"zsfb" via MR Foto in Google Reader

Dimljen sir po Markotovo :)

2009-11-08T20:59:22Z

Po večerji sem bil še malo lačen pa sem si pripravil še par kosov dimljenega sira.
Vse kar potrebujemo je dimljen sir, olivno olje, malo popra in pečica ali mikrovalovna z grill funkcijo.

Naslednjič pa kakšna bolj zapletena jed pride na vrsto. Sam spomnit se moram fotografirat sproti.

Revir 7

2009-11-08T19:47:00Z

Nedelja 08.11.2009

Lokacija: Rudnik Mežica

Canon EOS 40D, Canon 50mm 1,8 @ 50mm; F/2; 1/15; ISO-1600

Foto: Matej Golob

Nasprotja se privlačijo

2009-11-08T19:42:00Z

Sobota 07.11.2009

Lokacija : Sv.Križ nad dobrovo

Nikon D40, nikkor 18-55mm F/3.5-5.6G@26mm, F/5.6, 1/125, Iso 200

Foto: Borut Kogelnik

2. OT MRNTZ

2009-11-08T19:59:00Z

Lp,

AlienW

OK Logatec : OK Astec Triglav

2009-11-08T19:34:00Z

3:1 za gostujoče.

Lp,

AlienW

FV MUSIC BOUTIQUE (I)

2009-11-08T15:06:00Z

Ideja je bila pokazati nekaj starejših koncertnih utrinkov iz mojega foto arhiva. Po dolgotrajnem in napornem
selekcioniranju se je izkazalo, da je bilo večino omembe vrednih dogodkov organiziranih pod okriljem založbe
FV MUSIC. Zato sem peščico tistih, ki ne pašejo v to zgodbo prihranil za kakšno drugo objavo.
Za tiste, ki ne veste, samo na kratko: FV je na področju Slovenije in bivše Jugoslavije, leta 1985 ustanovljena,
prva neodvisna glasbena založba. Sprva je bilo njeno delovanje žanrsko širše zastavljeno tako v smislu
organizacije koncertov, kot izdajanja plošč. Zadnja leta pa je, pod vodstvom neutrudne Monike Škaberne,
pretežno usmerjena k organizaciji domačih in tujih koncertov garažno-pank-rokenrolerskih zasedb. Težko bi
našli svetovno znano ime na tem področju, ki ga FV še nebi gostila.

Večina fotografij je posnetih s kompaktom in je zato temu primerna tudi kvaliteta. Kljub temu pa upam, da bo
serija komu obudila lepe spomine v smislu: "Glej, glej, na tem špilu sem pa biu, matr je blo dobr..."

Sledita še dve podobni seriji...

GUILTY HEARTS (USA), Orto, 30.9.05

JOHN SCHOOLY (USA), Orto, 30.9.05

ADAM WEST (USA), MC Podlaga, Sežana, 12.11.05

THE REAL THINGS (SLO) FV Fest. 2005, Cvetličarna, 23.11.05

MUŠKAT HAMBURG (SLO), 23.11.05

EROTIC BILJAN & HIS HERETICS (CRO), 23.11.05

THE NOMADS (SWE), 23.11.05

THE METEORS (UK), 23.11.05

WE CAN'T SLEAP AT NIGHT (SLO), Orto, 31.1.06

DOLL HOUSE (SWE), Orto, 31.1.06

MOTHER SUPERIOR (USA), Orto, 10.3.06

THE LAST VEGAS (USA), Orto, 4.6.06

Dr. ZERO (SLO), FV Fest 2006, Orto 10.10.06

THE JACK SAINTS (USA), Orto, 10.10.06

THIS MOMENT IN BLACK HISTORY (USA), Orto, 10.10.06
GHETTO WAYS (USA), Orto, 10.10.06

DEAD MOON (USA), Orto, 19.10.06

SONIC ANGELS (F), Menza pri koritu, 9.11.06

98/365

2009-11-08T18:47:00Z

Rainy....

.....but I like it :)

[thank you mom...for posing :)]

You see, the forests are the sanctuaries not only of wildlife, but also of the human spirit.

2009-11-08T17:52:30Z

Krogi

2009-11-08T17:54:00Z

Delavec

2009-11-08T17:52:00Z

Jesen med vinogradi

2009-11-08T18:02:00Z

Nov objektiv

2009-11-08T17:31:00Z

dons sem si po doooolgem času prvošu spet en AF objektiv... Nikkor 18-105VR
če ne gledam na zgradbo je kakovost slike zelo v redu :)

Nikkor 18-105VR @ 18/f3.5

Nekoč je bilo – transport v Indiji

2009-11-08T17:06:52Z

5 let nazaj sva z Bojano prvič odšla na kolesarsko potovanje. Izbrala sva si kar visokoleteč cilj, prekolesariti državico Ladakh na severu Indije v bližini meje s Pakistanom. Priprave so bile kar naporne, predvsem je bilo potrebno veliko logistike, ker potuješ z velikimi škatlami. Ker se torej od leta 2004 nisem lotil pisati članka o najinem potovanju, razen skromne objave na svojem blogu, bom skušal strniti vtise v parih zapisih. Današnji bo govoril o transportu na poti.

V kolesarski trgovini sva dobila prazne škatle za transport koles. Pakiranje koles ni bilo najbolj zabavno opravilo, ampak je šlo. Bolj naju je skrbel transport z letali in kasneje z lokalnimi avtobusi. Na Brniku sem prek nekih vez celo sam spremljal natovarjanje škatel na letalo, da ne bi že v začetku prišlo do kakšnih poškodb. Z letali torej nisva imela nobenih težav, tja in nazaj. Imela sva pa drobceno težavo z uslužbenko letalske agencije na letališču v Delhiju, in sicer na poti nazaj. Zavedala sva se, da je potrebno za prtljago, težjo od 20 kg doplačati. Najina prtljaga je imela blizu 30kg. Uslužbenka je torej zahtevala kar mastno doplačilo, midva pa sva se izgovarjala na vse mogoče načine, od tega, da sva brez denarja, da sva študenta, itd. Nič, ni se premaknila. Potem sva zahtevala nadrejenega. Povabil naju je v pisrano in v petih minutah smo bili zmenjeni. Doplačala sva minimalno, najverjetneje kar njemu v lasten žep. To je Indija. Najino potovanje se je začelo v New Delhi-ju, kjer kar naenkrat ostaneš sredi velemesta sam s temi ogromnimi škatlami, utrujen od poti in z željo po takojšnjem nadaljevanju poti na sever države. Prvi prevoz je bil z oldtimerjem v območje mesta, kjer naj bi bile agencije, ki so ponujale karte za avtobusne prevoze.

V eni izmed agencij sva preživela prvi zanimiv dan. Najprej so naju skušali prepričati, da v Manali (mesto na severu, kjer sva načrtovala začetek kolesarskega dela poti) ne pelje noben avtobus. Raje naj bi vzela terensko vozilo. Seveda nama je bilo takoj jasno, kam pes taco moli. Po dolgem pregovarjanju sva končno dobila avtobusne karte. Opozorila sva tudi na najini veliki škatli in dobila sva odgovor: “No problem”. Do avtobusne postaje naju bo odpeljal eden izmed uslužbencev agencije. Ko se je ura avtobusnega odhoda že nevarno bližala, sva povprašala po prevozu. In kar naenkrat: “Big problem, your boxes, big boxes.” Po nekaj minutni zmedi, dviganju pritiska, sva uspela zlesti v eno čisto navadno rikšo. Prizor, v katerem sedi Bojana na zadnjem sedežu skupaj s škatlo, ki na pol gleda iz rikše in z menoj na prvem sedežu, skoraj v objemu voznika in z desno roko na škatli, ki je bila samo položena na platneno streho rikše, je bil naravnost neverjeten. Kako smo uspeli priti do avtobusne, ki sploh ni bila avtobusna, mi še danes ni jasno.

Da zaplet ne bi bil preveč dolgočasen, naju s škatlami niso pustili na avtobus, kljub najinima vnaprej plačanima kartama. Spet prepir, pregovarjanje in nato avtobus spelje brez naju. Takrat pa povzdignem glas in kot bi odrezal. Vse smo se zmenili v eni minuti. Škatle so romale na streho avtobusa, midva pa na ločene sedeže v avtobusu. Ne vem sicer, zakaj, ampak morala sva sedeti narazen. Pri tem pa je Bojani zavrelo in se je brez pomislekov takoj prisedla k meni.

16 ur vožnje nisem zatisnil oči, ker je bila vožnja en sam rodeo. Gas, bremza, gas. Nonstop. In ob misli, da najini škatli nista na strehi niti privezani, me je zmrazilo. Srečno se je končalo, uf! V nadaljevanju sva se načrtno izogibala prevozom z avtobusi. Pa vendar se novim zapletom nisva mogla izogniti. Ko sva se že vračala nazaj proti New Delhiju, smo se sredi noči ustavili skupaj še z enim avtobusom, ki je celotno pot peljal za nami. Dobili smo ukaz, da se premestimo iz enega v drug avtobus. Brez razloga, pojasnila, itd. Potem se je celo izkazalo, da naš novi voznik ne zna priti v New Delhi. Peljali smo se čez polja, zaselke, vasi in končno prispeli do velemesta. Ko je že kazalo, da je vse za nami, nas avtobus ni odložil na avtobusni postaji, temveč kar nekje sredi mestne džungle. Ma, saj ne moreš verjeti. Spet sva ostala ob robu ceste, sama z najinimi “big boxes”. Ostali so takoj dobili prevoz, nama ni hotel nihče ustaviti. Na koncu se sicer vse reši, vendar nikar na tako pot s pomanjkanjem zdravih živcev in hitro jezo.

Ves ostali del najinega 6 tedenskega potovanja sva bolja ali manj prekolesarila. Bolja ali manj zato, ker sva del poti kar prepešačila. Kako? Kaj pa kolesa? Kolesa so romala na konjski hrbet. Raje peš kot z avtobusom! Bil je krasen 6 dnevni treking.

Viševnik

2009-11-08T15:12:25Z

First winter tour this year.
It’s gonna be sunny…

… close …

… sunny on top

White dove

Even Mt. Triglav was seen for a second

Servis

2009-11-08T14:16:09Z

Prejšnji teden se je matična plošča odločila, da ima vsega dovolj. Brez opozorila in na sobotno jutro. Ti, šment! Edina dobra lastnost tega je bila, da sem tisti vikend dokončal z branjem knjige. :)

A že v ponedeljek smo stopili v akcijo. Na pomoč je priskočil Grega, ki je v teh stvareh malo bolje podkovan, kot jaz. Ker je sprva sumil napajalnik, sem se podal v Comshop Celje, kjer sem nabavil novega. Seveda je obstajala možnost, da ni kriv procesor. Zato mi je prijazni prodajalec zagotovil, da ob ugotovitvi, da je procesor nedolžen, le-tega lahko vrnem. Super! Odpujsal sem domov, kjer sva priklopila napajalnik. A je bila žal situacija nespremenjena. Računalnik ni dajal znakov življenja. Napajalnik sem nesel v trgovino in prodajalec mi je vrnil denar. Na žalost tam niso imeli na zalogi pravega osnovnega tiskanega vezja, zato sem matično ploščo naročil “prek vrste”, kar preko spleta. :) Dostavljena je bila v rekordnih dveh dneh. Nato jo je bilo potrebno samo še vgraditi.

Sedaj bom za vse zasvojence, ki me spremljate, lahko nadaljeval z rednimi objavami. :)
.
.
.

IDSF World Latin 2009 - Maribor

2009-11-08T11:58:00Z

Latinskoameriški plesi so se razvili v Braziliji in na Kubi, večinoma ob prihodu kolonialistov. Največkrat so mešanica plesnih ritmov in korakov, ki so jih prinašali afriški črnci, južnoameriški Idijanci in evropski beli priseljenci. Črnci so začeli privzemati melodije Špancev in Portugalcev, vse se je pomešalo z ritmi Latinske Amerike in njihovimi nenavadnimi ritmičnimi instrumenti (claves, marake, ipd.). Za razliko od standardnih plesov plešemo latinsko-ameriške največkrat v odprti plesni drži, ki omogoča več izraznosti tako plesalcu kot plesalki, vendar je "partnering" tudi v tej zvrsti plesov odločilnega pomena za karakterizacijo posameznega plesa. Po tehniki so plesi zelo različni, po temperamentu kot tudi plesnem izrazu, izžarevajo poseben čar. Od standardnih plesov se razlikujejo tudi po modelih oblek, ki so precej bolj odprte.

Športna dvorana Ljudski vrt - Maribor, 7. november 2009,
v organizaciji Plesne zveze Slovenije

Tekmovanje Boogie Woogie za Svetovni pokal in vrhunski show program z nepozabnim plesnim spektaklom je popestril dogajanje v dvorani Lukna.

Svetovna prvaka sta pričakovano postala Rusa Aleksej Silde in Ana Firstova, srebro je šlo v roke Mariborčanu Zoranu Plohlu in Tatjani Lahvinovič, ki nastopata za Hrvaško, tretja sta bila Rusa Andrej Zajcev in Ana Kuzminskaja.

Najboljšim se je s četrtim mestom približal slovenski par Jurij Batagelj - Jagoda Štrukelj , ki pa je bil razočaran. Prepričana sta, da sta plesala tako dobro, da sta si zaslužila stopničke, za katere naj bi ju prikrajšali sodniki.

Avtobus

2009-11-08T13:31:00Z

Serija: Železnica

2009-11-08T11:56:00Z

Serija v nastajanju...

Handball: Maribor-Trimo

2009-11-08T09:36:45Z

RK KLIMA PETEK MARIBOR – RK TRIMO TREBNJE 33:42(17:20)

650 spectators

RK Klima Petek Maribor: Jelen 10 obramb, Jelovčan 2 obrambi, Lešnik; Čelica 3, Vrečar, Čebokli 1, Gregorc 2, Razgor 6(7m-7/5), Pučnik 2, Martinc 9, Fister 3, Mirnik 1, Ivančič 3, Hartman, Jug 1, Furlan 2

RK Trimo Trebnje: Ferlin 18 obramb(2×7m), Imperl. Saje; Korelec, Erčulj, Radelj M. 1, Radelj B., Ratajec, Skube Seb. 9(7m-6/6), Sušin 4, Paladin 4, Miklavčič 6, Musa 8, Papež 8, Zarabec 2,

Forma Viva

2009-11-08T09:10:00Z