Kako bi se počutili, če bi vi govorili, a vas nihče na svetu ne bi mogel slišati? Prav to se dogaja najbolj osamljenemu kitu na svetu. Ta se oglaša na frekvencah okoli 52Hz, medtem ko se vsi ostali kiti oglašajo na frekvencah med 15Hz in 25Hz. Na njene klice “Živjo, tukaj sem” se nihče ne odziva. Njene klice lahko slišite tukaj.

Tule je celovit (in precej dolg ) vodič, kako živeti z uporabo sončne energije: prvi del, drugi del, tretji del, četrti del (še pride).

Precej krajši je ta vodič, kako narediti domače tekoče organsko gnojilo. Bolj preprosto ne gre.

Študije, kaj ženske privlači na moških me vedno spravijo v dobro voljo. Kot kaže “precej večjo pozornost posvečajo altruističnim nagnjenjem, kot čemurkoli drugemu.” Izplača se biti nesebičen. To si je vredno zapomniti .

Za konec še video živali, ki je še bolj ogrožena kot Sibirski tiger: Javanski nosorog. Ocenjujejo, da je samo še 40 takih nosorogov na celem svetu. Noben od njih ne živi v ujetništvu.

Naročite se na Permablogger in o vsaki novi objavi boste avtomatično obveščeni.

Fotografija: ianduffy

Da, prav ste prebrali. Enajst tisoč. 44-kratnik tistega, kar so porabili (oz. rabijo) lovci in nabiralci. Seveda ni vse v obliki elektrike, ampak velik del pa je. Računalniki, klime, …

Torej, povprečni Američan porabi več energije za normalno življenje, kot največja žival vseh časov, sinji kit. Če to ni netrajnostno, nevem kaj je.

Se vam zdi, da bi na Zemlji lahko bilo 7 milijard sinjih kitov? Prepričan sem, da ne.

Kaj bi nam lahko omogočilo svetlejšo prihodnost? 2 %. Če bi samo 2 % svetovnega BDP-ja namenili boljšemu ravnanju z odpadki, učinkovitejšemu transportu, varčevanju z vodo, bi lahko “omilili svetovno revščino in podpirali stagnirajoče ekonomije, hkrati pa prepolovili svetovni ekološki odtis do leta 2050. Vse to kljub naraščajoči svetovni populaciji.” Kaj pravite na to? Nasprotno, tista 2 % raje namenimo za pesticide in fosilna goriva.

Druge novice:

• Plastične vrečke let niso tako slabe, kot mislimo.
• Še vnovič o recikliranih čevljih. Urshuz.
• Je svet eno slabo žetev oddaljen od kaosa? Mislim, da je to zelo verjetno.

Končajmo s še enim čudovitim videom. Skatji mladiči! Oglejte si ga, ne bo vam žal.

Naročite se na Permablogger in o vsaki novi objavi boste avtomatično obveščeni.

Fotografija jonashansel

• V neskončni (ali pač ne?) gonji po novih nahajališčih nafte, bo Rusija začela vrtati v Arktičnem oceanu. Brez besed sem.
• Če nadaljujem od prejšnje TBM, v tem poročilu (PDF) je zajetih 173 ustekleničenih voda. Raziskovalci ugotavljanjo, da jih 18% ne navaja vodnega vira, 32% jih ne omenja postopka ali čistosti vode in 13% jih celo navaja poročila o “kvaliteti vode”, ki sploh ne vsebujejo rezultatov testiranja. Vemo že, da je 44% ustekleničene vode polnjene kar iz vodovoda, tako da avtorji zaključujejo, da je najboljša voda (če res želite biti prepričani kaj dejansko pijete) prefiltrirana voda iz pipe.
• Zelo sem bil presenečen, ko sem to videl: obstaja tovarna, ki vsak mesec uporabi 4 milijone kg delov in material, vendar ustvari le 7 kg odpadkov na mesec. Skoraj neverjetno. Za primerjavo: Povprečni Američan ustvari 2 kg smeti vsak dan (od česar je četrtina hrane)! To je 60 kg smeti na mesec. Noro.

Končajmo z ‘awwwww’ trenutkom: Prvi koraki majhne gorile.

Naročite se na Permablogger in o vsaki novi objavi boste avtomatično obveščeni.

Fotografija: crosslens

Odločil sem se, da bom imel v skupini “Mateja” (t.j. metoda “zobotrebec”) 3 koščice. Razlog je pa ta, da so koščice iz avokadov, ki sem jih dobil kot rojstnodnevno darilo, v precej slabem stanju. Trenutna situacija je taka:

Tri koščice iz Mateja skupine

Z levo koščico sem začel 1. februarja. Rjava lupinica je že počila. Problem s to koščico je, da je premalo potopljena v vodo. Ko voda izhlapeva, hitro izgubi stik z vodo. Bomo videli, kako zelo bo to vplivalo na njo.

Srednja koščica je od 6. februarja. Voda pri tej koščici hitro postane rjavkasta, tako da ne vem, če je sploh fertilna.

Desna je od 12. februarja. Je v najslabšem stanju od vseh. Mnogo manjša je od drugih dveh in rjava lupinica je precej nagubana.

Vaši komentarji

Kaj vi mislite o koščicah? Imate kakšen nasvet? Povejte ga v komentarjih.

Naročite se na Permablogger in o vsaki novi objavi boste avtomatično obveščeni.

Tule so marmeladice:

Končni rezultat

15. februar, 2011

1. runda (13 pomaranč):

1285g pomarančnega soka

260g sladkorja

1 Gelfix extra

2. runda (15 pomaranč):

1310g pomarančnega soka

1 limonina kroglica

275g sladkorja

1 Gelfix extra

Naročite se na Permablogger in o vsaki novi objavi boste avtomatično obveščeni.

• Ameriški kongres je med aprilom 2009 in marcem 2010 zapravil vsaj $860,000 samo za ustekleničeno vodo. Uh! To nanese približno $2,000 na kongresnika na leto. Stroški za kupovanje ustekleničene vode, so le vrh ledene gore. Vsako leto vlade zapravijo vsaj 42 milijonov dolarjev za deponiranje odpadnih plastenk! In še to: 44% ustekleničene vode izvira iz vodovoda.
• Očitno New York City postaja vedno bolj ekološki. Leta 2010 se je število inštalacij sončnih celic podvojilo
• Ko sem že pri tem, če ste zagreti za sončno energijo, vam bo verjetno všeč ta mobilni telefon. Jaz osebno ne vidim posebne uporabnosti sončnih celic na mobilnikih…
• Nimate več izgovorov, da nebi sami kompostirali! Oglejte si ta video, da boste videli, da lahko to počnete tudi v stanovanju. No, to me spomni na to, da jaz v bistvu kompostiram s črvi v stanovanju že nekaj let. O tem več enkrat drugič.
• Če že kompostirate, zakaj ne bi skompostirali tudi vaših čevljev, če ste se jih naveličali.
• Če ste med nepotrpežljivimi (kar vam ne priporočam, če se ukvarjate z vrtnarjenjem), lahko tule najdete nekaj hitro rastoče zelenjave.

Včeraj je bilo Valentinovo. Upam, da ste ga preživeli z vam najdražjimi in na najboljši možni način. Saj veste, ni pomembno koliko stane, važen je namen.

Če pa res morate kupiti darilo, zakaj se za drugo leto ne odločite za nekaj ročno narejenega, fair trade ali narejeno iz filmskega traku?

Naročite se na Permablogger in o vsaki novi objavi boste avtomatično obveščeni.

Fotografija: djwaldow

OK, dovolj draženja. Tole je bilo v škatli.

Aja, pa še čopič je bil priložen. Več o tem kasneje. Torej, vedo za moje navdušenje nad vrtnarjenjem in so se domislili zabavne ideje, ki me bo malo zaposlila. Poleg tega bodo pa tudi sami udeleženi.

Tole je bistvo: Iz vsakega avokada moram vzeti koščico in poskusiti vzgojiti avokadovec iz nje. Imam šest avokadov. Imam šest lončkov. Šest je tudi nas. Gre za dirko!

Vsak od nas je okrasil svoj lonček, kot je želel. Zato je bil tudi čopič v škatli. No, izkazalo se je, da ga niti ne rabimo, saj smo barve kar iz tubic stiskali na lončke.

Kakorkoli že, odločil sem se, da bom to priložnost obrnil v eksperiment. Obstaja namreč veliko različnih tehnik gojenja avokadovca iz koščice. Poskusil bom vse, kar jih bom našel. Tako bomo lahko videli, katera metoda je najboljša, katera ne deluje in podobno.

Prva tehnika: Metoda “zobotrebec”

Prvo koščico sem vzel iz avokada 1. februarja. Poimenoval sem jo ‘koščica Mateja’. Začel bom z najbolj pogosto metodo. Takole gre.

Ko avokado razpolovimo, vzamemo koščico in jo operemo pod toplo tekočo vodo. Poskrbimo, da speremo vse ostanke sadja s koščice. Obrišemo s papirnato brisačko. Rjave lupinice ne odstranimo s koščice!

Vzamemo 4 kvalitetne zobotrebce in jih zapičimo s strani v koščico približno na polovici “višine” koščice. Zobotrebci bodo zlužili kot opora, na kateri bo koščica slonela na kozarcu. Spodnja polovica koščice bo v vodi, zgornja pa na zraku. Zobotrebce zarinemo približno 1cm globoko. Lahko tudi manj. Zobotrebci morajo biti dovoljl trdno zapičeni, da bodo držali koščico na mestu.

Ne skrbite, da boste z zobotrebci preveč poškodovali koščico. Izgleda, da jim to ne povzroča preveč težav. Bomo videli ali to drži, ali ne.

Vzamemo prozoren kozarec ali plastičen lonček in ga napolnimo z vodo. Koščico postavimo v kozarec, tako da zobotrebci slonijo na robu kozarca. Približno spodnji 1cm koščice mora biti v vodi.

Nasvet št. 1: Uporabite prozoren kozarec, da boste lahko videli, kako se razvijajo korenine.

Nasvet št. 2: Bolje je uporabiti ozek kozarec, kot širokega. Tako se zmanjša izhlapevanje vode.

Jaz sem zobotrebce zapičil v koščico pod kotom. Tako je lahko večji del koščice pod vodo.

Redno moramo preverjati nivo vode. Spodnji centimeter koščice mora biti vedno pod vodo. Vsakih nekaj dni vodo zamenjamo. Tako preprečimo razvoj raznih bolezni, plesni, …

Kozarček postavimo na svetlo okensko polico. Čez nekaj tednov se bo koščica razpolovila in spodaj se bo začela kazati korenina. Kmalu bo tudi na vrhu začelo rasti steblo.

Ko je steblo 15cm visoko. odstranimo zgornje listke. Tako rastlinico spodbudimo k bolj razvejani, grmičasti rasti.

Čez nekaj časa se bodo pojavili novi listki in zraslo bo še več koreninic. Takrat je potrebno rastlinico posaditi v zemljo. Če tega ne storimo, bo počasi začela propadati. Posadimo jo tako globoko, da zgornja polovica gleda iz zemlje.

Nato je treba samo še redno zalivati. Pomembno je, da ne zalivamo preveč. Zemlja mora biti vlažna, ne pa razmočena. Kadar opazimo, da se suši, malo zalijemo. Vendar ne preveč!

Nasvet št. 3: Če želimo bolj grmičasto rastlino, odstranimo zgornje listke vsakič, ko zraste za nadaljnjih 15cm.

Če boste vztrajali nekaj let, boste vzgojili tole.

Fino, ne?

Ste že kdaj poskusili vzgojiti avokadovec iz koščice? Katero metodo ste uporabili? Imate kakšne posebne trike? Napišite jih v kometarje!

Naročite se na Permablogger in o vsaki novi objavi boste avtomatično obveščeni.

Zadnja fotografija: frankenschulz

Nekaj sem jih vseeno kupil. Ko sem jih poskusil, sem videl, da bi bilo bolje, da jih nebi. Okus namreč ni bil preveč dober. Nekatere so bile preveč sladke, nekatere preveč grenke toda nobena ravno pravšnja.

Sklenil sem , da sem zadosti mojstra, da jo skuham sam in naredim tâko, ki bo ustrezala mojemu okusu. Saj ne more biti TAKO težko. Izkazalo se je, da ni. V bistvu je prav preprosto.

Priprave

Preden začnemo, si pripravimo sestavine. Potrebujemo sladkor, Gelfix Extra prašek Dr. Oetker-ja (pektin) in seveda pomaranče. Po želji lahko tudi malo limoninega soka.

Sestavine (brez limon)

Pripravimo si še nekaj steriliziranih steklenih kozarcev.

Kozarce splaknemo z alkoholom. Karkoli žganega bo v redu.

Pomaranče prepolovimo

Stiskanje pomaranč

Obstaja več načinov delanja marmelade. Ena izmed možnosti je, da pomaranče olupimo in razrežemo na manjše koščke. Jaz sem pomaranče raje iztisnil in tako v bistvu naredil pomarančni sok. Ta postopek se mi zdi lažji in hitrejši. Če nimamo električnega ožemalnika, je morda bolje, da izberemo prvi postopek.

Stisnemo pomaranče

Odstranimo vse peške!

1,5 kg svežega stisnjenega pomarančnega soka in limonine kroglice.

Kuhanje marmelade

Ko imamo pripravljenih 1250 g pomarančnega soka (iz približno 18 pomaranč) se lahko lotimo kuhanja.

2 žlici sladkorja zmešamo z Gelfix ekstra praškom

Soku dodamo Gelfix ekstra prašek (zmešan z nekaj sladkorja) in nekaj limoninega soka. Uporabil sem Gelfix ekstra in ne Gelfix classic, da sem lahko dodal manj sladkorja. Prašek z oznako classic zahteva namreč, da v receptu uporabimo 1000g sladkorja na 1250g sadja, pri tistem z oznako extra pa je dovolj 500g sladkorja na 1250g sadja. No, tako piše na navodilih, jaz pa sem dodal le 250g sladkorja, da marmelada ni presladka. Limonine kroglice iz slike so le zamrznjen limonin sok. Takšno shranjevanje limon je zelo praktično. Odlične so za pripravo čaja in limonade! Pomarančnemu soku sem dodal 3 limonine kroglice.

Gelfix in limonin sok dodamo v lonec s pomarančnim sokom

Kuhamo do vretja. Vseskozi mešamo.

Ko zavre dodamo sladkor in kuhamo še 3 minute. Ne pozabite mešati!

Napolnimo kozarčke

Po treh minutah z zajemalko vlijemo marmelado v vroče kozarce.

Marmelado vlijemo karseda hitro.

Če ste opazili, so kozarci do polovice potopljeni v vročo vodo. Kozarec mora namreč biti vroč, da pri stiku z vrelo marmelado ne poči.

Nasvet: Odrežite zgornji del plastenke in jo odprto in obrnjeno nastavite na rob kozarca, da bo vlivanje marmelade lažje. Na sliki je to tista rjava zadeva na kozarcu.

Obrnemo kozarce za približno 5 minut Ne puščamo jih predolgo tako obrnjene.

Kozarce lahko ovijemo s časopisnim papirjem, da upočasnimo hlajenje. Če med hlajenjem slišite pokanje ste lahko prepričani, da ste dobro opravili svoje delo. Pokanje namreč pomeni, da so kozarci dobro zatesnjeni. Ko se zrak v kozarcu ohlaja, se krči in pokrovček kozarca se vboči.

Opombe

Ker sem imel veliko pomaranč, sem delal z manjšimi količinami in postopek večkrat ponovil. Tako sem lahko natančneje odmerjal sestavine in napolnil kozarce še preden se je marmelada shladila. Marmelade, skuhane 27. januarja (glej spodaj) so nekoliko bolj tekoče, kot tiste pripravljene 22. Uporabil sem preveč pomarančnega soka. Tretjo in četrto rundo sem delal z Gelfix Classic praškom in so bile popolnoma tekoče, saj nisem ustrezno povečal količino dodanega sladkorja.

Ker je pomarančno marmelado težko najti v trgovinah, so odlična ideja za darilo sorodnikom in prijeteljem. Pravzaprav je vsaka doma narejena marmelada krasno darilo. Vaši bližnji jo bodo gotovo veseli.

Mateja (moje dekle) pravi, da je marmelada rdečih pomaranč “najboljša na svetu“!

Navodila za naslednjič

• Ne uporabi več kot 1400 1250g pomarančnega soka naenkrat
• Dodaj 250 g sladkorja
• Ne uporabljaj Gelfix classic. Vedno uporabi Gelfix extra prašek.

Še recepti ki sem jih uporabil v številkah (za mojo referenco):

22. januar, 2011

1. runda:

1450g pomarančnega soka

Malo limoninega soka

300g sladkorja

1 Gelfix extra

2. runda

1260 pomarančnega soka

Malo limoninega soka

250g sladkorja

1 Gelfix extra

27. januar, 2011 (9:30 – 13:00)

1. runda (20 pomaranč):

1400g pomarančnega soka

2 limonini kroglici

275g sladkorja

1 Gelfix extra

2. runda (20 pomaranč):

1615g pomarančnega soka

3 limonine kroglice

300g sladkorja

1 Gelfix extra

3. runda (20 pomaranč):

1525g pomarančnega soka

3 limonine kroglice

300g sladkorja

1,5 Gelfix classic

4. runda (13 pomaranč):

800g pomarančnega soka

450g kupljenega pomarančnega soka

3 limonine kroglice

300g sladkorja

1,5 Gelfix classic

Kakšne so vaše izkušnje?

Ste kdaj že skuhali kakšno marmelado? Imate kakšne nasvete, ki bi jih delili z nami? Napišite jih v komentarje!

Naročite se na Permablogger in o vsaki novi objavi boste avtomatično obveščeni.

Dela na vrtu nikoli ne zmanjka. Prekopavanje, sajenje, zalivanje in obrezovanje, naštevanju ni videti konca. Kaj če bi vam zaupal, kako znatno zmanjšati potrebno delo in hkrati pridelati več?

Zakonitosti lenobnega vrtnarjenja

Predstavljam vam 5 zakonitosti lenobnega vrtnarjenja:

1. Opazuj
2. Preučuj
3. Posnemaj
4. Izboljšaj
5. Uživaj

Poglejmo si jih pobliže.

1. Opazuj

Narava lahko preživi brez človeka. To ji uspeva že 4,5 milijarde let. Moderno kmetijstvo pa nasprotno brez človeških rok ne preživi niti ene sezone. Vsa energija, ki jo vlagamo, je potrebna le zato, da preprečimo naravi njeno pot. Če pustimo polje nedotaknjeno nekaj let, se bo iz tega spremenil v to.

Natančno opazujmo naravo in bodimo dovzetni za vse naravne spremembe. Črpajmo iz nje navdih!

2. Preučuj

Zakaj primeri iz narave tako dobro delujejo? Zakaj je deževni gozd najbolj produktiven kopenski ekosistem na planetu? Kdo pa tam sadi in okopava? To bi se morali večkrat vprašati. Odgovori bi nam razkrili marsikatero skrivnost!

3. Posnemaj

Vse kar smo se naučili z opazovanjem, sedaj uporabimo v praksi. Glavni vzrok zakaj je na običajnem vrtu toliko dela je slabo načrtovanje. Zato si vzemimo dovolj časa za dober načrt, ki se nam bo obrestoval v prihodnosti.

Naravni procesi so se izoblikovali tekom več milijonov let. Začetki kmetijstva segajo dobrih 10.000 let nazaj. Moderno kmetijstvo, kot ga poznamo danes pa je v praksi manj kot 50 let. Petdeset let je v primerjavi z 4,5 milijardami let kot kaplja v morje. Narava preprosto noče delati na način, kot to veleva moderna agrikultura. MI moramo vzdrževati ta način dela. Drugo nas ne zanima.

Za vas ne vem, a sam sem bolj naklonjen vpeljevanju postopkov, ki preverjeno delujejo že milijone let, kot pa da bi zaupal modernim sistemom, ki so še v povojih. Mogoče sem res len, toda če imam na izbiro malo dela in ogromno, bom izbral prvo.

4. Izboljšaj

Dve stvari sta pomembni. Prva je ta, da naravnih zgledov ne uporabimo v točno taki obliki, kot so v naravi. Rahlo jih prikrojimo, da bolje ustrezajo našim potrebam. Ker na svojem vrtu ne želimo deževnega gozda, vpeljemo vanj tiste stvari, ki jih potrebujemo. Ustvarimo svoj lasten kontroliran deževni gozd – gozdni vrt.

Druga pomembna stvar je, da ko nam vrt deluje, vztrajno iščemo načine, da bi lahko še manj delali na njem . Nenehno preizkušamo kaj deluje in kaj ne. Skušamo optimizirati naš sistem. Ja, zdaj temu pravimo sistem.

5. Uživaj

To je zelo pomembno! To načelo je potrebno spoštovati popolnoma! Na srečo velja, da če upoštevamo prve štiri zakonitosti, je peta nujna posledica. Čez čas bomo na svojem vrtu veliko več uživali, kot delali.

Splača se biti len

Z lenobnim vrtnarjenjem boste večino časa porabili za načrtovanje in veliko manj za fizično delo. To pa je prav nasprotno s tistim, česar smo običajno navajeni. Ne pozabite: manj dela – več zabave! Lahko se tudi zgodi, da so ljudje tako prezaposleni z delom na vrtu, da nimajo več časa uživati v njem.

Permakulturni vrt vam mora zagotavljati srečo in zadovoljstvo, najbolj pa okusno hrano. Ustvarite si sistem, ki ne bo trajal en mesec, eno sezono ali dokler ne usahnejo naftne zaloge. Naredite sistem, ki bo vzdržal dokler se narava ne odloči drugače. To pa je zelo dolgo časa.

Kakšne so vaše zvijače, ki vam omogočajo, da delate manj in več časa uživte? Ste mogoče eden tistih, ki uživa ob težkem delu na vrtu (če je to sploh mogoče )? Povejte svoje mnenje v komentarjih!

Naročite se na Permablogger in o vsaki novi objavi boste avtomatično obveščeni.

Fotografije: photochiel, guinnessgurl, welsnet

Zabava se šele začenja. Pridruži se!

Kako razburljivo! Končno se je začelo. To je moja prva objava na permablogger.net. Sedaj ni poti nazaj. Zdaj ko sem začel, bom moral pač vztrajati. To je pravzaprav bistvo bloga, kajne! Ko enkrat začneš moraš pisati in objavljati. Redno.

Ampak zakaj ravno pisanje bloga? Mislim, da je to najlažja pot, da poveš svetu, kaj si misliš. Želim vam namreč predstaviti moj pogled na to, kaj vse se skriva za pojmom permakultura. Upam, da se mi pridružite pri raziskovanju različnih področij permakulture. Prebral bom vsako knjigo, ki jo dobim v roke, pogledal vsak DVD in raziskal sleherno spletno stran.

In o vsem bom pisal na tem blogu.

Uvod v permakulturo

Zakaj ‘nazaj k osnovam’? Ta blog sem želel otvoriti z nekakšnim uvodom v permakulturo. Premišljeval sem o primernem naslovu in v hipu vedel, da bo ta ta najbolj primeren. Jasno, začeti moram pri osnovah.

Eno mojih najljubših življenskih načel je ‘obvladaj osnove‘. V življenju je tako, da smo lahko zelo uspešni že, če postanemo zelo dobri v … osnovah. To velja za katerokoli veščino. Sliši se preprosto, kajne? In prav zato ponavadi ljudje tega ne jemljejo preveč resno.

Ljudje smo na splošno mnenja, da če želimo doseči nekaj izjemnega moramo iti preko navadnih osnov. Radi imamo vse, kar je ‘napredno’. Zakaj bi ure in ure metali na koš, ko pa je toliko zabavneje driblati, prodirati in zabijati žogo v koš? Hja, najprej se nauči poštevanke, šele nato se loti algebre.

Če je Michael Jordan kaj obvladal, je bilo to zadevanje košev. Seveda je bil mnogo več kot le odličen strelec, toda verjemite mi, da je ‘zapravil’ svojih 10.000 ur samo za metanje. Iz vseh možnih pozicij. Tako to gre. Naj parafriziram Tita: “Vadite, vadite in še enkrat vadite!”

Primerov, ki bi vam jih lahko povedal je nešteto: golf, šah, plavanje, trgovanje na borzi… Ali pa vzemimo za primer telesno vadbo. Zakaj bi telovadili na vseh tistih nobel fitnes napravh, ko pa najboljše telovadno orodje že imamo? Svoje lastno telo! Bolj osnovno od tega ne gre.

Dovolj nakladanja. Moram nehati to početi. Dovolj primerov. Kakšno zvezo ima vse to s permakulturo? Ja, uganili ste. Po mojem mnenju permakultura JE osnova vrtnarjenja. Ali kmetovanja. Kakorkoli že hočete temu reči.

Rdeča nit permakulture je narava. V naravi vrtnarimo (oz. vsaj nekoč smo), v naravi kmetujemo (oz. vsaj nekoč smo) in v njej tudi živimo (oz. vsaj nekoč smo). Ali ni logično, da bi vse te dejavnosti počeli, kot jih je narava predvidila.

Zame je to bistvo permakulture. Pogledaš, kako narava funkcionira in posnemaš njene vzorce v svojem vrtu. Uporabiš jih v svoj prid. To so osnove permakulture. Obvladaj to (in le to) in razlika bo očitna.

Več načrtovanja, manj vzdrževanja

V tej objavi sta pripeti sliki dveh zelenjavnih vrtov. Prvi je permakulturni vrt, drugi je ‘običajni vrt’. Kateri izgleda bolj naraven? (Nalašč sem izbral izraz naraven in ne pogostejši ali pa normalen.) Prepričan sem, da permakulturni. Mogoče na prvi pogled ne izgleda lep nam, je pa zagotovo lepši naravi.

Pri takem vrtu več časa posvetitimo načrtovanju vrta, še preden začnemo prekopavati in saditi ter sejati. Tako lahko kasneje manj časa porabimo za njegovo vzdrževanje. Saj veste: vzamemo tisto, kar deluje v naravi in načrtujemo naš vrt na teh principih.

Seveda lahko stvari malo prilagodimo. Tako lahko, na primer, gojimo posevke v pogojih, ki niso idealni ali izbiramo določene sorte, ki niso najbolj primerne za naš vrt. Vendar vsak naš odklon od pravil, ki veljajo v naravi zahteva svojo ceno. Vložiti bomo morali več dela pozneje. Stanje bomo morali umetno vzdrževati. Bolj kot kršimo naravne zakonitosti, več dela imamo. Odločitev pa je vedno naša.

Kaj vi menite o permakulturi? Zaupate raje konvecionalnemu kmetijstvu? Zakaj? Naj se debata razvije v komentarjih.

Naročite se na Permablogger in o vsaki novi objavi boste avtomatično obveščeni.

Fotografije: cityhunter12, eam31, southernfoodwaysalliance