa šalotka in posušeni tun, ampak to se vse precedi.

PB: Omenili ste Nomo, dansko restavracijo, ki je zasedla prvo mesto na San Pellegrinovi lestvici. V nekem intervjuju ste rekli, da je takoj zatem dobila 1,3 milijona evrov. Od koga?

JB: Od mesta Köbenhavn. Takrat sem se sam pohecal, da bi lahko nekdo v Sloveniji še meni plačal, da bi prenovil restavracijo. Kaj so oni naredili? Vsako sobo v Köbenhavnu so podražili za pet evrov, ker pride v Nomo toliko in toliko ljudi. Plačali so lastniku, da je napisal knjigo, plačali so mu za renovacijo zgornjega nadstropja, da je lahko zaposlil 40 ljudi. Ta denar so, brez skrbi, dobili nazaj. Nekaj tega denarja je dalo mesto, nekaj so dali hoteli ... Tudi sam sem bil tam, pa nisem bil samo v Nomi, sem si šel pogledat še tri, štiri druge restavracije, pa spal sem tam štiri noči.

PB: Ste jedli v Nomi?

JB: Ja, saj poznam Redzepija. Zanimivo, ampak v tej restavraciji dobiš malo širšo in nizko glineno skodelico, v njej pa ocvirke in mast pa malo kruha. Kaj je to za nas? Nič. Zanje je pa odkritje tisočletja, ker ne poznajo tega, okus je pa fajn. Zakaj zdaj ni dobil tretje Michelinove zvezdice? Po mojem zato, ker hrana v Nomi niti ni tako posebna, sem jedel kje drugje že mnogo bolje. Je pa vzdušje in vse skupaj, energija, to je pa izredno. Drugje tega ne doživiš.

PB: Pravite, da bi restavracija potrebovala prenovo. Saj imate vplivno klientelo. Ali si ne želijo jesti v urejenem okolju, si ne želijo, da bi se iz tega lokala razvila zgodba?

JB: Jaz poznam skoraj vse. Ni človeka, da ga ne bi poznal. Ampak da bi pa koga prosil, do tega mi pa ni. Če bi pa imel denar, bi podrl nekaj sten, napravil separeje, da bi bilo malo ločeno, stole imam sicer najboljše, kar jih je, in se v 12 letih še en sam samcat ni zamajal. V prejšnji restavraciji sem samo stole šraufal. Zoprno. Bi jih pa zdaj tudi zamenjal. Ma, veliko bi bilo treba narediti. Edino kuhinja ne potrebuje ničesar. Ves čas sem vlagal v kuhinjo in imam v njej zdaj take pripomočke, da ne pogrešam nič.

PB: V enem od člankov, ki so pisali o vas, sem prebral, da ste se uveljavili s francosko-sredozemsko-japonsko navdihnjenimi slovenskimi jedmi. To drži?

JB: V svoji kuhinji imam nekaj japonskega, ker sem bil na Japonskem, pa eno leto je pri meni delal Japonec. Zelo dober kuhar, Joši mu je ime. On je odšel drugam, ampak s tem je tako. Tudi če si izredno dober pa nimaš prave robe ... Če je za nekoga vse predrago, nima pa takega tuna, ga tudi Joši ne zna pričarati. Od Japoncev sem, recimo, pobral nekatere reze. Oni nekatere stvari, meso ali zelenjavo, čisto drugače režejo kot mi. Vse to počnejo bolj dizajnersko. Por zarežemo mi kar povprek, oni ga pa malo poševno, in to zgleda potem čisto drugače. Vizualno, okus je seveda isti. Ali pa kuhanje različnih reči. Pri nas zavremo vodo, dodamo sol in je to to. Če pa dodaš rdečo peso, bo krompir rdeč. Lahko dodaš žafran, pa je krompir rumen in diši po žafranu. Tudi tako se kuha.

PB: Ste na Japonsko odšli na izpopolnjevanje?

JB: Ne, tja me je povabil neki gospod, ki je bil zelo pogosto pri nas v Sloveniji. Bil je tudi glavni ocenjevalec na vinskem sejmu v Ljubljani, že pred 30 leti. Tosihiko Cukamoto mu je ime. On je zdaj že zelo star in je vse organizirala žena, da sem tam poskusil najboljši suši, najboljšo tempuro, najboljši tepanjaki. Eno večerjo sem pa jaz skuhal na Ginzi, v središču Tokia.

PB: Se spomnite, kaj ste jim skuhali?

JB: Se. Naredil sem sesekljano govedino, potem sestavine, ki gredo v tatarski biftek, jih pa nisem dal v meso, ampak posebej zmlel in potegnil eno tako vrsto te omake, napravil kroglice tega surovega mesa, ki sem mu dodal samo olivno olje in sol, pa v rdečem vinu in sladkorju sem skuhal male paradižnike in to dodal. Se pravi, da je bila ta jed kot nekakšen tatarski biftek, le da si moral vzeti meso, omako in si jo sam sestaviti na krožniku.

PB: Menda vam je izbiro kuharskega poklica svetovala stara mama. Je to res?

JB: Stara mama. Ko sem bil še otrok, me je vprašala, kaj bom, in sem rekel, da zidar. Otrok pač. Stara mama se je pa rodila leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna, drugo je pa že doživela, in je rekla: »Zidar, ne, boš na vetru pa na dežju. Bodi kuhar, boš na toplem, jesti boš imel, piti ...« Ona je tako gledala na to in sem razmislil in se odločil za kuharja.

PB: Po srednji gostinski ste se zaposlili v Špornu v Radomljah. To je bila že takrat precej znana gostilna, kajne?

JB: Včasih v Ljubljani ni bilo nič, najmočnejši je bil ta domžalski del: Kovač, Šporn, Medved ... Ta pa res že precej nazaj. Ta gostilna je bila samo za kakšnih 15 ljudi in tja so recimo hodili Dolanc, Kardelj ... Napol zaprti tip gostilne. Še hujši je bil pa Kirhar v Domžalah. Jaz nisem bil tam, ker sem bil še premlad. Si pa moral pozvoniti, da so ti odprli, in menda je bilo notri izjemno lepo. Jaz sem videl samo dve mizi, rezljani, noro, in lahko rečem, da sta samo tisti dve mizi stali po pet tisoč evrov. Gostilna je bila sestavljena iz majhnih separejčkov s po eno, dvema, tremi mizami in že takrat so imeli tam voziček za konjak, že pred 40 leti. Lastnika sta bila dva geja in ne vem, kaj se je potem zgodilo, da sta gostilno prodala.

PB: Ste prišli v Šporna kot vajenec?

JB: Takrat, ko sem prišel tja, je bil Šporn pojem in sem si zelo želel kuhati v tej gostilni. Na žalost sem potem zelo hitro moral v vojsko, in ko sem se vrnil, ni bilo več prostora. Odšel sem drugam, pa je potem lastnik prišel pome in sem še nekaj časa delal tam.

PB: Zakaj ste pa odšli? In to v menzo Energetike v Ljubljani? Ali ni bil to korak nazaj na vaši kuharski poti?

JB: Ja. Ampak v Energetiki je delal moj oče in meni je bilo tam všeč zato, ker sem šel sredi maja na Rab in tam do konca septembra kuhal v njenem počitniškem domu. In ker sem si tam prikuhal toliko ur, sem po vrnitvi v Ljubljano lahko še v novembru in decembru koristil te ure in delal še kje drugje. Pa še ženo sem spoznal tam.

PB: Domnevam, da ste se že na srednji gostinski šoli razlikovali od večine sošolcev. Številni med njimi so se kuharije lotili, ker so pač potrebovali poklic, in se pozneje niso več prav zelo trudili?

JB: Hotel sem imeti nekaj svojega. Najprej sem razmišljal o kiosku, kjerkoli, takrat me je bolj zanimal denar kot pa kuhinja. Na občine sem vlagal prošnje, da bi dobil prostor, ampak takrat je bilo pa s tem še teže kot danes. Star sem bil 21 let in dobri punkti so bili vsi rezervirani. Šele ko sem odšel v tujino, sem videl, kaj vse se da pa kako kreativen moraš biti za to. In ko sem bil nekaj časa tam, sem si rekel: »To, kar znam zdaj, tega ne zna nihče v Sloveniji. Čim prej moram domov in to znanje pokazati.«

PB: Med letoma 1987 in 1992 ste delali v vasi Egg ob Baškem jezeru v Avstriji, in sicer v gostilni Tschebull. Od kod pa ta Tschebull?

JB: Mogoče so bili predniki teh ljudi, lastnikov, Slovenci, ki niso več znali slovenščine. To ime se me je prijelo kot vzdevek, in ko sem se vrnil, sem hotel dati ime svoji gostilni JB, po kraticah imena, ampak se mi je zdelo nekam prazno. Kot svoj znak sem si izmislil kuharsko kapo, tak je bil moj prvi znak, v katero sem napisal JB, spodaj pa by Tschebull. Nekako se mi je zdelo na tak način zaokroženo. No, takrat se mi je zdelo, da znam grozno veliko, ampak ko zdaj pogledam nazaj, pa vidim, da do znanja prideš šele z leti. Mogoče sem zdaj dober, pa še zmeraj se moram vsak dan učiti in vsak dan študirati. Če bi zdaj tako kuhal, kot sem takrat, bi bila tole čisto navadna gostilna.

PB: Vrnili ste se torej v Slovenijo in poiskali svojo gostilno?

JB: Ni bilo čisto tako. Na vrat na nos tudi nisem hotel. Bil sem doma in sem odšel v Domžale na kavo in tam srečal natakarja, s katerim sva delala pri Špornu, je pa tudi sam precej delal zunaj. »A misliš biti še dolgo zunaj?« me je vprašal. Sem rekel, da ne in da če bi našel kaj pametnega, bi se vrnil. Predlagal je, da si ogledam bife, ki ga nekdo oddaja. Čeprav me bife ni zanimal, ker sem si želel restavracije, sva šla to pogledat. To je bil najhujši pajzl, kar jih je bilo. Je pa bil nekako na novo narejen, in ko sem stopil not, sem si znal predstavljati, kako bi to zgledalo. Majhno sicer, ampak saj je vseeno. Potem sem poklical lastnika in mu rekel, da bi vzel v najem. »Dve leti je treba plačati vnaprej,« je rekel. »V redu, prav.« »Kaj bi pa imeli?« »Restavracijo.« »Kje?« »Nič ne skrbite, to bom že sam zrihtal.« Potem sem delal, denarja ni bilo, in ko sem vse prenovil, sem bil brez njega. Pa pravi nekdo, da moram nabaviti še garderobne omarice. Potem sem zvedel, da so bili tam eni, ki so jih imeli, in sem odšel ponje. Sposodil sem si 200 evrov od očeta, ker sam res nisem imel, in je ena stala sto evrov. Opoldne tistega dne sem odšel po omarice, dal 200 evrov, ob enih je bila inšpekcija pri meni, pogledala vse, odkljukala in odšla. Takoj, ko so odšli, sem omarice naložil in jih odnesel nazaj: »Fantje, žal mi je, čez vrata mi ne gredo. Kaj bomo zdaj?« »Kaj hočemo,« so rekli in mi vrnili denar.

PB: Ste imeli takoj promet?

JB: Ah, kje. Punkt ni bil dober, prostor v privatni hiši brez parkirnega prostora, nič. Če me je kdo poznal, je vsake toliko zašel tja. Mogoče tri dni ni bilo tja niti enega gosta pa so potem konec tedna prišli trije ali največ kakšnih šest, ampak jaz sem plačal najemnino za dve leti vnaprej. Mi smo pa kuhali tako, kot da bo vsak dan polno, ker sem pač uvedel tak sistem s svežo hrano. In potem smo jo metali stran. Nakar me neki dan pokličejo z ameriške ambasade, da bi rezervirali prostor za deset ljudi. Prišli so z ameriške ambasade, nemške, avstrijske, francoske ... Nekdo jim je moral povedati zame. Kmalu zatem pa kličejo z urada predsednika vlade. Najprej sem mislil, da je zajebancija, pa ni bila in takrat je k meni prvič prišel Drnovšek. Potem se je pa to malo razvedelo in je počasi šlo navzgor. Saj s tem je tako: če gre hitro gor, gre tudi hitro dol.

PB: Nekje ste rekli, da pri kuhanju ni dovolj biti dober, imeti moraš tudi občutek, dar. Kako se opazi ta občutek za kuhanje? Takoj?

JB: V 20 letih se je pri meni zamenjalo veliko ljudi, ampak s tem darom sem imel samo dva. En kuhar pa mislim, da ga ima moja hči. To je zelo težko povedati. Ko imaš toliko stvari, moraš premisliti, katere bodo šle skupaj. Katera od njih bo surova, katera kuhana ... To ima malokateri. Saj delajo fantje veliko lepše krožnike, kot jih jaz, če jih pogledaš. Ampak ni dovolj, da je samo lepo.

PB: Ali nimamo danes receptov že za vse? Prebereš, slediš navodilom in skuhaš?

JB: Za te stvari nima nihče receptov. Tudi to je po mojem vplivalo na to, da sem se uvrstil na te lestvice. Če bi ocenjevalci prišli k meni in ugotovili, da sem koga kopiral, ne bi.

PB: Živimo v času, ko se vse zelo skupaj spreminja. Če pogledamo, denimo, mobilno telefonijo. Kuhanje pri tem ne zaostaja prav veliko?

JB: Ni tako hudo kot v telefoniji, se pa spreminja. Obstajajo nekatere naprave, ki jih preprosto moraš imeti, saj brez njih ne moreš pripraviti hrane, kot bi si želel. Obstaja mešalnik, ki obenem greje in meša. Karkoli daš noter, nastane iz tega krema. In če hočeš imeti kremo, ga moraš imeti. Potem je še en mešalnik, ki pa zamrzuje in meša z diamantnimi noži in pri 28 tisoč vrtljajih. Če tega nimaš, ne moreš narediti takšnega sladoleda, kot ga naredim jaz: tako penastega, tako kremastega, s tako potenciranim okusom. Če delaš ananasov sladoled, ima bolj ananasast okus, kot ga ima sam ananas. Ampak stane pa pet tisoč evrov.

PB: Kaj je zdaj 'in' v kuhinji? Smo z molekularno kuhinjo opravili?

JB: To je že mimo. S tem se zdaj ukvarjajo v Srbiji in Romuniji, tam to še vžge.

PB: Ste pa bili tudi sami nekaj časa navdušeni nad njo, če se ne motim?

JB: Ja, zanimala me je, ampak sem kmalu videl, da gre za teater, da z njo ne bom pridobil prav veliko pri okusu hrane. En kup praškov, en kup želatine, en kup pene, en kup dima ... Ti ne moreš prijeti tistega dima ... To je vse en sam šov. Zdaj se mi zdi, so v kuhinji postale najpomembnejše prave surovine s pristnim okusom. Recimo, ena od mojih jedi je jajce z ocvirki. Ampak jaz dobim špeh od krškopoljskega prašiča ...

PB: Takega, ki se prosto pase?

JB: Ja, in to potem posolim pa dam za štiri dni v hladilnico, da spusti vodo, potem pa to narežem na roke in naredim iz tistega ocvirke. Pa ne dam celega jajca, ampak samo rumenjak, dodam še neka zelišča, tako ... Zadnjič sem dal to nekomu, pa je rekel: »To ima pa tak okus, kot so ga imele jedi moje stare mame pred 40 leti.« To je zame tisto ta pravo. Korenja, ki so ga pripeljali iz Španije in je tam zraslo v treh dneh, ne moreš primerjati s tistim korenjem, ki je zraslo doma na vrtu. To se mi zdi, je zdaj tisto najpomembnejše.

PB: Bral sem, da ste se ukvarjali z oživitvijo in posodobitvijo starih meščanskih slovenskih jedi. Ali to sodi v ta okvir?

JB: Nisem se tega lotil na tak način, da bi hotel oživiti kar vse stare meščanske jedi, nekatere pa. Recimo telečji priželjc ali rajželjc, kar so telečji vampi. Včasih so te vampe delali v nekakšni štruci, zaviti v svinjsko mrežico, in jih potem rezali. Uporabil sem skoraj enake sestavine, ampak sem iz njih napravil tako majhno kroglo, ki sem jo zavil v svinjsko mrežico in jo spekel. Ampak to je bilo zame nekako presuho. Zato sem napravil še telečjo omako, tako, ki se kuha 12 ur, in jo polil čez te vampe. Je bilo že malo bolje, ampak mi je še zmeraj nekaj manjkalo. In sem poiskal avtohtono jabolko, ga olupil, skuhal v sladkorju in dodal še to. Te stvari skupaj so me pa zadovoljile. Se pravi, iz one puste štruce sem dobil enako jed, le malo izpopolnjeno.

PB: Koliko časa vam vzame tak eksperiment?

JB: [Pomigne natakarju in mu naroči, naj prinese raviole.] Prav pri teh raviolih, ki jih boš zdaj dobil na mizo, sem premišljeval, kako je to zanimivo. Največkrat o tem premišljujem ponoči in si to zapišem v zvezek. Od 50 stvari, ki si jih zamislim, jih za 30, ko jih poskusiš, ugotoviš, da niso v redu. Dvajset je takšnih, da bi nekako šle, pa jih kljub temu takoj odpade še 15. Pet jih je recimo takih, da bi bile, ena med njimi je pa top. Ti bom nekaj pokazal. [Prinese zvezek s seznamom receptov.] Tole že kar nekaj časa pišem. To je samo seznam jedi, ob njih pa piše tu in tam: top. Na tej strani so tri, na tej, recimo, samo ena. To so tiste jedi, s katerimi sem res zadovoljen. V tem zvezku, ki pokriva časovno obdobje petih let, je zdaj vpisanih 85 jedi.

PB: In jedi z oznako top pridejo na meni?

JB: Ja. Tale krožnik, ki ga boš zdaj dobil, je nekaj posebnega. Prvič sem ta raviol napravil pred tremi, štirimi leti. Najprej je bil en raviol, malo večji, čez njega sem pa polil dve omaki. Potem sem to razvijal, tri leta delal na tem in boš videl, do česa sem prišel. Zdaj ni več en sam, ampak so trije majhni. Zakaj? Pri tistem enem je bilo preveč nadeva in premalo testa. Pri treh je pa razmerje povsem drugačno. Potem sem tistima dvema omakama, kremi iz pečene hruške, dodal še malo lukrecije in na vrh gosja jetra. In ker je bilo vse tako zelo mehko, sem potreboval še nekaj hrustljavosti, pa sem dodal lešnike, koruzno moko in biopšenično ter to pražil na maslu, da so se vse te moke in lešniki povezali. Pa, seveda, pri meni gre v kilo moke 40 rumenjakov, in ne pet ali šest kot kje drugje.

PB: Pred kratkim ste v nekem intervjuju omenili kuharje, ki jih cenite. In sicer: Enrica Cerea iz gostilne Da Vittorio v Bergamu, Heinza Becka iz La Pergole v Rimu, Eleno Arzak, lanskoletno najboljšo šefinjo na svetu, iz San Sebastiana in Hestona Blumenthala iz restavracije Fat Duck. Vse te ljudi tudi osebno poznate?

JB: Ja, in pri vseh sem tudi že jedel. Saj zdaj bi dodal še koga.

PB: Imajo vsi ti kaj skupnega?

JB: Pri Cereu sem imel zdaj svojega vajenca. Je izreden človek, in čeprav ima tri Michelinove zvezdice, ti je vedno pripravljen pomagati. Heinza Becka cenim, ker je eden tistih, ki največ razmišlja o kuhanju in naredi največ novega. Eleno Arzak zato, ker je kljub temu, da je priimek Arzak v kulinariki pojem – prej je bil kuhar že njen oče, zdaj je pa ona –, no, kljub temu je preprosta in nenapihnjena, rada pomaga. Pri njej sem jedel – pa če bi bila sama z ženo, bi še razumel, pa smo bili štirje – in je samo rekla: »Hvala lepa, Janez, da si prišel, mi je bilo v veliko čast.« Če bi plačal, bi stalo dva tisoč evrov, a smo dobili zastonj. Pa bi rad plačal. Pri Hestonu Blumenthalu sem pa najbolje jedel. Na ta seznam bi koga še lahko dodal, recimo Steierecka na Dunaju. Nemčije sicer ne poznam prav dobro, ampak na vsem nemško govorečem območju sem najbolje jedel prav tam.

PB: Ali ti kuharski mojstri skrivajo svoje veščine, recepte?

JB: Jaz ne skrivam nič. Pri meni je gotovo delalo 15 ljudi, od Brazilije do Češke. Eno iz Hrvaške imam zdaj gotovo že dva meseca tukaj. Sicer ji nič ne plačam oziroma tem, ki pridejo k meni na stage, nikoli nič ne plačam. Enkrat je bil pri meni neki Srbijanec. Tistega bi pa takoj vzel v službo, pa če bi moral zaradi njega nagnati dva druga. Takoj. Ta je bil pa tak talent in takšno zanimanje je pokazal, da je bilo neverjetno. Zdaj so ga odpeljali v New York in ga je New York Times ocenil kot top. Ampak obstajata dve sorti: eni pridejo sem, da se slikajo z menoj in da lahko potem rečejo, da so delali z mano, drugi pa mislijo resno. V enem tednu se ne moreš naučiti kaj prida. Nisi nič odnesel.

PB: Tudi sami ste se šli dodatno izpopolnjevat na tuje. Menda ste delali pri Ducasseu v Monaku?

JB: Tomaž Sršen mi je rekel, da gre delat intervju z njim, in sem mu rekel, naj me vzame s seboj, da ga vprašam, ali bi lahko nekaj časa delal tam. Res ga je vprašal, ali bi lahko jaz nekaj časa delal tam. »Ja,« je rekel, »seveda.« Takrat sem imel že svojo restavracijo in nisem mogel biti dlje časa, sem pa bil dovolj, da sem videl sistem. Rad bi ostal pet let, če bi bilo treba, ampak ker nisem mogel, sem si rekel, da je pomembneje opazovati, kako delajo kot pa kaj. Kaj takega do takrat še nisem videl. So, recimo, naročili rižoto in je kuhar v kuhinji odprl predal, v katerem je bil pladenj in na njem kozarček z rižoto. Vse so imeli pripravljeno, da ga ne bi mogli polomiti. Tako, kot je Ducasse naročil. Če bi pa naročilo vsebovalo dve rižoti, bi pa dva pladenjčka potegnil ven. Ponev, olje, sesekljano to in ono ... Količine so bile znane, čas je bil znan ... fertik. Mi si tega ne moremo privoščiti. Tam je bil Frank Cerutti, ki je šef kuhinje, ker Ducasse je bil tam samo prvi dan, potem je pa odšel. Da ti vidiš, kako je, ko on zavpije! Samo »Oui, chef!« se sliši. Vsak točno ve, kaj mora početi, delo imajo razdeljeno. Eden dela priloge, drugi meso, on pa stoji sredi kuhinje s tablo v roki in govori, koliko minut še imajo za dokončanje jedi. To se mi je zdelo fascinantno.

PB: Vsak kuharski mojster napiše svojo knjigo. Tudi vi ste jo, in sicer leta 2008, s tem da je vaša knjiga skoraj bolj monografija kot kuharica. Ko sem jo polistal, mi je padlo v oči, da vegetarijanec pa ravno niste.

JB: So pa v njej tudi vegetarijanske jedi. Glej, meso zelo cenim, ampak dolga leta, 15 let, v moji kuhinji ni bilo ne perutnine in ne svinjine.

PB: Kako pa to?

JB: Dokler nisem našel tega krškopoljskega prašiča ... Pri nas 95 odstotkov ljudi ne ve, kaj je meso. Če imaš kos mesa pa če ta kos mesa ni prepleten z maščobo, ni dober. Ko pridem v mesarijo in rečem: »U, mater imaš lep rostbif, tega mi daj!« Mesar mi pa reče: »Ti si edini, ki to vzameš. Vsaka, ki pride, bo rekla: Stran s tem!« Ljudje ne vedo, da če je meso ena sama mišica, se med kuhanjem zakrči. Če je pa vmes maščoba, se med pripravo raztopi in razrahlja meso. Zmeraj da maščoba hrani okus.

PB: Kaj pa zdravje?

JB: Jaz nisem zdravnik, jaz sem kuhar.

PB: [smeh] No, v tej vaši knjigi sem prebral še nekaj zelo zanimivih reči. Recimo hvalnico piranski soli. Je res nekaj posebnega?

JB: Ja, je ja. Nekaj posebnega je. Zdaj jo boš dobil na gosjih jetrih, in če boš pozoren, boš ugotovil, da je skoraj sladka. Sladko-slana. Piranska sol je gotovo ena najboljših na svetu. Zakaj? Pri tem je najbolj pomembno dno solin. Te soline imajo v bazenih še neko glivico, ki soli da okus. Vse je v tem.

PB: Potem sem prebral, da bolj cenite raroga kot jastoga. Takole, med ljudmi velja jastog za pojem morskih kulinaričnih užitkov, in ne rarog?

JB: Če boš imel priložnost poskusiti enkrat oba, enega s kleščami in drugega brez, boš videl zakaj. Jastog ima zmeraj slabše meso kot rarog. Jastog ima čvrsto in kompaktno meso, rarog pa nežnejše in brez tistega izrazitega rakovega okusa, kot ga ima jastog. Vsak Dalmatinec ali pa nekdo, ki se spozna na to, bo izbral raroga.

PB: Pripravljate vse jedi na olivnem olju?

JB: Ne. Poraba olivnega olja se je zadnje čase precej zmanjšala. Včasih smo ga uporabljali povsod in kar zlivali čez jedi. Seveda sam uporabljam različna olivna olja za različne jedi, ampak v glavnem ga uporabljam precej manj. To pa zato, ker hočem dobiti prvinski okus hrane, in če dodam preveč olivnega olja, lahko njegov okus prekrije ta okus hrane. Veliko uporabljam tudi bučno in sončnično olje. Bučno olje se mi sploh zdi ena od tistih reči, ki jih imamo, pa je drugi ne poznajo in je tako dobra, da bi jo lahko bolje izkoristili.

PB: Pred kratkim sem v Delu prebral članek, v katerem so se predvsem naši pridelovalci olivnega olja pritoževali nad nizkokakovostnim oljem, ki pride iz tujine in ga tukaj prodajajo kot olje najvišje kakovosti. Nasploh je pri hrani treba biti zadnje čase previden, se mi zdi.

JB: Sam tistega olja tako ali tako ne kupujem. Nabavljam ga pri naših pridelovalcih ali pa pri hrvaških, in to tistega iz Istre, in ne iz Dalmacije. Olivno olje je zmeraj boljše, če je na severu. zato je naše olje ali pa tisto z Gardskega jezera na severu Italije najboljše. S tem je tako: če stane liter olivnega olja pet evrov, ne more biti prav dobro, ampak tile naši pa tudi pretiravajo s svojimi cenami – 35 evrov za liter olja je pa tudi preveč.

PB: Pred kratkim je izbruhnila afera s konjskim mesom v nekaterih predelanih in pripravljenih jedeh. Smo za to tudi sami krivi, ker pač vzamemo v trgovini neko jed, ki stane komaj kaj več kot evro?

JB: Sam sem zelo skromen človek, ampak o tem, kaj bom dal v usta, pa pošteno razmislim. Da bi kupil zamrznjeno lazanjo in jo doma spekel pa pojedel, tega ne bom storil. Potem že raje jem domači špeh ali pa kakšno dobro salamo.

PB: K hrani gre vino. Nekje sem prebral, da krčite ponudbo?

JB: Ja, sem jo že. Z nekih 500 različnih vin sem prišel na 420. Sam sem somelje, hčerka tudi in še dva natakarja. S temi vini je tako: če pride tujec, najraje pije naše vino, Slovenci pa prav tako. Tudi sam mislim, da imamo Slovenci zelo dobra vina. Tudi pri vinih zelo pazim, da sodijo k hrani. Če dobim krškopoljskega prašiča s Krasa, je ta prašič užival zelišča in potem moram seveda paziti na to, da poiščem ustrezno vino. In če ponujam na krožniku nekaj, kar je zraslo pri nas, mora biti tudi v kozarcu nekaj domačega. To gre skupaj.

PB: Imate kakšnega favorita? V Playboyu smo jih predstavili kar nekaj.

JB: Pri vinarjih cenim to, da so pošteni. Da drži tisto, kar govorijo. Zdi se mi, da je pri vinarjih toliko zgodb, da na koncu že ne veš več, kaj drži in kaj ne. Če je človek pošten, se to vidi tako na njem kot na njegovem vinu. Moja izbira bi bil Ivan Batič iz Vipave. On je edini vinar, ki ga jaz kličem, naj pripelje vino. Vsi drugi kličejo mene.

PB: Ko smo delali intervju z Alešem Kristančičem iz Goriških brd, je dejal, da mora biti vinar nekaj malega tudi šovman. Velja kaj podobnega tudi za kuharje?

JB: Tudi, tudi nekaj teatra mora biti in Aleš je zanesljivo človek, ki je napravil največ promocije za Slovenijo, ne samo za vinarsko Slovenijo, za vse. Ampak če je pa samo teater pa nič zadaj, je pa narobe.

PB: Danes je kuhanje zelo priljubljeno. Ljudje ne samo da vedno raje kuhajo, tudi vedno več je takih, ki kuhajo v javnosti, na televiziji. Se zabavate, ko jih opazujete, če jih?

JB: Pravzaprav nimam časa, da bi lahko to gledal. Ti naši šovi. Vesel pa sem bil, da so pri šovu Gostilna išče šefa ljudje videli, koliko znanja in truda zahteva kuhinja. Veliko raje pogledam na Travel Channelu oddajo, kjer potujejo po svetu in kažejo ljudi in jedi, ki jih pripravljajo.

PB: Saj. Prej sva govorila o danski restavraciji Nomo kuharskega mojstra Reneja Redzepija, kjer pripravljajo mravlje ...

JB: Nič jih ne pripravljajo, žive jih ponudijo.

PB: Ima ta reč kakšno kulinarično vrednost ali je na meniju samo zato, da zbuja pozornost?

JB: Ko sem bil tam, so ponujali žive škampe. Dobil si kozarec z ledom in v njem tri majhne rakce, ki so še skakali. Prijel si ga, potunkal tega rakca v majonezo, zmešano z limono, in ga pojedel. Mislim, da gre pri tem tudi za malo teatra. Od tistega sam nisem kaj veliko imel oziroma okusil. Gre za skupino precej mladih kuharjev, starih od 30 do 40 let, z dvema gurujema, za katere se mi zdi, da malo pa že ne vedo več, kaj bi.

PB: Na eni strani imamo torej tole eksotiko, na drugi pa postajajo priljubljene jedi, ki smo jim včasih rekli žvarovina. Repi, lička ... in podobno. Te pa tudi vi pripravljate?

JB: Najboljše meso je v glavnem tam, kjer je veliko kosti, vsebuje pa največ žil in maščobnih tkiv. Govorim o krači, repu, ličkih, vratu ... Tega ne moreš kar tako preprosto odrezati kot biftek ali rostbif, procedura je precej daljša. Jaz jih pripravljam tako, da jih kuham zelo počasi. To je ena od stvari, ki se je ohranila od molekularne kuhinje. Gre recimo za 15-urno kuhanje pri temperaturah med 62 in 65 stopinjami Celzija. Pri teh temperaturah meso obdrži čvrstost, se pa vendarle razmehča. Vse je mehko, okusno, ker se kuha v vakuumski vreči in se okus ne razgubi. Vsi sokovi ostanejo.

PB: Ne samo, da nekateri kuharji ne vedo več, kaj bi, tudi nekatere njihove stranke ne. V Sloveniji potekajo demonstracije za zamenjavo skorumpiranih elit. Kakšne so vaše izkušnje s to elito?

JB: Včasih sem se obremenjeval, če je k meni prišel kakšen tak, zdaj pa ne več. Zame je vsak gost enak. Ali gre za takega, ki se ima za elito, ali koga drugega. Še celo raje vidim, če prideta dva mlada in vidim, kako z veseljem poskušata in se pogovarjata o hrani, kot pa če pride kakšen politik, ki nima časa in razmišlja o sto drugih stvareh.

PB: Je med temi, ki pridejo, veliko hohštaplerjev, važičev?

JB: Čedalje manj. Kriza je, in to se pozna povsod. Poleg tega je velikokrat tako: k meni hodijo takšni, ki imajo, ampak tisti, ki imajo, niso nikoli hohštaplerji, jim ni treba. Takšni tudi veliko hodijo po svetu in od teh ljudi sem se tudi sam veliko naučil, ko sem jih poslušal. V največje veselje mi je, če vidim, da tak človek, ki je hodil po svetu in se spozna na te reči, tudi pri meni uživa. Včasih pride kdo, ki je slišal, da sem deseti v Evropi, pa pride in je razočaran, ker je pričakoval, da bo tukaj jedel samo kaviar pa povsod se bo svetilo zlato. Ampak je na srečo čedalje več ljudi, ki se na hrano spoznajo.

TEKST Tadej Golob
FOTO Bor Dobrin

Zaključuje se natečaj za umetniško poslikavo dirkalnika Ferrari F458 GT2

Mon, 13 May 2013 15:08:23 +0200

Dunlop, eden vodilnih svetovnih proizvajalcev visokozmogljivih in vrhunskih pnevmatik, vabi k sodelovanju na natečaju za oblikovanje zunanje podobe dirkalnika JMW Motorsport Ferrari F458 GT2, ki ga sponzorira Dunlop. Ta se bo letos predstavil na dirki 24 ur Le Mansa.

Dunlop vabi tako amaterje kot profesionalce, dirkaške navijače in študente oblikovanja z vseh področij, od umetnostnega do industrijskega, modnega in arhitekturnega, da ustvarijo novo poslikavo avtomobila. Natečaj je odprt tudi za udeležence iz Slovenije. Na spletni strani facebook.com/designthedrive so preprosta navodila kako predložiti predlog poslikave.

Sodniki bodo ocenili, s kolikšno mero domišljije in ustvarjalnosti bodo umetniki uporabili 'avtomobilsko platno'. Prvonagrajeni si bo lahko ogledal razkritje umetniško poslikanega avtomobila na testni vožnji pred dirko v Le Mansu, 9. junija 2013. Zmagovalec bo prisostvoval tudi nagradni večerji, ogledal si bo, kaj se v času testne vožnje v Le Mansu dogaja v ozadju, prejel par vstopnic za samo dirko in 1000 evrov. Od naslednjih treh uvrščenih bo vsak prejel na platnu natisnjeno svojo poslikavo s podpisom voznikov JMW.

Kaj še čakate? Barvice, flomastre in temperke na plano in ustvarite nekaj, na kar bo ponosen tudi Playboy.

Z motorjem od Aljaske do Argentine v 500 dneh

Mon, 13 May 2013 11:03:02 +0200

503 dni. 22 držav. 132.705 kilometrov. 1 človek.

Alex Chacon iz Texasa je objavil kratek filmček, v katerem predstavi svoj neverjetni podvig, ko je na motorju prevozil vse Amerike v nekaj več kot 500 dneh.

Potovanje je pričel v domačem Teksasu, od koder se je najprej podal na jug. Obrnil se je na skrajno južni konici Argentine, kjer je pričel pot do vrha - do Aljaske in potem nazaj v Teksas.

Na strani Expedition South je objavljal epizode s popotovanja, začrtal je svojo pot, pisal bloge in predstavil opremo, s katero je lahko obvozil to pot. Njegov osebni izbor je motor KLR 650 letnik 2007. Zakaj?

"Ni prevelik in ni premajhen motor za celotno latinsko Ameriko. Z njim boste še vedno najbolj kulski in najhitrejši človek na cestah skozi Mehiko, Centralno in Južno Ameriko. Z lahkoto boste prehiteli vse, kar srečate na teh cestah."

Več na Expedition South.

Sledite mu tudi na njegovi facebook strani!

Seksi Italijanka Gloria med oddihom na deželi

Mon, 13 May 2013 09:07:13 +0200

Hej, hej, hej ... ustavite konje. Tudi Playboyeva dekleta potrebujejo tu in tam malo oddiha. Poziranje Playboyevim fotografom je naporna stvar in seksi soseda Gloria Patrizi (mamma mia!) se je podala na deželo, kjer je tudi sama ustavljala konje, kurila taborniški ogenj in uživala v naravi. No, tam jo je ujel, kdo drug kot ... Playboyev fotograf. Se ne pritožujemo. Sploh.

23-letna Gloria je po poklicu diplomirana modna oblikovalka in obožuje vse, kar je povezano s svetom mode in lepote. Nekaj časa je delala na italijanski televiziji RAI, nato pa na programu All music, kjer je vodila popularno glasbeno oddajo in si tako pridobila veliko prepoznavnost po vsej državi. O sebi pravi, da je iskrena in vesela oseba, pri drugih ljudeh pa najslabše prenaša vzvišenost. Njena velika strast so čevlji z visoko peto.