Objave po letih

V slabih šestih letih sem naletel na ogromno pozitivnih odzivov (izbor je zgoraj desno v rubriki Mnenja), ter tudi kar nekaj negativnih odzivov na moje prispevke in galerije, vendar kot pravi veliki Eminem: “You have enemies? Good, that means you stood up for something.”.

Še zdaleč ne bom prenehal s fotografijo ali s kritičnimi mislimi, vendar stvari se spreminjajo. Vse skupaj se seli iz centralizacije nazaj v decentralizacijo in s tem ni nič narobe. Vsak lahko sedaj sledi samo tistemu, kar ga res zanima.

Galerije objavljam izključno na Facebooku, kjer dosegam precej večji učinek, kot sem ga kadarkoli na blogu. Tok misli, opažanja, kritike, pohvale in vse podobno strnim v 140 znakov na Twitterju, kjer so odzivi precej hitrejši in predvsem (vsaj zaenkrat) bolje argumentirani. Zanimive stvari iz vsakdanjega življenja poslikam in komentiram na Instagramu, kjer si s sledenjem drugim polnim kreativne baterije, saj vsak ponudi unikaten pogled na največkrat povsem vsakdanje stvari. Lahko bi pisal še in še, toda bistvo vsega je – vsakemu svoje.

Ta post bo zadnji na tem blogu, kar pa ne pomeni, da se bo blog zaprl. Zaradi še vedno zanimivih preteklih vsebin bo blog ostal tak kot je – na njem pa se bo začel nabirati internetni prah časa.

Spremenila pa se bo (nekoč) vstopna stran. Zaradi upokojitve bloga in zato, ker hočem bistvo svojih spletnih strani spremeniti iz “jaz fotkam in komentiram aktualne dogodke” bolj v “kdo sem, kaj delam, kako me lahko uporabite”. Po principu “kovačeve kobile” bo gotovo preteklo še precej vode pod mostom, preden bo stvar splavila, vendar za vse, ki ta prispevek zares berete in tako mojemu blogu izkazujete spoštovanje ob njegovem zadnjem izdihu, ponujam nek grob osnutek prihodnosti mr.si.

Hvala in nasvidenje,
Miha Rekar 

Jarvis Cocker (Pulp)

Galerija.

Beltek going crazy

Galerija.

"Nasmejan" Gareth Emery

Galerija.

Torul na Orto festu

Galerija.

Dobitnik viktorja za življensko delo Janez Hočevar - Rifle

Včeraj so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili Viktorje za preteklo leto 2010. Letos sem se jih udeležil že četrtič zapored (Viktorji 2007, Viktorji 2008, Viktorji 2009), vendar tokrat prvič legalno – z akreditacijo. Sicer me je ta usmerila na drugi balkon (kjer ne bi naredil nič), tako da sem zopet ubral gverilsko taktiko ter se podal na mojo ljubljeno desno stopnišče parterja.

Lani nas je zabaval med odmori, letos pa je Boštjan Gorenc – Pižama vodil celotno prireditev skupaj z Lucijo Ćirović. Ko sem zvedel, da bo Viktorje vodil Pižama, sem se zelo razveselil, ker mi je osebno en boljših stand-up komikov v Sloveniji, pa tudi lani je odlično opravil svoje delo med odmori, vendar pa to včeraj žal ni bilo to. Nekaj k temu doda tudi dejstvo, da je stand-up solo disciplina, povezovanje Viktorjev v dvoje pa je (žal?) nekaj povsem drugega. Ne, da je bilo slabo, daleč od tega, vendar pa ni bilo nek presežek.

Med oglasi je tokrat publiko zabaval Tin Vodopivec, ki je to delo opravil odlično – od publike je najbrž požel več aplavza, kot vse ostale točke skupaj. Včasih sem imel celo občutek, da publika čaka Tina, vmes pa gledamo “reklame”.

Dobitnikov nagrad ne bi našteval, ker vas, če berete tale post, Viktorji najbrž zanimajo in posledično že vse veste. Omenil bi le nagrado za življenjsko delo Rifletu, za katero mislim, da je šla res v prave roke.

Še galerija.

Benny Benassi salutira nabitemu klubu

Včeraj je v ljubljanski InBox prišel italijanski mega DJ – Benny Benassi. Bennyja najbrž poznate po že malce zastarelem globalnem ultra hitu Satisfaction.

Vendar pa Beni še zdaleč ni le Satisfaction saj namreč spada med bolj aktivne ter uspešne producente. Zadnja uspešnica je npr. sodelovanje z Gary Go – Cinema, katere remix (by Skrillex) je čez noč postal stalnica praktično vseh klubov po svetu.

Klub je bil še malo pred polnočjo praktično prazen in, ker je bil ravno pust, sem se bal ponovitve pustne sobote izpred dveh let s Sharamom, ko nas je bilo v Vertigu le dobrih 100. Vendar pa se je zgodilo ravno obratno – malo po 1. uri zjutraj se je klub skoraj povsem napolnil in pripravil odlično dobrodošlico italijanskemu DJ-ju.

Glavni maškari sta bili brez dvoma črni in rdeči Deadmau5, ki sta navdušila celo Bennyja, ki je na Twitter zapisal tole: “Tonight I saw 2 dressed as @Deadmau5. Male and female. Nobody dresses ever as Benny Benassi at Carnival. I’m very jealous”.

Za več pa le klik na galerijo ter video.

Zmagovalka Maja Keuc

Včeraj je v prvem ter drugem studiu RTV Slovenija potekal izbor za evrovizijsko popevko – EMA 2011. Upam si trditi, da prvi kvalitetni izbor v zgodovini Slovenije – malo zaradi samega formata oddaje in nje voditelja, predvsem pa zaradi glasbe.

Za razliko od vseh let doslej je namreč 10 izvajalcev izbrala posebna komisija in so bili zato na njej prisotni tudi tisi, ki se tam ne bi nikoli pojavili. Posledica tega je bila, da prvič do sedaj favorita nismo izbirali na podlagi izločanja slabih komadov in na koncu ostali z najmanj slabim, ampak smo dejansko imeli na izbiro več zares dobrih komadov, med katerimi smo si lahko izbrali favorita.

Po ogledu generalke (prvi del galerije), bi po mojem okusu in mnenju nastopajoče razvrstil nekako takole (od najboljšega navzdol): Sylvain & Mike Vale ft. Hannah Mancini, Maja Keuc, Omar Naber, Nina Pušlar, April, Feliks Langus, Tabu, Leeloojamais, Rock Partyzani in Time To Time.

Razočaran sem bil edino nad Tabu in Leeloojamais, ki sta drugače obe odlični skupini, katerih velik fan sem, ampak ta dva komada pa sta bila na žalost pod njihovim nivojem.

Če k dobri glasbi odličnih glasbenikov prištejemo še vrhunske Maestro in multitalentiranega Klemna Slakonjo, ki se je izkazal tako s humorjem, kot tudi s petjem, dobimo to, kar sem povedal že na začetku – najboljšo EMO v zgodovini Slovenije.

Še galerija.

Razpoloženi Plan B

Včeraj zvečer se je v Kino Šiška zgodil še zadnji koncert Džafest trilogije. Sicer bi se le-ta moral zgoditi že oktobra, a so Goldfrapp zadnji trenutek odpovedali.

Po Florence And The Machine ter Gossip je bil tokrat v gostih Benjamin Paul Ballance-Drew ali umetniško Plan B. Čeprav sta bila oba predhodna koncerta dobra, pa je bil ta včeraj zgodba zase. Že zelo dolgo časa nisem na odru videl toliko pozitivne energije od prav vseh nastopajočih.

Koncert se je začel z neverjetnim beatbox performansom iz ust FaithSFX. Videl in slišal sem že precej beatboxerjev, vendar pa je bilo to enostavno izvenzemeljsko. Sploh si ne morem predstavljati, kako je izustil vse tiste efekte in hkrati še pel. Res nepozabno.

Za njim pa je prišel Plan B z odlično spremljevalno skupino, ki je, kot sem že omenil, kar izžarevala pozitivo. Razpoložena publika jim je to vračala in na koncu smo v tem koncertu prav vsi zelo uživali. Res odlično.

Še galerija in pa krajši video.

Izjemna Carly Smallman

Leto je okoli in spet je bila tu zimska edicija festivala stand-up komedije Panč, da nas prebudi iz te ponovoletne depresije. Tudi letos je zimski Panč trajal dva dni in vzporedno na dveh lokacijah – v festivalni dvorani Lent v Mariboru ter v Cvetličarni v Ljubljani. Program je bil na obeh lokacijah enak – tisto, kar smo v Ljubljani gledali v petek, so v Mariboru gledali v soboto, ter obratno.

V petek je večer v Cvetličarni povezoval Andrej Težak – Tešky, nastopili pa so Mirza Tvrtković, Janez Trontelj, Vlatko Štampar, Klemen Bučan ter Carly Smallman. Slednja je vnesla precej svežine, saj je poleg klasičnega stand-upa, nekaj for izvedla tudi v pesniški obliki s pomočjo kitare.

V soboto pa je v Ljubljani večer vodil Boštjan Gorenc – Pižama, nastopajoči pa so bili Klavdija Vlaj, Mladen Pahović, Goran Furjan, Tin Vodopivec ter Tom Allen.

Osebno mi je bil prvi večer bolj všeč, najbrž predvsem zaradi razigrane Carly, ki je za povrh vsega izvedla še nekaj for name (video), vendar pa sta bila oba večera odlična in z navdušenjem že pričakujem poletje in Panč na ljubljanskem gradu.

Še galerija.

Nova domena mr.si

Leto je naokoli in čas je za tradicionalni povzetek leta (2006, 2007, 2008, 2009). Kar ne morem verjeti, da pišem blog že zadnjih 5 let. Pol desetletja, ki me je povsem spremenil. Kdo bi si mislil, da bom takrat 17-letni mulc delal to, kar počnem dandanes. Jaz zagotovo ne.

Pa da ne bi preveč filozofiral – najpomembnejša stvar, ki se je zgodila letos, je skoraj zagotovo nova domena – mr.si. Že od nekdaj sem si želel imeti “kul” domeno in to je “as cool as it gets”, še posebno, ker se me je nadimek “mister foto” kar prijel. Čeprav mr predstavlja inicialki Miha Rekar, pa vseeno.

Žal je bil ta blog letos malce zapostavljen, saj sem naredil najmanj prispevkov do zdaj (vključno s tem le 51). Razlogov je več, glavni je predvsem ta, da za manjše dogodke ne pišem več prispevkov, ampak največkrat le objavim galerijo na Facebooku.

Sem pa zato že marca začel objavljati za vse, ki ne govorijo slovensko, saj je Slovenija pač premajhna. Nastal je moj Tumblr, ki je precej bolj obiskan, kot sem pričakoval, za kar sem zelo vesel.

Podobno, kot lani, je bilo tudi letošnje leto na splošno zelo zanimivo. Vrhunec leta je bil definitivno biti del ekipe uradnih fotografov na Springten-u. Takoj za tem pa Exit 2010 in Urban Art Forms Festival 2010. Te dogodki so se mi res zapisali globoko v srce in mi dali energijo, da še naprej z vsem srcem delujem na tej sceni.

Seveda pa se je precej dobrega dogajalo tudi v Sloveniji – pokrival sem kar nekaj partyjev: Ferry Corsten, Umek & Valentino Kanzyani, Morales, Freemasons, Roger Sanchez, The Ultimate Seduction, Dance Republic – Revolution, Škisova tržnica, Dan Elektronike, Dance Republic – Revelation, Armin van Buuren, Žur z razlogom – Umek & Carl Cox, Sven Väth, Famous with Mark Knight, Beatz & Freakz, Chris Liebing, Equinox, Famous with Freemasons, in David Guetta.

Na koncertni sceni sem bil letos še manj aktiven, kot lani, pa vseeno se jih je nabralo kar nekaj: Magnifico, Omar, Nina Osenar, Tabu, Zlatko in Optimisti, Billysi, Mortadeljada, Adam, Florence And The Machine, Kingston, Gossip, Slon in Sadež, Ritem mladosti, Neisha ter Žur z razlogom – MGMT.

Z drugih področij so bili zanimivi še: Zimski Panč, Trans Slovenija – Winter Edition, Viktorji, Luža, Ian Stone, Panč ter Spopad Generacij. Kot že omenjeno, je bilo poleg tega še cel kup drugih manjših dogodkov, katerih slike pa so svoje trenutke slave doživele na Facebooku, na uradnih spletnih straneh teh dogodkov, ali pa so bile za povsem privatno rabo.

Za konec upam, da bo poleg spremembe domene, ta stran doživela še kakšne novosti, a to je tema za drugič. Še enkrat pa vam želim vesele praznike in vse najlepše v novem letu!