Sensa.si

Kaj pomeni zameriti?

Wed, 19 Jun 2013 20:12:30 +0200

Zamere so nam vsem poznane. Zamerimo staršem, bratom, sestram, otrokom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, starim staršem, tetam in stricem, bratrancem in sestričnam.

Kaj pravzaprav pomeni zameriti?

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je beseda razložena takole: vzpostaviti do nekoga negativen, odklonilen odnos zaradi njegovega neprimernega, žaljivega ravnanja.

Zamere znotraj družine

Te so najbolj boleče in trdovratne.

Staršem otroci zamerimo, da so nas puščali same, se niso zanimali za nas, so bili ob nas le fizično, ne pa tudi čustveno prisotni, so nas udarili, celo pretepali ali na kakšne druge načine zlorabljali, se ločili, varali, so jim bile druge stvari, na primer njihovi konjički, pomembnejše kot naša tekma, predstava, nastop.

Tudi sorojenci, zlasti odrasli bratje in sestre, si marsikaj zamerijo. Te zamere pa običajno izhajajo iz različnega odnosa, ki so ga imeli starši do vsakega otroka posebej, in različnih vlog otrok v družini.

Čeprav starši rečejo, da imajo vse svoje otroke enako radi, pa jim ljubezen izkazujejo na različne načine, kar sorojenci občutijo kot manjvrednost ali večvrednost, nezaželenost, zavrženost, favoriziranje. Nekateri so imeli vlogo očetove princeske, maminega sinčka, črne ovce, dežurnega krivca.

Ko se nato kot odrasli na družinskem srečanju usedejo za mizo in potegnejo na plano stare zamere, ki jih gojijo med seboj in zanje krivijo drug drugega ali starše, s tem le še poglobijo vrzel, ki je nastala med njimi.

Nato so tu še zamere med možem in ženo. Te so povezane z ravnanjem z denarjem, aferami, ločitvijo, prioritetami. Delo je bilo pred odnosom, kupovanje oblačil pred hrano in plačevanjem položnic ... Nerazrešeni konflikti, kaznovanje s tišino ali nasilje, pa izkazovanje lojalnosti lastni primarni družini pred lojalnostjo drug do drugega.

Glavna težava pri zamerah je, da jih družinski člani ne morejo preboleti in bližnjim ter tudi sebi ne morejo odpustiti, ampak postanejo glavno orodje družinskih razhajanj, razdora, jeze, besa, celo sovraštva.

Tako lahko družina desetletja, celo pol ali več življenja živi obremenjena z zamerami, ki jih ne more pozabiti, kaj šele preboleti. Zamere, prežete z jezo, onemogočajo iskreno komunikacijo, nekako tudi rastejo in postajajo vedno bolj trdožive in trdovratne.

Kako prebroditi zamero?

To je nekaj težkega in tveganega, kar je seveda odvisno tudi od moči same zamere in njenega trajanja.

Človek začne zamero prebolevati šele tedaj, ko zbere pogum in moč, iskreno spregovori o zamerah, s tem pa tvega tudi odziv drugega – obtožbe, zanikanje, posmehovanje in kritike.

To pomeni, da drugi še ni čustveno pripravljen, da bi se soočil s svojimi bolečimi zamerami, ki so v njem nakopičene, ne pa tudi predelane.

Prebolevanje zamer je navznoter obrnjen proces, kjer se posameznik sooči z vso bolečino zamer – jezo, besom, žalostjo, razočaranjem –, ki jo je doživljal ob bližnji osebi in še vedno ni del preteklosti, ampak živa sedanjost. Iskanje krivde je tu brezpredmetno, saj le še priliva olje na ogenj.

Pomembno je odpustiti

Pa ne samo drugemu, tudi sebi. Spustiti iz duše, se olajšati, razbremeniti, odložiti breme. Brez tega koraka se zamer ne moremo otresti. Ko enkrat človek odpusti drugemu in sebi, njun odnos postane drugačen, zavedati se začne, da je lahko lep in bogat, bolj iskren, sproščen.

Tako mama in hčerka lahko sproščeno klepetata po telefonu, oče in sin skupaj ustvarjata v delavnici, bratje in sestre s svojimi družinami uživajo na pikniku, sosedi pokramljajo, sodelavci skupaj pijejo kavo in si med seboj pošiljajo elektronsko pošto s šalami in pismi prijateljstva.

Ni pomembno, da ti ljudje zamere pozabijo, ampak jih prebolijo in prevrednotijo odnos, s tem pa pripravijo prostor za nekaj drugačnega, lepega.

Ana Zarnik Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije

Jože Magdič: Moški, ki ne prisluhne svoji ženi, je bedak

Wed, 19 Jun 2013 12:42:00 +0200

Kakšne so spremembe na področju odnosov med spoloma; kdo je pravzaprav ‘kriv’ za krizo sodobnega moškega; kako vzpostaviti stik z notranjim moškim oz. žensko; kdo je Divja ženska in kako najti pot do nje?

O teh še vedno aktualnih temah smo se že pred časom pogovarjali z dr. Jožefom Magdičem, priznanim prekmurskim nevropsihiatrom, ki je izšel iz jungovske šole in deluje v svoji ordinaciji v Rakičanu, poleg tega pa o jungovski psihoanalizi veliko predava tudi v tujini.

Maskulinizem nasproti feminizmu

Odnosi med spoloma so se v današnjo smer začeli spreminjati v drugi polovici 19. stoletja, ko so si ženske izborile dostop do javne moči in začele postopoma zasedati tudi višje javne položaje, ki so bili prej skoraj izključno rezervirani za nasprotni spol. Področje ženske moči se je tako razširilo iz doma še v družbo, kar je do neke mere spodneslo sodobnega moškega in ga pahnilo v krizo. Zanimalo nas je, kako dr. Magdič vidi te spremembe na področju žensko-moških odnosov in katere pasti so po njegovem pri tem nastale.

Naš sogovornik meni, da je zgodovina človeštva z jungovskega stališča hkrati tudi zgodovina odnosa med mišično maso in maternico. Prva pripada moškemu, druga ženski. Mišice na simbolni ravni predstavljajo gibanje in ekstraverzijo (usmerjenost navzven), medtem ko maternica simbolizira stabilnost in introverzijo (obrnjenost vase). V arhaični družbi je bil moški tisti, ki je zaradi svojih mišic osvajal, lovil, prodiral, prinašal (hrano), saj je njegovo telo v primerjavi z ženskim to lažje zmoglo, medtem pa je ženska ostajala doma.

“Z zgodovinskega stališča je usmerjenost navzven, ki so jo omogočale mišice, moškemu zagotovo prinašala prednosti. Prav te mišice so tudi soustvarjale sodobno civilizacijo, saj se je v zgodovini človeškega duha po srednjem veku celotno človeštvo razvijalo v področje mišljenja in praktičnosti. Za sodobno družbo je značilna odsotnost razmerja med mišično maso in maternico ženske,” razlaga dr. Magdič in pri tem poudarja, da je nekoč sicer res lažje študiral moški, vendar je današnji sistem šolanja in pridobivanja znanja naravnan predvsem na ženskost.

Posledica sprememb na področju spolov se na zunaj kaže v vse večji izobraženosti žensk, ki so očitno premagale globoko ukoreninjeni družbeni predsodek, da so bolj kot k racionalnosti nagnjene k čustvenosti, in so zasedle visoke položaje sodnic, zdravnic, menedžerk itd. Kot opaža naš sogovornik na osnovi svoje psihiatrične prakse, lahko govorimo tudi o vse večjem številu zakonov, v katerih so intelektualke poročene z delavci, obrtniki itd.

Magdičev odnos do žensk oz. feminizma je, kot sam pravi, pozitivno pristranski, kar pomeni, da ženskosti ne pusti blatiti in hkrati pozdravlja realizacijo ženske kot individuuma v družbi. Vendar opozarja, da so pri tem prežeče nevarnosti povsem iste kot pri moškem, ki se preda avtomatizmu podzavestne ženskosti.

“Če ženska začne služiti svojemu notranjemu moškemu, lahko postane tak feminizem nevaren. V sodobni družbi se to izraža na različne načine: ena od oblik je paranoja oz. nezaupljivost med spoloma, pod katerim razumem fenomen porasta samskih oseb in nepopolnih družin, v moji ordinaciji pa se znajde vse več moških ‘oploditeljev’, ki močno trpijo, ker jih ženske, ki rodijo njihove otroke, po tem zavržejo. Mislim, da o naši družbi tudi ne moremo govoriti kot o družbi, ki uživa v spolnosti. Pogosto se za feministkami skriva grobo razočaranje nad moškim spolom in maščevanje. Pasti feminizma so torej iste kot pasti maskulinizma, le z drugim predznakom,” poudarja Magdič.

Moški v krizi?

Ali smo torej priča resni krizi sodobnega moškega? “Kot psihiater lahko potrdim, da trenutno lahko govorimo o krizi moškosti, ki zaostaja v primerjavi z ženskostjo; tukaj ima pomembno vlogo predvsem psihologija hormonov oz. zgradbe telesa. Ker smo moški v zgodovinskem smislu bolj usmerjeni v agresivnost, mišičnost oz. muskularni odnos do realnosti, nas je življenje prehitelo.

Jung bi rekel, da premalo oz. pozneje prisluhnemo svoji animi,” razlaga dr. Magdič in dodaja, da je med obiskovalci njegove ordinacije kar dve tretjini žensk, kar kaže, da smo ženske tiste, ki se lažje in prej lotimo reševanja problemov in poglabljanja vase.” Vendar pa, kot pravi, tudi trenutne krize moškosti ne smemo potencirati, saj v krizi ni celotna moškost, ampak je, če izhajamo iz Junga, problematičen odnos moškega do njegove lastne ženskosti oz. anime.”

Razlog za to se po njegovem mnenju v simboličnem smislu nahaja v ženski maternici. “Maternica preprosto teži k realnosti. Gre za nezavedno realnost, ženski arhetipični realni odnos do ugotavljanja resničnosti, tudi ob izbiri partnerja. Čeprav so nekateri moški prepričani, da so oni tisti, ki so odločali o izbiri partnerke, se motijo, ker v bistvu o tem odločajo ženske. Moški torej nismo izbirali, čeprav si iz lastne narcisoidnosti lahko domišljamo nasprotno, ampak smo bili izbrani. In tako je tudi prav.

Ker maternica rabi mir, stabilnost, gnezdo, ve, kaj je realnost. Zato je moški, ki ne prisluhne mnenju svoje žene, ki se ne ukvarja z njenim stališčem, za polovico prikrajšan za možnosti realnega odločanja, in je torej bedak. S tem namreč izgubi svetlo ogledalo, v katero se lahko pogleda, oz. kompas svoje realne poti, rešitev sebe,” pravi dr. Magdič, ki se je o tem prepričal na lastni koži v odnosu s svojo ženo.

(Ne)kultivirana anima in animus

Anima in animus sta umetna izraza, ki po Jungu izvirata iz duševnega življenja moškega in ženske. Medtem ko anima označuje žensko energijo v moškem, animus označuje moško energijo v ženski. Oba imata lahko veliko različnih obrazov. Na poti individuacije, ki je v bistvu razvoj človekovega ega, bi morala tako moški kot ženska kultivirati svojo animo oz. animus.

Kultivirati animo oz. animus pa pomeni spoznavati samega sebe s poglabljanjem vase. Kultivirana anima in animus sta pomembna, ker med drugim predstavljata pogoj za uspešno prijateljstvo oz. partnerstvo med moškim in žensko, opozarja dr. Magdič. Le-to namreč sloni na komunikaciji moške anime in ženskega animusa. Moški izbira ženske, ki poosebljajo njegovo animo, žensko privlačijo moški, ki poosebljajo njen animus – vse naše simpatije so torej projekcije ženskega animusa in moške anime.

Če ženska in moški, ki sta v odnosu, nimata kultiviranega animusa oz. anime, če na primer ženska moškemu omejuje druženje z drugimi ženskami, ki mu veliko pomenijo in ki so pravzaprav manifestacije njegove anime, ali obratno, se takšna zveza ponavadi konča. “Zaradi nekultivirane anime in animusa, ki žensko ali moškega silita v kratkostične reakcije v smislu seksualnih ekscesov, danes propadajo številna prijateljstva oz. partnerstva, kar na ravni družbenega komuniciranja pomeni katastrofo,” je prepričan naš sogovornik.

O ženski duši

Ženska duša je po svoji naravi divja, pravi Clarissa Pinkola Estes, avtorica čudovite knjige z naslovom Ženske, ki tečejo z volkovi. Čeprav nas je kultura učila, naj se sramujemo svoje želje po divjosti, ženske kljub temu hrepenimo po njej. Gre za arhetipsko Divjo žensko, ki prebiva v našem drobovju, ne v glavi.

Dr. Magdič se strinja z Estesovo, da vsaka ženska v sebi nosi Divjo žensko, ki pa po njegovem mnenju ni le zadeva ženske, temveč hkrati tudi moškega. “To je tista arhaična Ženska, ki ve, zato bi moral vsak normalen moški negovati divjost v svoji ženi, saj ta predstavlja tudi rešitev zanj. Ker se ta divja borbena ženska prej ali slej začne boriti tudi zanj, ko mu gre po krivici slabo. Če moški, namesto da bi jo gojil, v ženski ubija divjost, ženska podivja. Podivja pravzaprav njen notranji moški (animus) in se upre realnemu moškemu.

Divja ženska je torej ženska, katere animus je kultiviran, za kultivacijo tega pa nujno potrebuje svobodo. Če svobode nima, si jo vzame, kar je nevarno. Ženska torej potrebuje svobodo zato, da je ne bi zlorabila,” je prepričan dr. Magdič, ki prisotnost Divje ženske zaznava tudi v vsakdanjih naporih sodobne ženske, ko gre v službo, v njeni skrbi za družino in za partnerstvo, kamor prinaša energijo (denar). “Divje ženske v sodobni družbi pogosto ne vidimo in jo mečemo v koš podivjane ženske.”

Divja ženska še zdaleč ni enaka podivjani. Ali kot pravi naš sogovornik: “Za Divjo žensko je značilno, da je zadovoljna sama s sabo, ker ve, kdo je, kaj jo osrečuje, in je družbeno tako vživeta, da komuniciranje v družbi zanjo in za okolico ne predstavlja bremena. Kar je pravzaprav zelo kruta definicija. To je sodobna Eva, ki je zadovoljna s svojim statusom v sodobni družbi.

V slovenski javnosti poznam številne ženske, ki sicer delujejo v javnosti, vendar v zameno za sterilno kariero nočejo dati svoje divjosti, da so matere, babice itd. Divja ženska divje ljubi samo sebe in ohranja vse tisto, kar je v njej zasidrano.

Ima vzpostavljen kontakt med ženskim egom in animusom. To je ženska, ki ji je uspelo svojega notranjega moškega pripraviti do tega, da sodeluje z njenim egom – ne podrediti ne uničiti, temveč spoznati energijo njenega notranjega moškega. Energija človeškega jaza je namreč v primerjavi z energijo animusa (pri ženski) neprimerno manjša. Ego je, če govorim v prispodobi, kot majhen računalnik v avtu, medtem ko animus predstavlja motor. Sam to Divjo žensko v svoji ženi zelo močno čutim, po eni strani mi dovoljuje, da služim svoji animi, po drugi strani pa zagotovo vem, da ne bi dopustila mojega propada.”

Divja ženska je torej pravo nasprotje njene podivjane različice. Podivjanost ženske se namreč takrat, ko je njena moškost okrnjena, navzven kaže v pomanjkanju energije, brezvoljnosti, izčrpanosti, depresiji, nevrotičnosti, kadar je ta energija slabo kontrolirana, pa v krutem karierizmu in tudi nezvestobi, meni dr. Magdič. “Pod podivjano žensko razumem žensko, ki vstaja ob štirih zjutraj, da gre delat v tovarno, in ki je poleg tega obremenjena še z otroki in gospodinjstvom. Ta trojna obremenitev je rak njenega duševnega življenja.”

Potovanje k Divji ženski

Spoznavanje oz. oblikovanje Divje ženske se v življenju ženske začne že zelo zgodaj, in sicer s pravljicami, deklica pa žensko divjost spoznava tudi na odraslih ženskah, po katerih se zgleduje, razlaga dr. Magdič. “Z gledišča sodobne odrasle ženske lahko kot dušeslovec povem, da ženska to Divjo žensko sreča na potovanju k sebi. Vsaka ženska mora prisluhniti sebi in spoznati, kje že doživlja okvare zaradi pretiranega služenja notranjemu moškemu. Poglabljanje vase je pravzaprav edina pot, kar velja seveda tudi za moškega.

Za kulturne in družbene pritiske, ki ženskam vsiljujejo določene vzorce in norme, po katerih naj bi živele in delovale, in na tak način pri ženskah povzročajo kratek stik z arhetipsko Divjo žensko, Magdič pravi, da vse bolj izgubljajo svojo težo. Obdobje človeštva, v katerem je biti ženska pomenilo biti doma in v katerem je biti moški pomenilo biti v službi, je po njegovem mnenju preteklost. “Sedaj je tudi s strani moškega zaželeno, da gre njegova žena delat. Res pa je, da prav ta vidik v sebi skriva t. i. krizo moškosti.

Problem vidim obratno: ženskam so se naenkrat odprla vrata v prostor, ki jim omogoča ‘brezmejno’ akcijo, v kateri lahko zgori. To je hujši problem kot kulturni predsodek, ki ga pravzaprav s tega stališča ni, ker je lov na družbene položaje prost. Trenutno predstavlja za žensko večji problem obvladovanje prostora, v katerem se je znašla. Tukaj gre za rivalstvo med divjostjo in podivjanostjo, kar lahko potrdim iz lastne prakse, saj v mojo ordinacijo prihajajo predvsem ženske žrtve podivjanosti.”

Okvarjen animus in anima

Če moški ali ženska svoje kariere ne omejuje oz. ne dozira, je njegova anima oz. njen animus primitiven/-a.

Pri moškem ponavadi sodi k nekultivirani animi še materinski kompleks. Življenjski primer so moški z ljubicami, ki živijo svojo animo, pri tem pa njihove žene potegnejo kratko.

Prav tako ženska, ki je zaposlena v samem vrhu kakega velikega podjetja, živi svoj animus (stalni sestanki, poslovna potovanja), svojega notranjega (nezavednega) moža, ki ji prigovarja, da mora v službi storiti še to in ono.

V bistvu gre za sodobne krize partnerstva,” meni dr. Magdič.

Vesna Fister

vir: Cosmopolitan

Partnerstvo je pot, ne cilj

Wed, 19 Jun 2013 11:33:53 +0200

Za začetek najprej poglejmo misel, iz katere izhaja naslov: "Življenje je pot, ne cilj." Svoje življenje živimo vsak dan in vsak trenutek se potrudimo, da bo naše življenje polno, kakovostno in zdravo.

Če bomo živeli pošteno, z ljubeznijo do sebe in drugih ter z mirom v sebi, bomo na cilj prispeli srečni, izpopolnjeni in mirni. Če bomo vse svoje življenje tekali od ene obveznosti do druge, si kopičili le materialne dobrine, ob vsem tem pa pozabili nase in svoje bljižnje, bomo na cilj prispeli izmučeni, naveličani in morda celo bolani.

Kako potujemo skozi življenje določa, kakšni bomo prišli na cilj. Naš namen ni, da čim hitreje prispemo na cilj, temveč da vso pot do cilja uživamo in se kaj novega naučimo.

V tem duhu je tudi partnerstvo pot in ne cilj. Če bomo hiteli doseči cilj, torej partnerstvo, se lahko hitro zgodi, da se znajdemo z napačnim človekom v odnosu. Ne bomo imeli časa za spoznavanje drug drugega, kaj šele da bi si dali čas, da začutimo, ali je to res partner, s katerim si želimo preživeti svoje življenje. Stvari srca vedno potrebujejo svoj čas, da dozorijo.

Partnerstvo je torej pot, na kateri spoznavamo samega sebe in drugega, kjer se prilagajamo drug drugemu in sklepamo kompromise, spreminjamo svoje navade in prepričanja, se sporazumevamo ter se ob tem zabavamo in veselimo.

Tinkara Filač, zdraviodnosi.blogspot.com

Luna se bo ob 08:38 preselila v znamenje Škorpijona, setveni koledar: list, barva dneva: temno rdeča.

Wed, 19 Jun 2013 10:14:02 +0200

Simbol dneva je kolo, ki se vrti in prinaša novo ter odnaša staro. Če boste znali na življenje pogledati s svetle plati, se bodo zadeve odvijaje v pozitivno smer.

Danes bodo daleč v ospredju odnosi in vse oblike sodelovanja. Vešči boste boriti se za resnico in pravico in jo zagovarjati na pravilen način. Blesteli bodo glasbeniki, poeti in vsi tisti, ki ste po naravi umetniki. Vzemite v roke barvice in pričnite ustvarjati – slikanje lahko tudi zdravi.

Tadej Šink, horarni astrolog

Savasana (položaj trupla)

Wed, 19 Jun 2013 09:11:12 +0200

Naše naravno stanje uma, duha ter telesa naj bi bila sproščenost in ljudje, ki to kljub naglici vsakdanjega življenja obvladajo, so veliko bolj zdravi, polni energije in pozitivnega razmišljanja.

Sprostitev telesa, duha in uma je mogoče tudi natrenirati in z redno, umirjeno vadbo, pravilnim dihanjem ter nekaj minutami meditacije na dan lahko naše življenje postane kakovostnejše.

20 minut sprostitve na dan da telesu in umu več kot cela noč nemirnega spanja.

Savasana

Položaj trupla ali savasana je ena izmed najpogosteje uporabljenih asan v jogi. Je klasična sprostitvena drža, ki jo vadimo pred vajami, med vadbo in seveda dlje časa na koncu vadbe. Da zavzamemo položaj, potrebujemo mir, mogoče odejo, s katero se pokrijemo (po vadbi), in nekaj časa, ki ga posvetimo res samo sebi. Uležemo se na hrbet, razpremo roke in noge za približno

20 centimetrov od telesa, dlani obrnemo proti nebu, stegna, kolena in stopala naj padejo navzven, zapremo oči in poskusimo sprostiti celo telo ter misli. Če se nam je težko sprostiti, si pomagamo z različnimi tehnikami: globokim dihanjem, avtosugestijo ...

Trebušni položaj trupla je podobna asana, le da jo izvajamo na trebuhu. Noge so prav tako rahlo narazen, palca se dotikata, pete padejo navzven. Roke si podložimo pod glavo ali jih sprostimo ob telo z dlanmi, obrnjenimi navzgor. Ta položaj je še posebno priporočljiv po vsaki asani na trebuhu (kobri, loku, kobilici) ali kadar vam pač ustreza bolj kot klasična različica.

Avtosugestijo si prilagodimo po želji. Predstavljamo si stvari, ki nas zazibljejo v stanje sreče, sprostitve notranjega miru. Lahko si predstavljamo najljubšo barvo in se vanjo ovijamo ter potapljamo, si zamislimo, da smo na peščeni, osamljeni plaži, kjer nam toplo sonce greje telo in morje sprošča mišice, lahko pa si ponavljamo v mislih stavke, s katerimi postopoma sproščamo posamezne dele telesa, na koncu tudi obraz ter misli.

Ko se sproščate, poskusite dobiti občutek topljenja, pogrezanja, blage evforije in na koncu lahkosti oziroma lebdenja telesa. Sprostitev je proces popuščanja, nedejavnost, a hkrati nabiranje nove energije za nadaljevanje dneva.

Joga in njene sprostitvene tehnike vam bodo pomagale, da boste bolj povezani s svojim telesom ter da boste lažje in hitreje zaznali napetost in sproščenost in ju zavestno nadzorovali.

Nataša Zajc

Kako vpliva Sonce na naša mala življenja?

Wed, 19 Jun 2013 08:50:12 +0200

Sonce je tisto, ki ustvarja, ohranja in tudi uničuje življenje na Zemlji. Kako pa vpliva na naša mala življenja? Na vsakega od nas? Bi se ga morali izogibati, ali pa nam lahko koristi?

Krog življenja

Sonce je pravzaprav edini vir energije na Zemlji in v celem osončju. Daje ravno toliko energije, kolikor je rastline potrebujejo za rast in reprodukcijo. Sončna energija se v rastlinah pretvori v ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe, preostanek živih bitij na Zemlji pa to energijo uživa in presnavlja za preživetje. Ves presnovni proces vnosa, prebave in absorbcije hranljivih snovi se strne na razgradnjo, pretvorbo in skladiščenje te Sončeve energije.

V svoji knjigi Timeless Secrets of Health and Rejuvenation je zdravnik Andreas Moritz, ki zdravi skladno z ajurvedo, opisal pot, po kateri Sončeva energija pride do Zemlje.

Sončeva energija je najbolj dostopna najnižji ravni prehranske verige (rastlinam, algam ...), kjer hranljive snovi nastajajo z neposrednim vnosom te energije. Po drugi strani izdelki, ki so višje na prehranski verigi, vsebujejo malo ali celo nič Sončeve energije in so, po njegovem mnenju, za telo pravzaprav brez vrednosti, če ne že škodljivi. Sem prišteva vse od mrtvih živali, rib, hitre hrane, hrane iz mikrovalovne pečice, sušeno, genetsko spremenjeno ali drugače predelano hrano.

Krhko ravnotežje

Razen tega, da je vir energije, s katero se hranimo, Sonce segreva zrak in vodo v oceanih, s katerimi je prekrit večji del Zemlje in tudi tako ohranja življenje na njej. S segrevanjem voda izpareva, zrak jo absorbira in naravni procesi poskrbijo, da se dvigne. V višinah se vodna para ohlaja, kondenzira, nastajajo oblaki in voda se v obliki padavin spet vrne, da nahrani zemljo in rastline.

Cikli, letni časi, ki upravljajo z našim planetom in z življenjem na njem, so odvisni od Sonca ter od oddaljenosti in položaja planeta glede nanj. Življenje na Zemlji je raznoliko, na njej živi milijarde vrst, ki so nastale, živele, pa tudi izginile zaradi Sonca. Vse potrebe živih bitij na Zemlji uravnava Sonce, vsaka, tudi najmanjša sprememba teh razmer pa bi lahko prinesla izginotje številnih vrst. Če to upoštevamo, gradnja ene piramide z več kot dvema milijonoma kamnitih zidakov, težjih od dveh ton, ne zveni kot pretiran ukrep v želji, da bi spremljali gibanje Sonca. Zdi se kot najmanj, kar lahko nekdo naredi, da bi spremljal vir življenja.

Sonce je tisto, ki ustvarja, ohranja in tudi uničuje življenje na Zemlji. Kako pa vpliva na naša mala življenja? Na vsakega od nas? Bi se ga morali izogibati, ali pa nam lahko koristi?

Zdravniki nas opozarjajo, da pretirano izpostavljanje njegovim žarkom povzroča rdečico in opekline, to pa povečuje tveganje za nastanek nevarnih sprememb na koži in za pospešeno staranje kože. Toda pogosto se ne zavedamo, da je lahko tudi pomanjkanje sončnih žarkov en od dejavnikov za razvoj bolezni. Malo znano je, na primer, da izogibanje soncu vsako leto v ZDA neposredno ubije okrog 50.000 ljudi. Te smrti, ki jih povzroči rak, bi lahko preprečili z vitaminom D, ki se ustvarja po naravni poti, ko telo izpostavimo soncu.

Dandanes se pred soncem skrivamo različno. Mnogi med nami velik del dneva preživimo v pisarnah, kjer sončne žarke odganjamo z zavesami in smo skriti za zidovi. Tisto malo časa, ki ga le preživimo zunaj, se skrivamo za sončnimi očali, kremami z zaščitnimi faktorji in za oblačili. Iz vsega tega izhaja, da nekateri med nami ne uspejo vsrkati niti minimalne dnevne količine sončnih žarkov, ki so nujni za naše zdravje.

Da so sončni žarki v pravi meri koristni, so znanstveniki dognali že zdavnaj. Preden so leta 1930 odkrili antibiotike, so za zdravilno moč sonca vedeli vsi zdravniki. Terapija s soncem oziroma helioterapija ali fototerapija (terapija s svetlobo) je bila na prehodu iz 19. v 20. stoletje glavna metoda v boju proti nalezljivim boleznim. Raziskave so že takrat pokazale, kako izpostavljanje obolelih nadzorovani količini sonca niža krvni tlak, holesterol v krvi, visoko raven sladkorja pri diabetikih in povečuje število belih krvničk, ki jih ljudje potrebujemo za boj proti boleznim.

Obolelim za revmatičnim artritisom, ulceroznim kolitisom, aterosklerozo, anemijo, cistitisom, ekcemi, aknami, psoriazo, herpesom, lupusom, ljudem s težavami z ledvicami, astmo ... zdravilni žarki sonca so pomagali celo tistim z opeklinami.

Pomembna je tudi prehrana

Zdravnik dr. Auguste Rollier je bil najbolj znan helioterapevt tistega časa. Prvo kliniko je odprl leta 1903, na vrhuncu kariere pa je imel v Švici 36 klinik z več kot tisoč posteljami. Klinike so bile na višini 1.700 metrov, kjer so bolniki lahko dobili veliko več ultravijolične svetlobe, kot je je na nižjih delih atmosfere. Dr. Rollier je z ultravijoličnimi žarki zdravil tuberkulozo, rahitis, koze, lupus in celo rane. Dr. Pollier je zgolj sledil stopinjam danskega zdravnika dr. Nielsa Finsena, ki je leta 1903 za svoje delo pri zdravljenju tuberkuloze z ultravijoličnimi žarki prejel Nobelovo nagrado. Rollier je odkril, da sončenje v kombinaciji s pravilno prehrano daje najboljše rezultate.

Prisluhnimo telesu

Pozimi so telo postopno, skozi ves dan, predel za predelom, izpostavljali soncu, poleti pa so to izpostavljanje omejili na jutranje ure. Ti zdravniki so ozdravili tuberkulozo in nekatere druge bolezni in njihovi dosežki so polnili takratne časopise. Takrat je za tuberkulozo in drugimi boleznimi na leto umrlo okrog 100.000 ljudi. V 20 letih je v Rollierovo kliniko vstopilo okrog 2.000 ljudi, ki so bolehali za hudo obliko tuberkuloze na kosteh, okrog 80 odstotkov pa je kliniko zapustilo popolnoma ozdravljenih.

Zdravniške kroge je presenetila trditev, da je sonce kot zdravilo popolnoma neučinkovito, če bolnik nosi sončna očala. Ta naj bi blokirala del Sončevega spektra, ki ga telo potrebuje za osnovne biološke funkcije, zanimivo pa je vedeti, da te žarke telo sprejema tudi, kadar smo v senci. Do leta 1933 so se sončni žarki pokazali kot učinkoviti pri zdravljenju več kot 165 različnih bolezni. Po Rollierjevi smrti leta 1954 in razcvetu farmacevtske industrije po drugi svetovni vojni so helioterapijo nehali uporabljati.

Danes tisti, ki se redno izpostavljajo soncu, opažajo, da jim to koristi, če prisluhnejo svojemu telesu, saj so prav rdečice in opekline na koži jasno sporočilo, da smo pretiravali. S sončnimi žarki je treba ravnati kot z vsakim drugim zdravilom: treba je najti pravo merico, saj pretiravanje vedno škodi. Treba je prisluhniti nasvetom zdravnikov in znanstvenikov, ki pravijo, da se je poleti najmočnejšemu soncu (od 11.00 do 16.00) treba izogibati in da je treba v sončnih žarkih uživati zjutraj ter takrat iz njih pridobiti vse blagodejne lastnosti.

Življenjska energija

Kako pa Sonce dejansko vpliva na naše telo? Ultravijolični žarki pravzaprav stimulirajo žlezo ščitnico, ki tako poveča proizvodnjo hormonov za krepitev telesnega metabolizma. To pomaga pri izgubi odvečne telesne teže in razvoju mišic. Tako kot ljudje, se redijo celo domače živali, ki so vse dni v zaprtih prostorih.

Če se torej želite znebiti odvečne telesne teže in okrepiti mišice, se redno izpostavljajte soncu, četudi le 20 minut na dan.

Po ajurvedskem zdravniku Andreasu Moritzu ljudje, ki niso v zadostni meri izpostavljeni soncu, postanejo šibki in obolevajo tako za telesnimi kot duševnimi boleznimi. Življenjska energija pri takšnih ljudeh oslabi, slabša pa je tudi kakovost življenja. Ljudje, ki živijo na severu Evrope, kjer obdobje dolgih noči traja po nekaj mesecev, v večjem številu trpijo za nevrozami, utrujenostjo, nespečnostjo, depresijo in alkoholizmom od tistih, ki živijo na sončnih predelih kontinentov.

V nasprotju s pričakovanim je celo pojavnost kožnega raka pri njih pogostejša. Pojavnost melanoma oziroma kožnega raka je na primer desetkrat večja na otokih na severu Škotske kot na Sredozemlju. Razlago za to lahko najdemo v dejstvu, da ultravijolična svetloba aktivira pomemben hormon kože, solitrol. Ta hormon vpliva na naš imunski sistem in na vrsto centrov v našem telesu in skupaj z melatoninom, hormonom epifize, vpliva na spremembe v razpoloženju in na dnevne biološke ritme. Poleg tega potrebuje hemoglobin v naših rdečih krvničkah ultravijolične žarke za vezavo kisika, ki ga potrebujejo vse celice za delovanje. Primanjkljaj sonca torej lahko vpliva na razvoj marsikatere bolezni, med katerimi je tudi kožni rak.

Umetna svetloba

V zadnjih desetletjih povezujejo večjo pojavnost kožnega raka s povečanjem količine UV-žarkov, ki zaradi tanjšega ozonskega plašča prodrejo skozi Zemljino atmosfero. Ozonski plašč zadrži večino UV-žarkov in prepusti le majhno količino, ki je potrebna za prečiščenje zraka in vode. Toda Andreas Moritz v svoji knjigi namiguje, da bi krivca za melanom morda morali iskati drugje.

Človeško telo ima neverjetno sposobnost prilagajanja na vse naravne razmere na Zemlji. Po drugi strani na nenaravne razmere, med katerimi so tudi nepravilna in nezdrava prehrana, nespečnost in stres, ni prilagajanja. V takšnih razmerah se razvijajo različne vrste bolezni, ki so pokazatelj, da z našim načinom življenja ni vse v redu. Po besedah tega ajurvedskega zdravnika bi namreč, če bi bili krivi le ultravijolični žarki, za rakom na koži nenehno obolevali ljudje, ki živijo in delajo na odprtem ter na visokih nadmorskih višinah v ekvatorialnem pasu.

To pa, po njegovih besedah, preprosto ne drži. Neka raziskava, objavljena leta 1982 v britanskem zdravniškem časopisu Lancet, je na primer pokazala, da za rakom na koži dvakrat pogosteje od tistih, ki delajo na prostem, obolevajo ljudje, ki delajo v pisarnah. V tej raziskavi je bil najizrazitejši dejavnik tveganja za razvoj kožnega raka umetna svetloba.

Povratek helioterapije

V zadnjem času v ZDA spet začenjajo uporabljati terapijo s svetlobo. V neki raziskavi je ta ozdravila 79 odstotkov bolnikov, obolelih za rakom na pljučih v zgodnjem stadiju, uspeh pa je bil dosežen tudi pri nekaterih drugih oblikah raka ter pri boleznih, ki lahko privedejo do oslepitve in do avtoimunih bolezni. Te sodobne izkušnje zdravnikov in znanstvenikov ter izkušnje in dognanja iz bližnje in daljne preteklosti nam govorijo, da Sonce in njegova svetloba nista nekaj, čemur bi se morali za vsako ceno izogniti.

Prav nasprotno: zaradi svojih lastnosti, s katerimi ohranja življenje, je sonce eno od najbolj blagodejnih zdravil, ki lahko našemu telesu preprečijo, da zboli. Redno in zmerno izpostavljanje telesa soncu bo v pomoč našemu telesnemu in duševnemu zdravju.

Ozren Podnar

Znebite se nemira, stresa in stvari, ki vas omejujejo

Tue, 18 Jun 2013 19:35:34 +0200

Ste pod stresom? Stres postaja tako obrabljena beseda, da se sprašujem, ali jo sploh še kdo jemlje resno, poglobljeno. Uporabljamo jo, ko nam kaj ne gre od rok ali ko se znajdemo v položaju, ko kdo naenkrat pred nas postavlja preveč zahtev. Toda redko razumemo, kaj se resnično dogaja z nami v trenutku, ko smo pod stresom.

Kaj je stres?

Naraven odziv telesa, ki nam omogoča, da se umaknemo v okoliščinah, ki nas ogrožajo. To je odziv ‘bori se ali zbeži’, v katerem telo izloča snovi, zaradi katerih postajamo bolj prebujeni in pripravljeni na dejanje. Povečuje našo učinkovitost in sposobnost, da se lahko soočamo s trenutnimi izzivi.

Kako smo potem od naravnega mehanizma, ki nas ščiti, prišli do sindroma, ki nas izčrpava?

Odgovor je jasen – dražljaj, ki izziva stres, je trajal predolgo. Predolgo smo sprejemali več nalog, kot smo jih sposobni opraviti, predolgo smo sprejemali prekratke roke, predolgo smo ostali v zvezi, ki nas izčrpava.

Poudarek je na nas in naši odgovornosti. Kljub temu, da strokovnjaki o stresu že dolgo in na veliko opozarjajo, da dolgotrajna izpostavljenost naporu, kot je zahtevna služba, družinske težave ali čustvene turbulence, lahko ogrozi naše duševno in telesno zdravje, tokrat ne bomo govorili o tem. Tako in tako o tem veste že vse. Vprašali se bomo nekaj drugega.

Kaj če je vir dolgoročnega stresa v nas in ne zunaj nas? Kaj če zahteve, ki se postavljajo pred nas in presegajo osebna in družbena sredstva za njihovo uresničevanje (kakršna je strokovna definicija stresa), niso zunanji, temveč izhajajo iz naših intimnih idej o tem, kako bi bilo treba, kako moramo živeti? Kaj če je stiska, ki jo čutimo, odraz našega notranjega stanja?

Prevzemanje odgovornosti

Vprašali se boste, kako je to možno. Rekli boste, da so zunanji vzroki več kot otipljivi. Prometna gneča, premalo denarja, zapleteni odnosi, prismojeni šefi ... Vzrokov je nešteto. Dokler se ne spomnimo, da je stres dejansko odziv na nekaj. In odziv je tisto, kar prihaja iz nas samih.

Kako bomo ocenili tisto, kar se dogaja zunaj nas, in kako se bomo na to odzvali, je odvisno izključno od nas samih in seveda od naših notranjih stanj. To je razlog, zakaj nekateri ljudje ostanejo mirni v situacijah, ki vas obnorujejo ali vržejo iz tira.

Pogled na stres s tega stališča se je zame začel, ko sem spoznala ameriškega znanstvenika in zdravnika Karriema Alija, ki meni, da je za staranje in pojav številnih bolezni kriv stres.

Ko sem ga vprašala, kaj je zanj stres in kako se ga znebiti glede na to, da je vseprisoten v današnjem življenju, je mirno odgovoril: “Stres je razlika med tem, kar je, in tem, kar bi si mi želeli, da bi bilo. Med tem, kar počnete, in tem, kar bi si želeli početi. Med tem, v kar verjamete, in tem, kako ukrepate. Treba je prevzeti odgovornost za svoje življenje, namesto da jo vedno prelagamo v tuje roke. Prelaganje odgovornosti je vir stresa, ker nas postavlja v položaj nemoči.”

V praksi to pomeni, da boste pod stresom, če ste obtičali v prometni gneči in si želite, da bi bilo drugače. Če veste, da vam ne bo uspelo opraviti desetih nalog, vendar vseeno prevzamete to obveznost in se pritožujete, ste pod stresom. Če ste s partnerjem, za katerega si ves čas želite, da bi bil drugačen, ste pod stresom.

Drugače povedano – zunanji dogodki nadzorujejo vaše notranje stanje in vi se počutite nemočni, da bi kar koli spremenili.

Kako naj bi bilo

Morda resnično ne morete ničesar spremeniti v zunanjem svetu – ne prometne gneče ne zapletenih odnosov, vendar lahko vplivate na odnos, ki ga imate sami s seboj. Kar me spet pelje na začetek moje zgodbe. V prvem odstavku ves čas ponavljam besedo premišljujem.

Ves čas premišljujem o tem, kako bi moralo biti. Drugače, kot je. Morala bi vstati prej, morala bi meditirati eno uro, morala bi biti zelena luč na semaforju, morala bi ... Vse te zahteve prihajajo iz mene. Sprašujem se, koliko mojega jutranjega časa je šlo za premišljevanje. Za tuhtanje. Za odločanje – ali naredim eno ali drugo.

Prav to je razlika, o kateri mi je govoril dr. Ali – razlika med tem, kako je in kako bi si jaz želela, da bi bilo. In potem sem se vprašala, od kod ta želja, da bi bilo drugače. Od kod zahteva, da opravim načrtovano prav v takšnem zaporedju in v takšnem času.

Potem lahko zastavim še eno vprašanje: od kod prihajajo vaše zahteve, da opravljate delo, ki presega vaše zmožnosti, ostajate v zvezi, ki vas duši, da po stotič poslušate nasvet svoje mame, ki se ga ne da uporabiti v vašem življenju. Kot pravi dr. Ali: odgovor na to vprašanje sploh ni lahek, ker zahteva, da bi se spoznali. In pogled v lastno notranjost ni lahek. Pogosto boste tam našli nekaj, kar vam sploh ni všeč.

Notranji kritik

Moj pogled navznoter je odkril notranjega kritika, ki me z malce skrbnim glasom skuša urediti in narediti učinkovito. Po naravi sem namreč precej počasna in ta kritik me venomer preganja, zastavlja mi nove roke, obveznosti.

Da ne bo pomote – ti roki nimajo ničesar skupnega z resničnimi zunanjimi roki in obveznostmi. Bolj podobni so idealom, ki jih je treba doseči. Celo ko obveznosti obstajajo, moj notranji kritik njihov pritisk povečuje, medtem ko dvomi v moje zmožnosti. Toda največja težava ni moj notranji kritik – težava je to, da mu pogosto verjamem.

In če se vrnem na jutranjo rutino, mu pogosto verjamem, da ne znam načrtovati svojega časa, da bi se morala prej odpraviti spat, da ne bi smela načrtovati več stvari hkrati. In potem grem v nezavedni odpor. In odpor se prikaže tako, da ostanem pokonci do enih ponoči in kljub kritiku spim še 15 minut, kljub njemu zamujam, čeprav znotraj trpim. To je odnos, kakršnega sem imela sama s seboj.

Toda s pogledom na ta neprijetna dejstva se je začel spreminjati moj odnos do kritika in s tem do same sebe. Ko začutim njegov napad, globoko vdihnem in zagledam položaj takšen, kot je, sedanji trenutek tak, kot je, ter potem delujem glede na to. Če sem zaspala, se spomnim, da lahko kaj naredim tudi popoldan.

Če opazim odpor do notranjega kritika, zaradi katerega odlašam, se lahko vprašam, kaj jaz zares želim v tem trenutku. Če sem obtičala v prometu, lahko prevzamem odgovornost za svoje zamujanje in zamujen čas nadoknadim kako drugače.

Možnosti so neskončne, ključ je prepoznavanje stanja, v katerem smo, čustev, ki jih imamo, brez izmikanja od lastne odgovornosti za položaj, v katerem smo se znašli, s čimer bi samim sebi odvzeli moč, da kar koli spremenimo.

Iva Jerković, priredila Petra Arula, foto: shutterstock

Preprosta vaja, ki vas umiri v eni minuti

Tue, 18 Jun 2013 11:33:47 +0200

Med vsemi metodami in načini sproščanja, od meditacij do dinamične sprostitve, obstaja tudi vaja, s katero lahko dosežemo trenutno sprostitev v eni minuti.

Potek vaje:

Vaja zahteva stoječi položaj. Roke sproščeno visijo ob telesu. Nato začnite rahlo zibati svoje telo, kot da bi nežno poskakovali na mestu. Istočasno na glas izgovarjajte samoglasnike v zaporedju: A, E, I, O, U.

S poskakovanjem in izgovarjavo samoglasnikov, se v telesu zgodi vibracija, ki sproži takojšnjo sprostitev telesa. In ja, ena minuta je dovolj za to. Poskusite, učinek sprostitve je res takojšen, saj je vibracija zdravilna za telo.

Tanja Želj, prof. športne vzgoje in ambasadorka zdravega načina življenja in gibanja, www.tanergija.si

Kakšen dopust vam ustreza glede na vaš horoskop?

Tue, 18 Jun 2013 10:22:17 +0200

Dopust na morju, čeprav zveni kot nekaj najbolj samoumevnega, ni oddih, ki bi bil pisan na kožo prav vsakomur. 'Kolikor ljudi, toliko mnenj', pravi stari pregovor. Poglobite se vase in premislite, kaj vam v resnici najbolj ustreza, pri tem pa naj vam pomaga astrologija.

Dopust si vsak predstavlja po svoje. Ko imamo končno nekaj prostega časa, komaj čakamo, da bomo pobegnili stran od obveznosti vsakdana. Včasih kar ne vemo, kaj bi najprej storili: ali bi se naspali, odšli na potovanje, brali, se igrali z otroki, plavali, gledali svoje najljubše oddaje ... Zvezde nam bodo pomagale odkriti, kako naj svoj dopust uskladimo s svojo življenjsko energijo in dodobra spočijemo telo, um ter svoja čustva.

Ritem življenja nam ponuja le malo priložnosti za temeljit oddih. Tudi če skrbimo zase in se vsak dan posvečamo drobnim obredom za sproščanje, se utrujenost nakopiči. Popoln oddih bi moral obnoviti celostno energijo naše biti, ki ima svoje telesne, čustvene in duševne potrebe. Vsak od nas jih bo skušal zadovoljiti na svojstven način. Glede na to, da je možnosti veliko, se ni lahko sprostiti, prav posebna umetnost pa je izbrati tisto dejavnost, ki nam bo zares ustrezala.

Da bi bolje razumeli tako sebe kot druge, poglejmo, kaj nam predlagajo zvezde. Bodimo odprti za nove možnosti, saj lahko dopust, tudi če ga preživljamo doma, začinimo s prav posebnimi začimbami.

Astrološki dopustniški nasveti za ognjena znamenja

Astrološki dopustniški nasveti za zračna znamenja

Astrološki dopustniški nasveti za zemeljska znamenja

Astrološki dopustniški nasveti za vodna znamenja

Senka Ljubić

Cilj ni pomemben

Tue, 18 Jun 2013 10:11:44 +0200

Pravi popotnik nima jasnih načrtov. Zanj ni pomembno, da pride na cilj, temveč da potuje.

Lao Ce

Luna se bo sprehajala po Tehtnici, setveni koledar: cvet, barva dneva: svetlo zelena.

Tue, 18 Jun 2013 09:39:41 +0200

Dan v sebi skriva veliko romantike, čustvene skladnosti in prijetnosti. Zadeve se bodo postopoma odvijale v pričakovani smeri.

Na novo si morate izoblikovati svoja pravila in se jih v celoti držati. Odločiti se morate med tistim, kar je prav in tistim, kar je narobe – človek ima pri tem svobodno voljo. Narava vam bo povrnila izgubljeno energijo in vam na svoj način podarila upanje, da boste globoko v sebi našli navdih in voljo. Glasba bo danes balzam za dušo. Tisti, ki ste na sveže zaljubljeni, boste doživeli preobrate – življenje je igra, ki jo je treba igrati pogumno. Duhovni nauk dneva je iskanje notranjega ravnovesja.

Tadej Šink, horarni astrolog

Zdravilni učinki iskrenosti

Tue, 18 Jun 2013 09:20:05 +0200

Nekateri filozofi in znanstveniki, ki so goreči nasprotniki vseh vrst laganja, se zavzemajo za družbo t. i. radikalne iskrenosti, v kateri bi vsi govorili resnico. Pa je to res vedno najboljša možnost?

Kaj če nam nekdo pripravi kosilo, v katero je vložil veliko truda in časa, pa ni ravno po našem okusu? Ali pa, da nam za rojstni dan prinese darilo, ki nam ni všeč, vendar vemo, da nam ga podarja iz srca?

Mu bomo iskreno povedali: "Lahko bi se bolj potrudil," ali pa bo bolje, če odigramo veselje in hvaležnost? Mnogi med nami se bomo v nekaterih položajih raje, kot da prizadenemo sočloveka, zatekli k laganju ali k prikrivanju celotne resnice.

Čeprav je laganje včasih dobrodošlo – na primer, če se hočemo izogniti konfliktu z nekom, ki nam ni storil nič slabega – ker povzroči manjše zlo, pa v večini primerov najeda družbene temelje. Če izvzamemo nedolžne laži, s katerimi sebi in drugim lajšamo življenje, pa je veliko več takšnih situacij, v katerih je iskrenost vrlina in ne sposobnost veščega manipuliranja z drugimi zaradi lastne koristi.

Kadar z resnico, četudi je ta boleča, nekomu prihranimo poznejše sitnosti, je bolje biti iskren. Poleg vsega laganje povzroča stres za samega lažnivca, zato je resnicoljubje obenem tudi koristno zdravju. Ker laž rodi laž, ima izogibanje lažem pozitivne učinke tako na odnose med ljudmi kot na celotno družbo.

Manj kot bomo lagali danes, manjša bo potreba po lažeh v prihodnosti in bližje bomo idealu iskrene družbe.

Ozren Podnar

Ličenje, ki skrije leta

Mon, 17 Jun 2013 19:33:36 +0200

Več pomladi kot štejemo, manj cvetoč je naš obraz – koža je videti vse bolj bleda, ustnice niso več rožnato rdeče in večkrat postanejo nedefinirane. A kljub temu pravilo manj je več pri ličenju z leti vse bolj drži.

Če pri dvajsetih lahko eksperimentiramo z barvami, se je v zrelih letih pametneje držati ličil, za katera vemo, da nam dobro pristojijo. Torej ni nič zaskrbljujočega, če že leta prisegate na isto barvo šminke; dokler z njo zažarite in je na voljo v prodaji, tudi z modo ne morete biti povsem sprti.

In še nekaj o sončenju: vsakemu prija nekaj minut sončne kopeli, a če vam je všeč tudi zagorel videz, se naučite uporabljati izdelke za samoporjavitev ali bronzerje.

Sončenje zaradi lepe zlate polti bo prineslo le veliko gub, izsušeno kožo in usnjen, robusten videz kože, to pa vsekakor niso dejstva, ki bi peljala k mladostnejšemu videzu.

Zdrava polt

Največ težav imamo zagotovo pri izbiri pravega pudra, ki pa je z leti še pomembnejša. Če boste našli takšnega, ki koži doda žar in izenači njeno barvo, bodo tudi gube manj izrazite. Če pa boste s težkimi plastmi želeli skriti sledi utrujenosti in brazd, bodo te le še vidnejše.

Namesto pudra v prahu, ki kožo na videz izsuši, uporabljajte lahkotne vlažilne tonirane kreme ali tekoče pudre. Vsebujejo lahko sestavine, ki pomlajujejo kožo, in drobce pigmentov, ki razpršijo svetlobo in tako dodajo polti poseben žar.

Pazite, da ga nanesete v tankem sloju in ga dobro zabrišite proti dekolteju in robu lasišča. Če še niste pomislili na to, je zdaj pravi čas, da si v kopalnici namestite povečevalno ogledalo z lučko – pri ličenju vam bo v veliko pomoč.

Oči

Ker boste s temnimi toni videti le še starejši in utrujeni, izberite svetla senčila nežnih pastelnih barv.

Uporabite lahko paleto rdečil za lica. Če je veka že nekoliko zgubana, črto namesto po robu trepalnic povlecite po notranjem robu zgornje veke. Trepalnice so z leti vse tanjše in redkejše, zato jim posvetite posebno nego s serumom za spodbujanje rasti in z maskaro, ki jih obarva ter hkrati neguje in krepi.

Ustnice

Če so okrog ustnic drobne gube, rob pa neizrazit, najprej s svinčnikom začrtajte želeno obliko ustnic.

Šminka naj bo bogate kremne sestave, izogibajte se dolgoobstojnim, ki preveč izsušijo kožo.

Barve? Temne izberite le, če imate oči poudarjene le z maskaro ali s svetlim kožnim senčilom, vendar naj imajo tudi te v sebi živahen ton. Sicer pa raje izbirajte svetlejše živahne odtenke (koralne in rožnate). Rjava ali bledo vijoličasta v teh letih nista več najboljša izbira.

Nika Veger

Pozornost - ravnovesje med umom in srcem

Mon, 17 Jun 2013 12:46:11 +0200

Zadnjih nekaj let se je med raziskovalci, psihologi, zdravniki, učitelji in v javnosti izjemno okrepilo zanimanje za pozornost kot del kakovostnega življenja. Obstaja znatno število znanstvenih raziskav, ki opozarjajo na prednosti vadbe pozornosti za duševno in telesno zdravje.

Tukaj in zdaj

Toda kaj natanko pomeni pozornost? To je zavestno usmerjanje pozornosti na to, kar se dogaja okoli nas in v nas – v našem telesu, srcu in umu. Vzdrževati pozornost pomeni zavedati se brez zamer in obsojanja. Občutek nezadovoljstva, predora med nami in vsem drugim ter vsemi drugimi je namreč osnovni problem človeškega življenja – pelje nas do tistih trenutkov, med katerimi nas prežema občutek globokega dvoma in osamljenosti.

Ko nismo prisotni, zamujamo velik del svojega življenja. Ko gremo iz sedanjega trenutka, naš um ponavadi poleti v preteklost, prihodnost ali kraljestvo domišljije. Vendar smo živi le v sedanjem trenutku, le tukaj, kjer smo zdaj.

Ravnovesje med umom in srcem

Učenje vzdrževanja pozornosti ne deluje pozitivno le na naše duševno zdravje, temveč tudi na telesno. Omogoča nam doseči ravnovesje med umom in srcem, zaradi česar nam je lažje tudi v nepričakovanih izkušnjah v življenju. Ali torej obstaja boljši trenutek za začetek prakticiranja pozornosti?

Začnite ta trenutek – ozrite se okoli sebe, ozavestite svoje dihanje, tkanino na svojem telesu, prisluhnite glasovom okrog sebe ...

Delavnica Sivkin šopek v vašem domu

Mon, 17 Jun 2013 11:54:49 +0200

Sivkin butik vas vabi na delavnico Sivkin šopek v vašem domu. Osvežite svoj dom in ga odišavite s sivko!

Na delavnici bomo pod vodstvom mentorice Alme Makovec Švagelj ustvarjali s sivko. Poželi bomo šopke sivke ter izdelovali butarice, venčke

Kje: polje sivke v vasi Brežec pri Divači

Datum: 22.6. in 29.6.2013

Ura: od 9 h dalje (predviden čas druženja je 4 ure)

Ker so mesta omejena, sprejemamo prijave za oba termina na telefonsko številko 031-241-807, e-mail: sivka.butik@gmail.com ali preko facebook strani Naravna mila Milina.

Cena delavnice je 25 €.

Numeroskop: od 17. junija do 24. junija 2013

Mon, 17 Jun 2013 10:10:54 +0200

Ko analizirate sami sebe, ne pozabite na lasten pogovor, ki ga imate s seboj. Morda zahtevate preveč ali pa prelagate odgovornost na druge. Preglejte svoj odnos do sebe.

Lažje analiziramo drugo osebo ali tujo situacijo, ker imamo potrebno distanco. Zato smo vedno bolj 'pametni' za druge kot zase, kot se pogovorno reče.

Število življenjske poti 1

Bodite bolj potrpežljivi. Veste, življenje je proces, in ne cilj. Določene zadeve resnično potrebujejo čas, da dozorijo, zato jih ne priganjajte. Strpno v tem času.

Število življenjske poti 2

Prisluhnite kombinaciji razuma in intuicije. Tokrat so čustva nekoliko preveč zmedena, da bi jih lahko razumeli ali v celoti sprejeli. Dovolite si odpočiti.

Število življenjske poti 3

Ravnajte odločneje. Analizirajte, kaj deluje in kaj ne, ter spremenite pristop. Saj si želite drugačnih, boljših rezultatov, kajne? Delujte bolj osredotočeno.

Število življenjske poti 4

Opustite določeno navado in način ravnanja, ki vam jemljete energijo in do vas nista ljubeča. Takoj zdaj in vsak dan posebej se držite te izbire.

Število življenjske poti 5

Počutite se bolj samozavestni, zato storite korak naprej – a brez nepotrebne neučakanosti. Vse ob svojem času. Pomembno je, da ste aktivni, rezultati sledijo.

Število življenjske poti 6

Pretrgali ste vezi. Zdaj brez strahu in obsojanja sebe sprejmite pomoč. Prišla bo nepričakovano, ampak ne od oseb, od katerih bi si vi želeli. Prav je tako.

Število življenjske poti 7

Inovativno se lotevajte novih izzivov. Predvsem pa dodajte več sprostitve in zabave v svoj vsakdan. Ne jemljite vsega tako zelo resno (in morbidno).

Število življenjske poti 8

Posvetite se koreniti spremembi v dojemanju lastne vrednosti in pomembnosti. Hkrati se vprašajte: je vaša beseda kredibilna, ste korektni in pravični do sebe in drugih?

Število življenjske poti 9

Je vaše mnenje o sebi resnično vaše ali je skupek pričakovanj? Vzemite si čas, da se sploh vprašate, kaj menite o sebi, kdo ste, kakšni ste itd.

Numerološki napotek

Kakšno je vaše mnenje o vas – pod vplivom tujih mnenj in prepričanj, pričakovanj? Kako bi opisali dialog sami s seboj? Čas je za pozitivno spremembo odnosa do sebe.

LiLi SoRuM; www.lilisorum.com

Kako izračunamo število življenjske poti

Mi lažeš? Razkrinkal/-a te bom!

Mon, 17 Jun 2013 09:30:15 +0200

O signalih, ki izdajajo lažnivce.

V vsakdanjem življenju ni veliko vrhunskih živih detektorjev laži, kakršen je na primer junak Cal Lightman, ki ga v detektivski televizijski seriji Laži mi igra Tim Roth. Na Univerzi v San Franciscu so med 13.000 ljudmi naredili raziskavo zaznavanja laži in le pičlih 0,24 odstotka med njimi je dobilo oceno odlično. "Našli smo 31 posameznikov, ki skoraj vedno prepoznajo laž, pa naj gre za mišljenje, čustva ali krajo," je izjavila vodja raziskave, profesorica psihologije Maureen O'Sullivan. "Upamo, da se bomo od teh čarovnikov uspeli naučiti čim več o vedenju in načinu govorjenja, značilnem za laganje. Toda niti najboljši niso 100-odstotno natančni," je še poudarila.

Raziskava je pokazala, da so med vrhunskimi detektorji laži v enaki meri zastopani moški in ženske ter da so vsi visoko sposobni in motivirani za odkrivanje laži, vendar pa so zelo različno izobraženi. »V skupini najboljših so tako srednješolci kot ljudje z doktorati. Edini poklic, ki je nadpovprečno zastopan, je odvetniški, saj morajo odvetniki tudi pri svojem delu spretno 'prebirati' svoje stranke in priče, ter lovci, ki morajo biti pozorni na še tako majhne spremembe v okolju."

Kakšna četrtina med njimi je v otroštvu doživela travmatično izkušnjo, kot je na primer alkoholizem v družini, ali pa so imeli izjemno občutljivo mamo, kar jih je morda že od malih nog gnalo k temu, da so čustvene signale opazovali bolje od drugih.

Tisti, ki znajo dobro prepoznati laž, ponavadi niso slavni, a v zadnjih letih se je za enega od njih le razvedelo, da zna prepoznati lažnivce. To je 48-letni Avstralec Steve van Aperen, diplomirani psiholog, ki policiji pomaga reševati zapletene primere in je sodeloval pri odkrivanju že 51 umorov. Poleg tega predava in pravnike, politike ter direktorje – predvsem tiste v finančnih institucijah – uči, kako prepoznati laž. V zasebnem življenju prijateljem pomaga ugotoviti, ali se dama, ki jim je všeč, zanima zanje ali ne.

To je odlična kariera za nekdanjega policista, ki priznava, da pred petnajstimi leti pri prepoznavanju laži še ni bil tako uspešen. Ko je sodeloval pri pomembnih kriminalističnih primerih v Avstraliji, je Van Aperen razočarano ugotavljal, da ne on ne njegovi kolegi niso najbolj spretni pri prepoznavanju laži. Da bi zrasel nad povprečje, se je vpisal na Akademijo FBI-ja v Quanticu, zatem pa se je usposabljal še na policijskem oddelku Los Angelesa ter tako postal strokovnjak za razlaganje rezultatov, doseženih z uporabo poligrafa. Po vsem tem si je želel, da bi laž lahko prepoznal brez te naprave, saj ta ni toliko zanesljiva, da bi bili rezultati, doseženi z njo, sprejemljivi tudi na sodišču.

Signali, ki izdajajo

Ko je naprej preučeval pojava laganja in iskrenosti, je Van Aperen sklenil, da je bistvo v postavljanju pravih vprašanj. "Spoznal sem, da slabo sprašujemo. Če vprašanja niso jasna, jedrnata in neposredna, prevarant dobi manevrski prostor za izmikanje. Slabo postavljena vprašanja lažnivcu omogočijo, da kaj izpusti, priredi ali racionalizira."

Med zaslišanjem se Van Aperen osredotoči na tri skupine pokazateljev: na vsebino in strukturo govorjenega jezika, na govorico telesa in na stil govora. "Pri vsebini govora sem pozoren na to, v kolikšni meri se zaslišanec poistoveti s temo in ali se od nje oddalji, pri čemer mi veliko pove uporaba osebnih zaimkov. Pri govorici telesa spremljam, ali so besede in geste, drža ter izraz na obrazu skladni ali ne. Pozoren sem tudi na ton, hitrost, na oklevanja in polnila, kot so 'hm', 'eh' in 'torej'. Popolnih lažnivcev ni. Izdajalski pokazatelji so vedno prisotni, le da jih večina ne opazi."

"Pokazatelje lažje prepoznamo pri ljudeh, ki jih poznamo." To razmišljanje je v nasprotju s splošnim prepričanjem, da na laži težje ujamemo neznanca kot bližnjo osebo. "Slednje je veliko preprostejše zato, ker njihove navade in reakcije dobro poznamo in nam odstopanja od običajnega vedenja bolj padejo v oči. Pri neznancu težko ugotovimo, kaj pomenijo določen ton, gesta ali gib."

Ozren Podnar

Luna se bo ob 03:18 preselila v znamenje Tehtnice, setveni koledar: cvet, barva dneva: rožnata.

Mon, 17 Jun 2013 09:20:24 +0200

Simbol dneva je osmica, ki je število resnosti, delavnosti in neskončnosti. Danes se boste morali odločiti in narediti korak naprej, sicer bo vaše tehtanje postalo boleče.

Modro bo, da si naredite načrt, ki se ga boste držali in da sledite tistim principom, ki jih zagovarjate. Fizična energija bo na zavidljivi ravni, zato boste kos vsem nalogam in obveznostim. Kljub vsemu si morate vzeti nekaj časa zase, za ustvarjanje kreativnost. Na ljubezenskem področju lahko pričakujete hitre in drzne premike. Vzemite vajeti usode v svoje roke, tako se bo zgodil magičen premik na bolje. Pomembno je, da dovolj pijete – eliksir mladosti je voda.

Tadej Šink, horarni astrolog

Horoskop od 17. 6. do 24. 6. 2013

Mon, 17 Jun 2013 09:13:08 +0200

Za obdobje od 17. 6. do 24. 6. 2013 je v zvezde pogledal astrolog Bern Jurečič.

Oven (21. 3.–20. 4.)

Kar v zadnjem času ni šlo tako, kot ste si bili zamislili, bo šlo zdaj po kakšni drugačni poti, na mestu pa stvari ne bodo ostale. Predvsem dajajte drugim občutek varnosti, potem bodo za stvar in ne boste morali sami nositi vsega bremena odločitev.

Bik (21. 4.–21. 5.)

V vaši okolici se dogaja veliko stvari, počasi in ne da bi opazili, se menjavajo odnosi, tudi tisti manj vidni, na primer odnos do denarja, do življenja, do sebe. V ljubezni bo vse na besedah ali pa se bo pojavila neka tretja oseba, s katero bo odnos precej nedefiniran.

Dvojčka (21. 5.–21. 6.)

Morebiten občutek, da se vse lepo odpira, je varljiv, Jupiter in Luna dajeta občutek, da bo vse odlično. Merkur že kaže svoj dvojni obraz, pripravite se nanj. Saj vemo, papirji, podpisi, trdnost besede in podobno; vsako leto trikrat ...

Rak (22. 6.–23. 7.)

Venera in Merkur v vašem znamenju prinašata misel, da se bo vse dobro izteklo, poleg tega se k vam prestavi tudi Sonce. Ne zanašajte se preveč na srečo, še vedno lahko naredite kakšno napako sami, morda zaradi strahov ali pomanjkanja samozavesti.

Lev (24. 7.–23. 8.)

Jupitrova skupna pot s Soncem vam bo dala občutek, da lahko naredite vse, kar si zamislite. Res boste imeli pri potezah precej sreče, a ta je rezervirana samo za tiste, ki bodo aktivni in ki bodo imeli dobre, pozitivne namene. Možen je nenaden velik strošek.

Devica (24. 8.–23. 9.)

V prvi polovici tedna boste zelo občutljivi za vse informacije o spremembah, ki se kažejo na obzorju. Imeli boste odlične rešitve, vprašanje je le, ali jih boste znali ponuditi drugim in jih prepričati, da so uporabne. Na splošno se zanesite bolj nase kot na druge.

Tehtnica (24. 9.–22. 10.)

Pri vas je razkorak med tem, kar se dogaja (in kar niti ni tako slabo, če se primerjate z drugimi), ter možnostmi, ki se nakazujejo, sodeč po informacijah, ki vam prihajajo na uho. Presenečenja se vrstijo in vedno manj časa imate za umiritev misli ter presojo, katera opcija je prava.

Škorpijon (23. 10.–22. 11.)

V tem tednu morate na hitro še dokončati nekaj stvari, najprej zaradi selitve Sonca v Raka in tudi zaradi Merkurja. Neptun malo zmanjšuje napetost in breme odgovornosti, morda se vam bo uspelo celo malo sprostiti.

Strelec (23. 11.–21.12.)

Malo lažje boste dihali kot zadnje čase. Rezultati vašega dela sicer ne bodo bistveno boljši, boste se pa zato manj žrli in tudi z drugimi bo šlo ta teden bolje. Možni so ugodni dogovori, še posebej, če gre za urejanje stvari za nazaj.

Kozorog (22. 12.–20. 1.)

V tem tednu boste zastavili nekaj projektov za prihodnost, pri čemer bo zasnova že vnaprej upoštevala politiko postopnih korakov, kot se za kozoroga spodobi. Vzemite si čas, do prvega koraka naj ne bi prišlo pred avgustom.

Vodnar (21. 1.–19. 2.)

Čutili boste nekakšen zastoj, potreben bo zasuk v miselnosti. Morda ideje niso sprejemljive, ker vsebujejo preveč tveganja, to pa v današnjem prestrašenem času za večino ljudi ne pride v poštev. Ne pozabite na številne malenkosti, te znajo prepričati koga.

Ribi (20. 2.–20. 3.)

Ne more vam biti všeč, če vas kdo spušča na realna tla, toda tudi to je le del poti. Sončev prehod v Raka vam bo prinesel nekaj več energije in ustvarjalnosti. V ljubezni je veliko lepih obetov in predvsem besed, ko pa gre zares, je vprašanje, kaj ostane.

Astrolog Bern Jurečič; bern@astrology.si; www.astrology.si

Astrološki dopustniški nasveti za zemeljska znamenja

Mon, 17 Jun 2013 07:07:11 +0200

Da bi obnovili svojo življenjsko energijo in se kakovostno odpočili, načrtujte umirjene dejavnosti ali, če se bolje izrazimo, čim manj dejavnosti.

Šport se ne bo znašel na vrhu lestvice prednostnih ciljev. Vašo potrebo po gibanju bodo zadovoljili počasni sprehodi, plavanje ali joga. Izberite najlepši kraj za oddih, ki si ga lahko privoščite, saj bosta že sama lepota okolice in umirjeno ozračje pozitivno vplivala na vsa vaša čutila in jih pripravila na počitek.

Za vas nedvomno niso divje plaže, temveč udobni ležalniki pod senčniki, topli bazeni ali dobri welness centri. Za počitek vam včasih lahko zadostuje že urejen vrt, mestni park, po katerem boste sprehodili svojega psa, ali drevo z bogato krošnjo, pod katero si boste oddahnili ter vpili barve in vonjave sveta, ki ga je prebudila toplina poletja. Vi ste njegov umirjeni del, stabilni ste v svojem obstoju in ste v njem trdno zasidrani.

Za vaše telo bo pravi počitek skrbna nega telesa, v katero lahko prištevamo tudi masažo, sončenje in dober spanec. Razvajajte se z maskami za lase, obraz in telo, ki ste jih iz hranljivih sestavin pripravili sami.

Še en od pogojev za idealen dopust je dobra hrana. Dobro ste seznanjeni z zdravo prehrano, zato bo čas, ki ga boste imeli končno na voljo, razburkal vašo domišljijo.

Občutek globoke življenjske radosti, ki vam ga lahko dajo vaši pretanjeni čuti, še okrepite z dobrotami, ki se jim sicer odrekate.

Senka Ljubić