Se sprašujete o količini živega srebra, ki ste ga v sobotnem kosilu pojedli z ribo, o tem, kako hitro se izloča iz amalgamskih plomb in s čim le-te lahko zamenjamo? Ali pa Vas morda bolj zanima Higgsov bozon, ITER ali lanski pridelek sončnih elektrarn v Sloveniji? Bakterije, virusi in koloidno srebro? Se sprašujete, če so za debelost krivi vaši geni? Če lahko vzgojimo novo kost v laboratoriju in koliko je možnosti, da bi s pomočjo matičnih celic slepim vrnili vid? Kje se nahajajo hormonski motilci, zakaj Pipistrelova letala zmagujejo na Nasinih tekmovanjih, kako preživeti na Marsu ali pa, kako izboljšati svoj spomin? Copyright 2018 www.ZnanostNaCesti.si sl-SI http://www.znanostnacesti.si no Znanost na cesti Znanost na cesti Se sprašujete o količini živega srebra, ki ste ga v sobotnem kosilu pojedli z ribo, o tem, kako hitro se izloča iz amalgamskih plomb in s čim le-te lahko zamenjamo? Ali pa Vas morda bolj zanima Higgsov bozon, ITER ali lanski pridelek sončnih elektrarn v Sloveniji? Bakterije, virusi in koloidno srebro? Se sprašujete, če so za debelost krivi vaši geni? Če lahko vzgojimo novo kost v laboratoriju in koliko je možnosti, da bi s pomočjo matičnih celic slepim vrnili vid? Kje se nahajajo hormonski motilci, zakaj Pipistrelova letala zmagujejo na Nasinih tekmovanjih, kako preživeti na Marsu ali pa, kako izboljšati svoj spomin? Znanost na cesti znc@satena.si Science on the street Bukov ostrigar je užitna in celo zdravilna goba, ki jo lahko najdemo v naravi, brez večjih težav pa jo lahko gojimo tudi doma. Leta 2002 so iz bukovega ostrigarja izolirali protein ostreolizin, za katerega se je izkazalo, da v zelo nizkih koncentracijah povzroča funkcionalne in morfološke spremembe pri različnih tipih celic. Molekulski mehanizem delovanja je tvorba por v membranah celic sesalcev, posledica toksičnega učinka ostreolizina pa je lahko celo kardio-respiratorni zastoj. Postavljajo se vprašanja kot so, ali naj še jemo omako z bukovim ostrigarjem? V kakšnih pogojih je lahko ta goba vseeno nevarna za nas? Kako bi lahko, glede na znane učinke in mehanizme delovanja ostreolizina, le-tega koristno uporabili? Science on the street prof. dr. Robert Frangež, Veterinarska fakulteta, UL moderatorka: Renata Dacinger, TV Slovenija Bukov ostrigar je užitna in celo zdravilna goba, ki jo lahko najdemo v naravi, brez večjih težav pa jo lahko gojimo tudi doma. Leta 2002 so iz bukovega ostrigarja izolirali protein ostreolizin, za katerega se je izkazalo, da v zelo nizkih koncentracijah povzroča funkcionalne in morfološke spremembe pri različnih tipih celic. Molekulski mehanizem delovanja je tvorba por v membranah celic sesalcev, posledica toksičnega učinka ostreolizina pa je lahko celo kardio-respiratorni zastoj. Postavljajo se vprašanja kot so, ali naj še jemo omako z bukovim ostrigarjem? V kakšnih pogojih je lahko ta goba vseeno nevarna za nas? Kako bi lahko, glede na znane učinke in mehanizme delovanja ostreolizina, le-tega koristno uporabili? http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostmedknjigami_frangez_ostrigar_01.mp3 Wed, 31 Jan 2018 23:00:00 GMT 2710 Bukov ostrigar - strupena ali užitna goba? (ZmK-13) Science on the street Ljudje smo se od nekdaj spraševali, od kod smo in kam gremo. V tem pogovoru bomo razkrili, kako astronomi vidimo začetke nastanka galaksij in kako preučujemo lastnosti temne snovi, ki močno vpliva na razvoj našega Vesolja. Science on the street prof. dr. Maruša Bradač, Univerza v Kaliforniji - Davis moderatorka: Maja Ratej, Val 202 Ljudje smo se od nekdaj spraševali, od kod smo in kam gremo. V tem pogovoru bomo razkrili, kako astronomi vidimo začetke nastanka galaksij in kako preučujemo lastnosti temne snovi, ki močno vpliva na razvoj našega Vesolja. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_bradac_temna_snov_01.mp3 Mon, 22 Jan 2018 23:00:00 GMT 3611 Od prvih galaksij do temne snovi - Življenjepis našega vesolja (ZnC-66) Science on the street V Ljubljani merimo temperaturo od leta 1850. Pa bi lahko izvedeli, kakšna je bila temperatura v Ljubljani tudi pred začetkom merjenja, na primer poleti leta 1700? Odgovor je pritrdilen, to pa je mogoče z dendrokronologijo. To je veda, kjer analizirajo drevesne branike oziroma letne prirastke dreves. V njih se namreč beležijo spremembe okolja, v katerem so drevesa rastla. Najpreprostejša možnost je merjenje širin letnih prirastkov, druga je merjenje gostote posamezne branike, tretja možnost pa je preučevanje razmerja stabilnih izotopov v braniki. In tako lahko znanstveniki rekonstruirajo klimo za več 100 let nazaj. Ob tem pa lahko na novo ovrednotijo in razložijo celo zgodovinske dogodke. Tako lahko povedo, kdaj je bil na določenem področju požar in celo to, da je bilo 1941 precej vlažno, zima, ki je sledila, pa nadpovprečno mrzla in zato je bil Hitlerjev napad na Rusijo v tem letu bolj kot ne obsojen na propad. Science on the street prof. dr. Tom Levanič, Gozdarski inštitut Slovenije V Ljubljani merimo temperaturo od leta 1850. Pa bi lahko izvedeli, kakšna je bila temperatura v Ljubljani tudi pred začetkom merjenja, na primer poleti leta 1700? Odgovor je pritrdilen, to pa je mogoče z dendrokronologijo. To je veda, kjer analizirajo drevesne branike oziroma letne prirastke dreves. V njih se namreč beležijo spremembe okolja, v katerem so drevesa rastla. Najpreprostejša možnost je merjenje širin letnih prirastkov, druga je merjenje gostote posamezne branike, tretja možnost pa je preučevanje razmerja stabilnih izotopov v braniki. In tako lahko znanstveniki rekonstruirajo klimo za več 100 let nazaj. Ob tem pa lahko na novo ovrednotijo in razložijo celo zgodovinske dogodke. Tako lahko povedo, kdaj je bil na določenem področju požar in celo to, da je bilo 1941 precej vlažno, zima, ki je sledila, pa nadpovprečno mrzla in zato je bil Hitlerjev napad na Rusijo v tem letu bolj kot ne obsojen na propad. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostmedknjigami_levanic_dendrokronologija_01.mp3 Wed, 03 Jan 2018 23:00:00 GMT 4049 Rekonstrukcija klime v preteklosti s pomočjo dreves (ZmK-12) Science on the street Celice so najmanjši deli živih organizmov oziroma gradbeni elementi življenja. Človeško telo sestavlja približno 100 bilijonov celic. Kako dobro poznamo zgradbo, funkcijo in delovanje naših celic in njihov pomen za normalno delovanje našega organizma? Poznamo osnovne gradnike celice, poznamo njihovo funkcijo, ne poznamo pa niti še podrobne znotrajcelične zgradbe kot tudi številnih medsebojnih vplivov različnih molekul in struktur znotraj celic. Tudi celičnobioloških procesov, kot so celično signaliziranje, medcelična komunikacija ter različnih presnovnih poti v normalnih in bolezensko spremenjenih celicah natančno ne poznamo. Kljub temu pa lahko različne celice in tkiva že uporabljamo v regenerativni medicini. Bolje bomo poznali naše celice, bolj učinkovito bo zdravljenje bolezni. Science on the street prof. dr. Mateja Erdani Kreft, Medicinska fakulteta, UL moderatorka: Renata Dacinger, TV Slovenija Celice so najmanjši deli živih organizmov oziroma gradbeni elementi življenja. Človeško telo sestavlja približno 100 bilijonov celic. Kako dobro poznamo zgradbo, funkcijo in delovanje naših celic in njihov pomen za normalno delovanje našega organizma? Poznamo osnovne gradnike celice, poznamo njihovo funkcijo, ne poznamo pa niti še podrobne znotrajcelične zgradbe kot tudi številnih medsebojnih vplivov različnih molekul in struktur znotraj celic. Tudi celičnobioloških procesov, kot so celično signaliziranje, medcelična komunikacija ter različnih presnovnih poti v normalnih in bolezensko spremenjenih celicah natančno ne poznamo. Kljub temu pa lahko različne celice in tkiva že uporabljamo v regenerativni medicini. Bolje bomo poznali naše celice, bolj učinkovito bo zdravljenje bolezni. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostmedknjigami_erdanikreft_celice_01.mp3 Wed, 06 Dec 2017 23:00:00 GMT 3163 Kako dobro poznamo svojih 100 bilijonov celic? Science on the street Odgovorili bomo na vprašanje ali je bolje jesti velike ali majhne ribe. Govorili bomo o nevarnih snoveh v okolju, o dioksinih, polikloriranih bifenilih in spojinah ki motijo hormonsko ravnotežje in kakšni so vplivi onesnaženega okolja na kvaliteto hrane, vode in zraka. Science on the street doc. dr. Ernest Vončina, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Maribor moderator: Bor Greiner, Radio City Odgovorili bomo na vprašanje ali je bolje jesti velike ali majhne ribe. Govorili bomo o nevarnih snoveh v okolju, o dioksinih, polikloriranih bifenilih in spojinah ki motijo hormonsko ravnotežje in kakšni so vplivi onesnaženega okolja na kvaliteto hrane, vode in zraka. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_voncine_ribe_01.mp3 Mon, 06 Nov 2017 23:00:00 GMT 5103 Ujeti veliko ali majhno ribo? Science on the street Znanstveni slam je priložnost za raziskovalce na začetku kariere, da svoje raziskave na zanimiv in privlačen način predstavijo širši javnosti in s svojimi izvirnimi pristopi navdušijo publiko. V Sloveniji smo doslej izvedli dva: Prvi znastveni slam in Znanstveni BIO slam ob 70. letnici Biotehniške fakultete. Obakrat smo se imeli fino prav vsi - gledalci in nastopajoči! Tudi na tokratnem slamu bodo imeli kandidati za svojo predstavitev na voljo 5 minut. Science on the street voditelja: Renata Dacinger, TV Slovenija in Aleš Novak, stand-up komik Znanstveni slam je priložnost za raziskovalce na začetku kariere, da svoje raziskave na zanimiv in privlačen način predstavijo širši javnosti in s svojimi izvirnimi pristopi navdušijo publiko. V Sloveniji smo doslej izvedli dva: Prvi znastveni slam in Znanstveni BIO slam ob 70. letnici Biotehniške fakultete. Obakrat smo se imeli fino prav vsi - gledalci in nastopajoči! Tudi na tokratnem slamu bodo imeli kandidati za svojo predstavitev na voljo 5 minut. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_znanstveni_slam_2017_02.mp3 Sat, 21 Oct 2017 22:00:00 GMT 4621 Znansteveni slam (ZnC-66) Science on the street Raznolikost tehnološkega procesa proizvodnje piva se odraža predvsem v mnogih senzoričnih podobah piva. Izbor in lastnosti osnovnih surovin, spremenljivi tehnološki parametri posameznih faz procesa, različni delovni mikroorganizmi, so samo nekateri od dejavnikov, ki pomembno vplivajo na širino palete pivovarskih izdelkov. Novi trendi, ki se uveljavljajo tako v tujini kot pri nas v Sloveniji, samo še dodatno diverzificirajo ponudbo na trgu. Novosti, ki so plod raziskav na različnih znanstvenih področij, so namenjene boljšemu obvladovanju proizvodnje, izboljšanju kakovosti končnih izdelkov in pripravi različnih izdelkov, ki so namenjeni posameznim skupinam pivcev piva. Ne nazadnje je pivo tudi prehransko pomemben izdelek. Science on the street prof. dr. Tomaž Požrl, Katedra za tehnologije, prehrano in vino, Biotehniška fakulteta, UL moderator: Luka Hvalc, Val 202 Raznolikost tehnološkega procesa proizvodnje piva se odraža predvsem v mnogih senzoričnih podobah piva. Izbor in lastnosti osnovnih surovin, spremenljivi tehnološki parametri posameznih faz procesa, različni delovni mikroorganizmi, so samo nekateri od dejavnikov, ki pomembno vplivajo na širino palete pivovarskih izdelkov. Novi trendi, ki se uveljavljajo tako v tujini kot pri nas v Sloveniji, samo še dodatno diverzificirajo ponudbo na trgu. Novosti, ki so plod raziskav na različnih znanstvenih področij, so namenjene boljšemu obvladovanju proizvodnje, izboljšanju kakovosti končnih izdelkov in pripravi različnih izdelkov, ki so namenjeni posameznim skupinam pivcev piva. Ne nazadnje je pivo tudi prehransko pomemben izdelek. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_pozrl_podobe_piva_01.mp3 Mon, 16 Oct 2017 22:00:00 GMT 3285 Različne podobe piva Science on the street Pod pojmom industrijske nesreče razumemo večje nesreče v nevarnih industrijskih obratih, ki imajo lahko težke posledice znotraj in izven obrata. Nesreče v obratih, kjer se nahajajo večje količine nevarnih snovi, imajo lahko težke posledice na zdravje ljudi, uničenje lastnine in škodo v okolju. Kako učinkovito dolgoročno upravljati z nevarnimi dejavnostmi? To je v prvi vrsti naloga upraviteljev obratov, zadeva pa tudi družbeno okolje, v katerem delujejo. V pogovoru bomo omenili tudi nekatere pretekle in aktualne primere iz našega okolja. Science on the street prof. dr. Marko Gerbec, Institut "Jožef Stefan" moderatorka: Mojca Delač, RTV Slovenija Pod pojmom industrijske nesreče razumemo večje nesreče v nevarnih industrijskih obratih, ki imajo lahko težke posledice znotraj in izven obrata. Nesreče v obratih, kjer se nahajajo večje količine nevarnih snovi, imajo lahko težke posledice na zdravje ljudi, uničenje lastnine in škodo v okolju. Kako učinkovito dolgoročno upravljati z nevarnimi dejavnostmi? To je v prvi vrsti naloga upraviteljev obratov, zadeva pa tudi družbeno okolje, v katerem delujejo. V pogovoru bomo omenili tudi nekatere pretekle in aktualne primere iz našega okolja. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_grebec_industrijske_nesrece_01.mp3 Tue, 10 Oct 2017 22:00:00 GMT 2970 Industrijske nesreče - kako jih razumeti? (ZnC-64) Science on the street Izjemno nizke ali izjemno visoke temperature, zelo nizek ali visok pH vode ali velika slanost preprečujejo razvoj večine organizmov. V solinah, v mrtvem in rdečem morju, na gejzirjih, v puščavah, v kraških jamah in celo v pomivalnih in pralnih strojih v naših domovih živijo zato posebej prilagojeni organizmi – glive, oziroma natančneje ekstremofilne glive, to so glive, ki imajo rade ekstremna okolja. Science on the street prof. dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta, UL moderatorka: Renata Dacinger, RTV Slovenija Izjemno nizke ali izjemno visoke temperature, zelo nizek ali visok pH vode ali velika slanost preprečujejo razvoj večine organizmov. V solinah, v mrtvem in rdečem morju, na gejzirjih, v puščavah, v kraških jamah in celo v pomivalnih in pralnih strojih v naših domovih živijo zato posebej prilagojeni organizmi – glive, oziroma natančneje ekstremofilne glive, to so glive, ki imajo rade ekstremna okolja. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostmedknjigami_cimerman_glive_01.mp3 Thu, 05 Oct 2017 22:00:00 GMT 3019 Glive v oblakih Science on the street prof. dr. Franc Pohleven, Biotehniška fakulteta, UL moderatorka: Renata Dacinger, TV Slovenija Science on the street Zdravilne gobe prof. dr. Franc Pohleven, Biotehniška fakulteta, UL moderatorka: Renata Dacinger, TV Slovenija http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostmedknjigami_pohleven_zdravilne_gobe_01.mp3 Sun, 01 Oct 2017 22:00:00 GMT 3993 Zdravilne gobe Science on the street Odlični v znanosti je vsakoletni projekt Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. V letu 2017 se bo zvrstilo šest dogodkov, na katerih bodo predstavljeni vidnejši dosežki preteklega leta. Dogodek, na katerem bo predstavljenih pet dosežkov s področja medicine, bo vključen v cikel predavanj Znanost na cesti. Povezoval ga bo Matic Jerman. Science on the street akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, doc. dr. Nina Vardjan, Aleš Grošelj, dr. med, prof. dr. Mladen Franko, prof. dr. Dragan Žnidarčič moderator: Matic Jerman Odlični v znanosti je vsakoletni projekt Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. V letu 2017 se bo zvrstilo šest dogodkov, na katerih bodo predstavljeni vidnejši dosežki preteklega leta. Dogodek, na katerem bo predstavljenih pet dosežkov s področja medicine, bo vključen v cikel predavanj Znanost na cesti. Povezoval ga bo Matic Jerman. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_odlicni_medicina_2017_01.mp3 Sun, 01 Oct 2017 22:00:00 GMT 4429 Odlični v znanosti 2017 - Medicina Science on the street Kaj se je zgodilo z našo pozornostjo v času "post-resnice"? Zakaj tako hitro ignoriramo dejstva in zapremo oči pred neprijetnimi informacijami? Ignoranca in zanikanje sta danes vse prisotna. Razgovor o strasti do nevednosti bo pokazal, da slednjo prevečkrat gledamo kot nekaj negativnega. Obstaja namreč vrsta situacij, kjer je ignoranca posamezniku v korist. Če drugega ne, za ljubezen še vedno drži, da ji koristi kanček slepote. Science on the street prof.dr. Renata Salecl, Institut za kriminologijo, PF UL Lenart J. Kučić, novinar in podkaster Kaj se je zgodilo z našo pozornostjo v času "post-resnice"? Zakaj tako hitro ignoriramo dejstva in zapremo oči pred neprijetnimi informacijami? Ignoranca in zanikanje sta danes vse prisotna. Razgovor o strasti do nevednosti bo pokazal, da slednjo prevečkrat gledamo kot nekaj negativnega. Obstaja namreč vrsta situacij, kjer je ignoranca posamezniku v korist. Če drugega ne, za ljubezen še vedno drži, da ji koristi kanček slepote. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_salecl_strast_do_nevednosti_01.mp3 Fri, 01 Sep 2017 22:00:00 GMT 3556 Strast do nevednosti Science on the street Nanotoksikologija je postala kompleksno interdisciplinarno področje, ki analizira morebitne škodljive vplive nanodelcev, pri tem pa je najmanj raziskana potencialna imunogenost nanodelcev. Poleg kompleksnosti samega imunskega sistema se je tudi pokazalo, da še vedno preslabo poznamo lastnosti nanodelcev v bioloških okoljih. Zaradi slabega poznavanja lastnosti nanodelcev lahko podcenimo ali precenimo potencialno toksičnost oziroma reaktivnost določenih vrst nanodelcev. V raziskavah je torej ključno povezati tako temeljito fizikalno-kemijsko karakterizacijo kot tudi molekularno-biološke analize odziva celic na izpostavitev nanodelcem in nanomaterialom. Science on the street doc.dr. Mojca Pavlin, Fakulteta za elektrotehniko UL Luka Hvalc, Val 202 Nanotoksikologija je postala kompleksno interdisciplinarno področje, ki analizira morebitne škodljive vplive nanodelcev, pri tem pa je najmanj raziskana potencialna imunogenost nanodelcev. Poleg kompleksnosti samega imunskega sistema se je tudi pokazalo, da še vedno preslabo poznamo lastnosti nanodelcev v bioloških okoljih. Zaradi slabega poznavanja lastnosti nanodelcev lahko podcenimo ali precenimo potencialno toksičnost oziroma reaktivnost določenih vrst nanodelcev. V raziskavah je torej ključno povezati tako temeljito fizikalno-kemijsko karakterizacijo kot tudi molekularno-biološke analize odziva celic na izpostavitev nanodelcem in nanomaterialom. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_pavlin_varnost_nanodelcev_01.mp3 Tue, 13 Jun 2017 22:00:00 GMT 2780 Obeti nanotehnologij in varnost nanodelcev (ZnC-62) Science on the street To, kar se danes zdi znanstvena fantastika, je za nas znanstvenike, jutri realnost. Znanstveniki in raziskovalci vedno zremo v prihodnost. Podobno kot je to počel že Leonardo da Vinci, ki je razvijal stvari, ki so se začele uresničevati veliko stoletij kasneje. Genialno, navdušujoče, nikoli dolgočasno. Science on the street prof. dr. Aleksandra Lobnik, Univerza v Mariboru moderatorka: Darja Potočan, Radio SI To, kar se danes zdi znanstvena fantastika, je za nas znanstvenike, jutri realnost. Znanstveniki in raziskovalci vedno zremo v prihodnost. Podobno kot je to počel že Leonardo da Vinci, ki je razvijal stvari, ki so se začele uresničevati veliko stoletij kasneje. Genialno, navdušujoče, nikoli dolgočasno. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_lobnik_senzor_01.mp3 Wed, 31 May 2017 22:00:00 GMT 2652 Senzor za stres in srečo (ZnC-62) Science on the street Znanost in gospodarstvo sta dolga stoletja živela vsak na svojem bregu. Današnje gospodarstvo pa vedno intenzivneje išče neizkoriščene potenciale za ekonomski uspeh in se zato vedno manj sramežljivo spogleduje z akademsko sfero. A pred poroko se morata partnerja spoznati ter poiskati načine sodelovanja. Gospodarstvo želi v najkrajšem možnem času konkretne rezultate, znanost pa je v svoji poglobljenosti in zazrtosti v prihodnost pogosto manj okretna. Science on the street prof. dr. Borut Likar, Fakulteta za management, UP Karin Sabadin, RTV Koper Znanost in gospodarstvo sta dolga stoletja živela vsak na svojem bregu. Današnje gospodarstvo pa vedno intenzivneje išče neizkoriščene potenciale za ekonomski uspeh in se zato vedno manj sramežljivo spogleduje z akademsko sfero. A pred poroko se morata partnerja spoznati ter poiskati načine sodelovanja. Gospodarstvo želi v najkrajšem možnem času konkretne rezultate, znanost pa je v svoji poglobljenosti in zazrtosti v prihodnost pogosto manj okretna. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znc-kp2-likar-festinno-2017.mp3 Mon, 29 May 2017 22:00:00 GMT 2364 Raziskovalci – odvečen strošek ali skriti dragulj uspešnega gospodarstva? Science on the street Ko se na srečanju znanstvenikov tudi pošteno nasmejiš... Na spomladanskem znanstvenem (BIO) slamu, ki je bil posvečen 70-letnici Biotehniške fakultete, se je predstavilo osem raziskovalcev s fakultete in kot deveti še njen dekan. Dogodek sta moderirala (in zelo zabavala občinstvo) novinarka Maja Ratej, Val 202, in stand-up komik Aleš Novak. Science on the street Ob 70-letnici Biotehniške fakultete, UL moderatorja: Maja Ratej, Val 202, in Aleš Novak, stand-up komik Ko se na srečanju znanstvenikov tudi pošteno nasmejiš... Na spomladanskem znanstvenem (BIO) slamu, ki je bil posvečen 70-letnici Biotehniške fakultete, se je predstavilo osem raziskovalcev s fakultete in kot deveti še njen dekan. Dogodek sta moderirala (in zelo zabavala občinstvo) novinarka Maja Ratej, Val 202, in stand-up komik Aleš Novak. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_znanstveni_bio_slam_01.mp3 Tue, 16 May 2017 22:00:00 GMT 5960 Znanstveni BIO slam Science on the street Pospeševalniki delcev pospešijo nabite osnovne delce - elektrone, protone, pa tudi ione težjih atomskih jeder, do skoraj svetlobne hitrosti. Pred več kot 100 leti so bili razviti za potrebe raziskav v jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev, kjer so ključnega pomena tudi danes, na primer pospeševalnik Large Hadron Collider (LHC) v evropskem raziskovalnem centru CERN. Protoni in ioni pri prodiranju skozi snov izgubljajo hitrost (kinetično energijo), vse dokler ta ne postane dovolj nizka, da preostanek energije izgubijo na zelo kratki razdalji. Ta lastnost (Braggov vrh), je izjemno koristna za uničevanje rakastih celic v človeškem telesu. Ustrezno usmerjeni in pospešeni delci uničujejo le rakasto tkivo, medtem ko ostale uveljavljene tehnike zdravljenja z obsevanjem uničujejo tudi zdravo tkivo, ki se nahaja v smeri vira sevanja. Science on the street Klemen Žagar, Cosylab d.d. Renata Dacinger, TV Slovenija Pospeševalniki delcev pospešijo nabite osnovne delce - elektrone, protone, pa tudi ione težjih atomskih jeder, do skoraj svetlobne hitrosti. Pred več kot 100 leti so bili razviti za potrebe raziskav v jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev, kjer so ključnega pomena tudi danes, na primer pospeševalnik Large Hadron Collider (LHC) v evropskem raziskovalnem centru CERN. Protoni in ioni pri prodiranju skozi snov izgubljajo hitrost (kinetično energijo), vse dokler ta ne postane dovolj nizka, da preostanek energije izgubijo na zelo kratki razdalji. Ta lastnost (Braggov vrh), je izjemno koristna za uničevanje rakastih celic v človeškem telesu. Ustrezno usmerjeni in pospešeni delci uničujejo le rakasto tkivo, medtem ko ostale uveljavljene tehnike zdravljenja z obsevanjem uničujejo tudi zdravo tkivo, ki se nahaja v smeri vira sevanja. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_klemen_zagar.mp3 Wed, 10 May 2017 22:00:00 GMT 3605 Hadronska Science on the street Temeljne fizikalne zakone morja in atmosfere dokaj dobro poznamo. Žal pa to ne pomeni, da dobro razumemo tudi procese, ki se po teh zakonih ravnajo ter določajo vedenje in medsebojne vplive morja in atmosfere. O tem vemo presenetljivo malo - to predstavlja velik znanstveni izziv, obenem pa ni brez varnostnih in gospodarskih posledic. Science on the street dr. Matjaž Ličer, NIB moderator: Matic Jerman, samostojni novinar Temeljne fizikalne zakone morja in atmosfere dokaj dobro poznamo. Žal pa to ne pomeni, da dobro razumemo tudi procese, ki se po teh zakonih ravnajo ter določajo vedenje in medsebojne vplive morja in atmosfere. O tem vemo presenetljivo malo - to predstavlja velik znanstveni izziv, obenem pa ni brez varnostnih in gospodarskih posledic. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_licer_jadran_01.mp3 Tue, 09 May 2017 22:00:00 GMT 2695 Severni Jadran: viharni valovi, orkanske burje in naftna razlitja (ZnC-60) Science on the street Rudarstvo je zaradi neznanja in napak pogosto močno degradiralo ali onesnažilo obsežna območja. Zgodovinski rudarski odpadki v času nastanka niso bili gospodarsko zanimivi. Danes jih lahko po mnogih desetletjih ali celo stoletjih z novimi metodami predelamo in pridobimo preostale zanimive minerale in kovine iz njih. Tako lahko odpravimo rudarske napake iz preteklosti in saniramo okolje. Vendar je mogoče rude z ustreznim znanjem, izkušnjami in z novimi metodami pridobivati tudi trajnostno, brez trajne degradacije okolja in ob zagotovitivi zdravega življenjskega okolja in delovnih pogojev. V predavanju bomo spoznali zgodbe o rudarjenju v Makedoniji, v Črni gori, BIH in v Afriki: Zimbabveju, Zambiji, Maliju, Mavretaniji, Gvineji Bissao, Kongu in v Nigeriji. Prav podrobno pa bo predstavljeno raziskovanje in odprtje najmlajšega, zadnje odprtega rudnika v Evropi, rudnika cinka, svinca in srebra Šuplja stijena v Črni gori. Science on the street doc. dr. Uroš Herlec, Naravoslovnotehniška fakulteta moderatorka: Anja Čuček, TV Slovenija Rudarstvo je zaradi neznanja in napak pogosto močno degradiralo ali onesnažilo obsežna območja. Zgodovinski rudarski odpadki v času nastanka niso bili gospodarsko zanimivi. Danes jih lahko po mnogih desetletjih ali celo stoletjih z novimi metodami predelamo in pridobimo preostale zanimive minerale in kovine iz njih. Tako lahko odpravimo rudarske napake iz preteklosti in saniramo okolje. Vendar je mogoče rude z ustreznim znanjem, izkušnjami in z novimi metodami pridobivati tudi trajnostno, brez trajne degradacije okolja in ob zagotovitivi zdravega življenjskega okolja in delovnih pogojev. V predavanju bomo spoznali zgodbe o rudarjenju v Makedoniji, v Črni gori, BIH in v Afriki: Zimbabveju, Zambiji, Maliju, Mavretaniji, Gvineji Bissao, Kongu in v Nigeriji. Prav podrobno pa bo predstavljeno raziskovanje in odprtje najmlajšega, zadnje odprtega rudnika v Evropi, rudnika cinka, svinca in srebra Šuplja stijena v Črni gori. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostmedknjigami_herlec_rudna_geologija_01.mp3 Wed, 03 May 2017 22:00:00 GMT 3904 Rudna geologija (ZmK-8) Science on the street Danes imamo veliko potencialnih zdravil, ki neuspešno zaključijo svojo pot v kliničnih ali pa tudi že predkliničnih testiranjih, pri čemer sta zelo pogosta vzroka neučinkovitost in toksičnost. Zato se veliko sredstev namenja razvoju dostavnih sistemov za zdravila, ki bi lahko te pomanjkljivosti odpravila in dala tem molekulam novo priložnost. Poleg tega gredo raziskave tudi v smeri novih metod neinvazivne diagnostike in v kombinacijo teh metod s terapevtskimi, vključno z novimi dostavnimi sistemi za zdravila. To pa pomeni tudi novo priložnost za paciente, kajti tovrstne sisteme se največ uporablja za zdravljenje raka. To pa bo tudi tema debate. Science on the street prof. ddr. Boris Turk, Institut "Jožef Stefan" moderator: Matic Jerman, samostojni novinar Danes imamo veliko potencialnih zdravil, ki neuspešno zaključijo svojo pot v kliničnih ali pa tudi že predkliničnih testiranjih, pri čemer sta zelo pogosta vzroka neučinkovitost in toksičnost. Zato se veliko sredstev namenja razvoju dostavnih sistemov za zdravila, ki bi lahko te pomanjkljivosti odpravila in dala tem molekulam novo priložnost. Poleg tega gredo raziskave tudi v smeri novih metod neinvazivne diagnostike in v kombinacijo teh metod s terapevtskimi, vključno z novimi dostavnimi sistemi za zdravila. To pa pomeni tudi novo priložnost za paciente, kajti tovrstne sisteme se največ uporablja za zdravljenje raka. To pa bo tudi tema debate. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_turk_nove_moznosti.mp3 Tue, 11 Apr 2017 22:00:00 GMT 2615 Nove možnosti diagnostike in zdravljenja raka (ZnC-55) Science on the street V Tsukubi na Japonskem so pred sedmimi leti ugasnili trkalnik za elektrone in pozitrone. Temeljito so ga predelali in zdaj spajajo še zadnje komponente, ki so v pospeševalniku zato, da žarke elektronov in pozitronov krmilijo po 3km dolgem obroču. Tudi detektor, s katerim zaznavajo rezultate trkov, je poponoma obnovljen. Po gostoti trkajočih žarkov bo to najzmogljivejši detektor na svetu. Teden dni po predavanju ga že čaka pomembna preizkušnja. Bodo znanstveniki s trki v njem odkrili, kam je šla vsa anti-snov, kaj so delci temne snovi, kje so supersimetrični delci in ali obstaja več kot en sam Higgsov delec? Science on the street prof. dr. Peter Križan, Fakulteta za matematiko in fiziko in Institut Jožef Stefan moderatorka: Renata Dacinger V Tsukubi na Japonskem so pred sedmimi leti ugasnili trkalnik za elektrone in pozitrone. Temeljito so ga predelali in zdaj spajajo še zadnje komponente, ki so v pospeševalniku zato, da žarke elektronov in pozitronov krmilijo po 3km dolgem obroču. Tudi detektor, s katerim zaznavajo rezultate trkov, je poponoma obnovljen. Po gostoti trkajočih žarkov bo to najzmogljivejši detektor na svetu. Teden dni po predavanju ga že čaka pomembna preizkušnja. Bodo znanstveniki s trki v njem odkrili, kam je šla vsa anti-snov, kaj so delci temne snovi, kje so supersimetrični delci in ali obstaja več kot en sam Higgsov delec? http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostmedknjigami_krizan_antisnov_01.mp3 Wed, 05 Apr 2017 22:00:00 GMT 3219 Kam je izginila vsa antisnov? (ZmK-7) Science on the street Kako je mogoče, da se v svetu, v katerem še nikoli ni bilo dostopnih toliko informacij in možnosti njihovega preverjanja, razraščata praznoverje in lahkovernost? Kako se uspe neresnicam s tako lahkoto prikrasti v ospredje javne pozornosti in verodostojnosti vehementno izzivati znanost in medicino? Na kakšen način in zakaj to stanje vzdržuje medijska težnja po uravnoteženem poročanju? V iskanju resnice pogosto iščemo avtoriteto, ki jo imamo za verodostojno. Kdo so te avtoritete in kaj jih naredi verodostojne? In zakaj so ne-resnice lahko tudi nevarne? V razpravi bomo torej razgrnili nekaj ključnih vprašanj. Nimamo namena razpravljati o cepivih, homeopatiji ali spominu vode, ampak o tem, kako se lahko vsak od nas dokoplje do tehtne(jše)ga lastnega mnenja. Na tokratnem srečanju bodo o nastavkih, ki jih za lahkovernost ponuja sodobna družba, svoja mnenja predstavili antropologinja, poznavalec javnega mnenja, fizik in filozof, zdravnik, pedopsihiatrinja in novinarka. Science on the street Maja Ratej, Val 202 prof. dr. Dragan Petrovec, Pravna fakulteta UL dr. Jana Šimenc, ZRC SAZU dr. Erik Brecelj, OI Andraž Zorko, Valicon dr. Matjaž Ličer, NIB dr. Marija Anderluh, UKC LJ Kako je mogoče, da se v svetu, v katerem še nikoli ni bilo dostopnih toliko informacij in možnosti njihovega preverjanja, razraščata praznoverje in lahkovernost? Kako se uspe neresnicam s tako lahkoto prikrasti v ospredje javne pozornosti in verodostojnosti vehementno izzivati znanost in medicino? Na kakšen način in zakaj to stanje vzdržuje medijska težnja po uravnoteženem poročanju? V iskanju resnice pogosto iščemo avtoriteto, ki jo imamo za verodostojno. Kdo so te avtoritete in kaj jih naredi verodostojne? In zakaj so ne-resnice lahko tudi nevarne? V razpravi bomo torej razgrnili nekaj ključnih vprašanj. Nimamo namena razpravljati o cepivih, homeopatiji ali spominu vode, ampak o tem, kako se lahko vsak od nas dokoplje do tehtne(jše)ga lastnega mnenja. Na tokratnem srečanju bodo o nastavkih, ki jih za lahkovernost ponuja sodobna družba, svoja mnenja predstavili antropologinja, poznavalec javnega mnenja, fizik in filozof, zdravnik, pedopsihiatrinja in novinarka. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_miza_komu_verjeti_01.mp3 Wed, 29 Mar 2017 22:00:00 GMT 4724 Komu verjeti Science on the street Lani spomladi je Evropska vesoljska agencija ESA organizirala tekmovanje v okviru katerega je bilo treba izdelati model za napovedovanje porabe električne energije na vesoljski sondi Mars Express. Čeprav je bila izstreljena že leta 2003 in je porabila že večino goriva, sonda še vedno deluje. Eden večjih problemov pri nadaljevanju delovanja je iztrošenost baterije, zato je ESA želela dobiti model, ki bi omogočal čim bolj točno napovedovanje potrebne energije za ogrevanje sonde ter s tem posredno določitev energije, ki je na voljo za znanstvena opazovanja. Na predavanju si bomo pogledali zmagovalno rešitev, ki za modeliranje uporablja metode strojnega učenja in so jo razvili na Institutu Jožef Stefan. Science on the street doc. dr. Bernard Ženko, Institut Jožef Stefan Moderatorka: Renata Dacinger, TV Slovenija Lani spomladi je Evropska vesoljska agencija ESA organizirala tekmovanje v okviru katerega je bilo treba izdelati model za napovedovanje porabe električne energije na vesoljski sondi Mars Express. Čeprav je bila izstreljena že leta 2003 in je porabila že večino goriva, sonda še vedno deluje. Eden večjih problemov pri nadaljevanju delovanja je iztrošenost baterije, zato je ESA želela dobiti model, ki bi omogočal čim bolj točno napovedovanje potrebne energije za ogrevanje sonde ter s tem posredno določitev energije, ki je na voljo za znanstvena opazovanja. Na predavanju si bomo pogledali zmagovalno rešitev, ki za modeliranje uporablja metode strojnega učenja in so jo razvili na Institutu Jožef Stefan. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostmedknjigami_zenko_strojno_ucenje_01.mp3 Wed, 15 Mar 2017 23:00:00 GMT 3383 Strojno učenje in Mars Express (ZmK-6) Science on the street V dveh sezonah #MetaPHoDcast je bilo intervjuvanih preko 70 mladih znanstvenikov, Metina lista pa je konec leta izdala zbornik njihovih prispevkov. Kje so ti raziskovalci in raziskovalke danes? S čim se ukvarjajo? Science on the street dr. Barbara Turk Niskač (FF), Martin Vodopivec (NIB), dr. Maša Čater (BF), Marijana Milkovič (Ca' Foscari University of Venice), dr. Marko Soderžnik (IJS) V dveh sezonah #MetaPHoDcast je bilo intervjuvanih preko 70 mladih znanstvenikov, Metina lista pa je konec leta izdala zbornik njihovih prispevkov. Kje so ti raziskovalci in raziskovalke danes? S čim se ukvarjajo? http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/karierne_poti_ml-znc.mp3 Tue, 14 Feb 2017 23:00:00 GMT 4858 Karierne poti mladih znanstvenikov doma in v tujini Science on the street Bi lahko iz lesa delali lepila, gorivo, zelo trden material, arome, zdravilne učinkovine? Biomasa pomeni ogromen in obnovljivi vir. Le manjši del se uporablja v lesni industriji, ostaja pa velikanska količina odpadkov in neizkoriščene biomase. Ostanki pri predelavi lesa, polomljeno pohištvo, žagovina, ostanki iz proizvodnje celuloze in papirja, pa tudi ostanki kmetijskih pridelkov kot so slama, koruzna stebla vsebujejo znatne količine celuloze , hemiceluloz in lignina. V zadnjih letih smo našli nekaj učinkovitih procesov, ki omogočajo proizvodnjo novih izdelkov iz teh obnovljivih virov. Science on the street izr. prof. dr. Matjaž Kunaver, Kemijski inštitut moderatorka: Renata Dacinger Bi lahko iz lesa delali lepila, gorivo, zelo trden material, arome, zdravilne učinkovine? Biomasa pomeni ogromen in obnovljivi vir. Le manjši del se uporablja v lesni industriji, ostaja pa velikanska količina odpadkov in neizkoriščene biomase. Ostanki pri predelavi lesa, polomljeno pohištvo, žagovina, ostanki iz proizvodnje celuloze in papirja, pa tudi ostanki kmetijskih pridelkov kot so slama, koruzna stebla vsebujejo znatne količine celuloze , hemiceluloz in lignina. V zadnjih letih smo našli nekaj učinkovitih procesov, ki omogočajo proizvodnjo novih izdelkov iz teh obnovljivih virov. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/zmk_biomasa_kunaver.mp3 Wed, 01 Feb 2017 23:00:00 GMT 3338 Biomasa - vir surovin, energije in nanoceluloze (ZmK-5) Science on the street Odlični v znanosti je eden izmed projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. Namenjen je predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti ter spodbujanju povezav med potrebami družbe in rešitvami, ki jih znanost lahko ponudi. Na ta način agencija omogoča vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji. Science on the street prof. dr. Marko Fonović prof. dr. Mojca Kerec Kos dr. Jernej Polajnar prof. dr. Mihael Brenčič Odlični v znanosti je eden izmed projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. Namenjen je predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti ter spodbujanju povezav med potrebami družbe in rešitvami, ki jih znanost lahko ponudi. Na ta način agencija omogoča vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_odlicni_naravoslovje_2016_01(1).mp3 Sun, 11 Dec 2016 23:00:00 GMT 4001 Odlični v znanosti 2016 - Naravoslovje, 2.del Science on the street Odlični v znanosti je eden izmed projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. Namenjen je predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti ter spodbujanju povezav med potrebami družbe in rešitvami, ki jih znanost lahko ponudi. Na ta način agencija omogoča vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji. Science on the street prof. dr. Jadranka Buturović-Ponikvar dr. Miša Korva prof. dr. Damijan Miklavčič prof. dr. Simon Podnar prof. dr. Tadej Battelino Odlični v znanosti je eden izmed projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. Namenjen je predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti ter spodbujanju povezav med potrebami družbe in rešitvami, ki jih znanost lahko ponudi. Na ta način agencija omogoča vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_odlicni_medicina_2016_01.mp3 Sun, 04 Dec 2016 23:00:00 GMT 4680 Odlični v znanosti 2016 - Medicina Science on the street Ko so teoretično napovedali črne luknje, so dolgo veljale zgolj za matematično posebnost. Danes, 100 let pozneje, pa imamo dokaze, da zares obstajajo v vesolju. “Lahke” črne luknje, z masami nekaj mas Sonca, nastanejo ob koncu življenske poti masivnih zvezd, ko sredica zvezde kolapsira v črno luknjo, preostanek zvezde pa raznese v eksploziji supernove ali v izbruhu sevanja gama. Najnovejše raziskave kažejo, da nekatere zvezde morda v celoti kolapsirajo v črno luknjo in tako enostavno izginejo. “Težke” črne luknje, ki imajo mase od milijon do več milijard mas Sonca, prebivajo v središčih galaksij. Nekatere požirajo snov iz okolice, druge stradajo, vse pa kljub svoji zanemarljivi majhnosti v primerjavi z velikostjo galaksije, v kateri so, vplivajo nanjo in na njen razvoj. Science on the street prof. dr. Andreja Gomboc, Univerza v Novi Gorici Moderatorka: Renata Dacinger, TV Slovenija Ko so teoretično napovedali črne luknje, so dolgo veljale zgolj za matematično posebnost. Danes, 100 let pozneje, pa imamo dokaze, da zares obstajajo v vesolju. “Lahke” črne luknje, z masami nekaj mas Sonca, nastanejo ob koncu življenske poti masivnih zvezd, ko sredica zvezde kolapsira v črno luknjo, preostanek zvezde pa raznese v eksploziji supernove ali v izbruhu sevanja gama. Najnovejše raziskave kažejo, da nekatere zvezde morda v celoti kolapsirajo v črno luknjo in tako enostavno izginejo. “Težke” črne luknje, ki imajo mase od milijon do več milijard mas Sonca, prebivajo v središčih galaksij. Nekatere požirajo snov iz okolice, druge stradajo, vse pa kljub svoji zanemarljivi majhnosti v primerjavi z velikostjo galaksije, v kateri so, vplivajo nanjo in na njen razvoj. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostmedknjigami_gomboc_crne_luknje_01.mp3 Wed, 30 Nov 2016 23:00:00 GMT 3215 Nova spoznanja o črnih luknjah Science on the street Odlični v znanosti je eden izmed projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. Namenjen je predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti ter spodbujanju povezav med potrebami družbe in rešitvami, ki jih znanost lahko ponudi. Na ta način agencija omogoča vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji. Science on the street prof. dr. Marko Petrič doc. dr. Tomaž Accetto prof. dr. Hrvoje Petković prof. dr. Robert Frangež prof. dr. Dragan Žnidarčič Odlični v znanosti je eden izmed projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. Namenjen je predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti ter spodbujanju povezav med potrebami družbe in rešitvami, ki jih znanost lahko ponudi. Na ta način agencija omogoča vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_odlicni_biotehnika_2016_01.mp3 Wed, 23 Nov 2016 23:00:00 GMT 5927 Odlični v znanosti 2016 - Biotehnologija Science on the street Črni ogljik v ozračju je drugi najpomemmbnejši pozročitelj segrevanja planeta, saj zaostaja le za ogljikovim dioksidom. Obenem je tudi dober pokazatelj nezaželenih vplivov z delci onesnaženosti zraka na zdravje. Kratkoročni ukrepi za znižanje koncentracij črnega ogljika v ozračju, ki bi jih sprejeli na nacionalni in mednarodni ravni, bi upočasnili segrevanje planeta in globalno preprečili več milijonov smrti letno. Science on the street doc. dr. Griša Močnik, Aerosol d.o.o. Moderator: Matej Praprotnik, Val 202 Črni ogljik v ozračju je drugi najpomemmbnejši pozročitelj segrevanja planeta, saj zaostaja le za ogljikovim dioksidom. Obenem je tudi dober pokazatelj nezaželenih vplivov z delci onesnaženosti zraka na zdravje. Kratkoročni ukrepi za znižanje koncentracij črnega ogljika v ozračju, ki bi jih sprejeli na nacionalni in mednarodni ravni, bi upočasnili segrevanje planeta in globalno preprečili več milijonov smrti letno. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_mocnik_crni_ogljik_01.mp3 Tue, 15 Nov 2016 23:00:00 GMT 4061 Saje Science on the street Morje je tisti končni cilj, kjer žal še vedno pristane veliko naših odpadkov. Nekatera morja so zelo onesnažena, druga malo manj. Pred slabimi 20 leti je kapitan Charles Moore v Severnem Tihem oceanu po naključju našel največje svetovno smetišče. Zaradi njegove velikosti so ga nekateri poimenovali kar osma celina. Velik je namreč kar za polovico Združenih držav Amerike. Seveda ne gre za pravo celino, ampak gosto juho plastičnih odpadkov, ki je nastala zaradi morskih tokov. Domnevajo, da v morju končajo 3 % letne svetovne proizvodnje plastike, to je 30 milijonov ton plastike. Posledice tega onesnaževanja so grozljive in skrb vzbujajoče. Morske živali lahko plastiko zamenjajo za hrano, jo pojedo, potem pa zaradi podhranjenosti umrejo. Številne vrste so že na seznamu ogroženosti. Science on the street doc. dr. Andrej Kržan, Kemijski Inštitut Moderatorka: Renata Dacinger, TV Slovenija Morje je tisti končni cilj, kjer žal še vedno pristane veliko naših odpadkov. Nekatera morja so zelo onesnažena, druga malo manj. Pred slabimi 20 leti je kapitan Charles Moore v Severnem Tihem oceanu po naključju našel največje svetovno smetišče. Zaradi njegove velikosti so ga nekateri poimenovali kar osma celina. Velik je namreč kar za polovico Združenih držav Amerike. Seveda ne gre za pravo celino, ampak gosto juho plastičnih odpadkov, ki je nastala zaradi morskih tokov. Domnevajo, da v morju končajo 3 % letne svetovne proizvodnje plastike, to je 30 milijonov ton plastike. Posledice tega onesnaževanja so grozljive in skrb vzbujajoče. Morske živali lahko plastiko zamenjajo za hrano, jo pojedo, potem pa zaradi podhranjenosti umrejo. Številne vrste so že na seznamu ogroženosti. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostmedknjigami_krzan_slovensko_morje_01.mp3 Wed, 02 Nov 2016 23:00:00 GMT 4604 Kako onesnaženo je slovensko morje? Science on the street Razvoj zdravil ima skupaj z napredkom moderne medicine nedvomne zasluge za daljše in bolj kakovostno življenje ljudi. Vendar ima ta razvoj tudi svojo temno stran, saj se zaradi povečane porabe zdravil povečujejo tudi količine njihovih ostankov v okolju, kar predstavlja tveganje tako za okolje kot tudi zdravje ljudi. Skupina zdravil, ki je posebej skrb zbujajoča so citostatiki, ki se uporabljajo za zdravljenje raka. Citostatiki ustavijo rast rakavih celice tako, da vplivajo na njihov genetski material in procese, ki uravnajo njihovo razmnoževanje. Vendar pa ti učinki niso omejeni le na rakave celice, ker so genetski material kot tudi mehanizmi razmnoževanja celic prek evolucije ohranjeni in so zaradi tega v različnih organizmih podobni. Torej, če so ostanki teh zdravil prisotni v vodnem okolju, je možno, da ogrožajo vodne organizme, še zlasti v primerih dolgotrajne izpostavljenosti. Science on the street prof. dr. Metka Filipič, Nacionalni institut za biologijo moderator: Matic Jerman, samostojni novinar Razvoj zdravil ima skupaj z napredkom moderne medicine nedvomne zasluge za daljše in bolj kakovostno življenje ljudi. Vendar ima ta razvoj tudi svojo temno stran, saj se zaradi povečane porabe zdravil povečujejo tudi količine njihovih ostankov v okolju, kar predstavlja tveganje tako za okolje kot tudi zdravje ljudi. Skupina zdravil, ki je posebej skrb zbujajoča so citostatiki, ki se uporabljajo za zdravljenje raka. Citostatiki ustavijo rast rakavih celice tako, da vplivajo na njihov genetski material in procese, ki uravnajo njihovo razmnoževanje. Vendar pa ti učinki niso omejeni le na rakave celice, ker so genetski material kot tudi mehanizmi razmnoževanja celic prek evolucije ohranjeni in so zaradi tega v različnih organizmih podobni. Torej, če so ostanki teh zdravil prisotni v vodnem okolju, je možno, da ogrožajo vodne organizme, še zlasti v primerih dolgotrajne izpostavljenosti. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_filipic_citostatiki_v_okolju_01_1.mp3 Tue, 01 Nov 2016 23:00:00 GMT 3042 Citostatiki v okolju Science on the street Živalsko kraljestvo vsebuje več kot 100.000 strupenih vrst. Najdemo jih med strunarji (plazilci, ribe, dvoživke, sesalci), iglokožci (morske zvezde, ježki), mehkužci (polži stožci, hobotnice), kolobarniki (pijavke), nitkarji, členonožci (pajki, insekti, stonoge) in ožigalkarji (morske vetrnice, meduze, korale). Vsak posamezen strup je enkratna mešanica, običajno več kot 100 različnih farmakološko aktivnih peptidov in proteinov. Science on the street prof. dr. Igor Križaj, Institut "Jožef Stefan" Moderatorka: Nataša Ivanuš Čuček, TV Slovenija Živalsko kraljestvo vsebuje več kot 100.000 strupenih vrst. Najdemo jih med strunarji (plazilci, ribe, dvoživke, sesalci), iglokožci (morske zvezde, ježki), mehkužci (polži stožci, hobotnice), kolobarniki (pijavke), nitkarji, členonožci (pajki, insekti, stonoge) in ožigalkarji (morske vetrnice, meduze, korale). Vsak posamezen strup je enkratna mešanica, običajno več kot 100 različnih farmakološko aktivnih peptidov in proteinov. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_krizaj_zivalski_strupi_01.mp3 Tue, 25 Oct 2016 22:00:00 GMT 4331 Živalski strupi Science on the street Najpogostejši bolezni zob, ki tudi danes žal še vedno prizadeneta skoraj vsakogar, sta zobni karies in parodontalna bolezen. Čeprav obe bolezni nastaneta v povezavi z bakterijami zobnih oblog, je njuna narava zelo različna. Za razliko od zobnega kariesa, ki nastane zaradi neposrednega delovanja metabolnih produktov bakterij, parodontalna bolezen nastane s posrednim vplivom bakterij, ki izrabijo mehanizme vnetno-imunološkega odziva v obzobnih tkivih, da postanejo samouničujoči. Nekatere bakterije pri tem za svojo rast izrabljajo elemente nastale v samem vnetišču, s tem pa se sestava zobnih oblog pomembno spremeni. Še več, iste bakterije lahko izrabijo imunološke procese in vnetne celice za učinke in transportacijo na oddaljena mesta, kar je vzrok, da se parodontalno bolezen povezuje tudi z boleznimi drugih organskih sistemov. Science on the street doc. dr. Rok Gašperšič, dr. dent. med., Medicinska fakulteta Moderatorka: Maja Ratej, Val 202 Najpogostejši bolezni zob, ki tudi danes žal še vedno prizadeneta skoraj vsakogar, sta zobni karies in parodontalna bolezen. Čeprav obe bolezni nastaneta v povezavi z bakterijami zobnih oblog, je njuna narava zelo različna. Za razliko od zobnega kariesa, ki nastane zaradi neposrednega delovanja metabolnih produktov bakterij, parodontalna bolezen nastane s posrednim vplivom bakterij, ki izrabijo mehanizme vnetno-imunološkega odziva v obzobnih tkivih, da postanejo samouničujoči. Nekatere bakterije pri tem za svojo rast izrabljajo elemente nastale v samem vnetišču, s tem pa se sestava zobnih oblog pomembno spremeni. Še več, iste bakterije lahko izrabijo imunološke procese in vnetne celice za učinke in transportacijo na oddaljena mesta, kar je vzrok, da se parodontalno bolezen povezuje tudi z boleznimi drugih organskih sistemov. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_gaspersic_paradontalna_bolezen_01.mp3 Tue, 18 Oct 2016 22:00:00 GMT 4425 Paradontalna bolezen Science on the street Od renesanse vemo, da je Zemlja le eden od mnogih planetov, ki krožijo okoli naše zvezde, našega Sonca. V zadnjih sto letih smo ugotovili, da je v naši Galaksiji še stotine milijard zvezd, okoli katerih tudi zelo pogosto krožijo Zemlji podobni planeti. Tudi naša galaksija ni nič posebnega, v vesolju jih je kakih sto milijard. Znanost torej ugotavlja, da smo manj izjemni, kot bi kdo mislil. Ob tem je sedaj jasno, da je vesolje nastalo pred 13,8 milijardami let, torej je trikrat starejše od naše Zemlje. V predavanju bomo govorili predvsem o nastanku zvezd in galaksij in to ponazorili z raziskavami strukture in nastanka naše Galaksije ter se pogovorili z opazovalci, ki bodo to noč zvezde naše Galaksije opazovali s Kopernikovim teleskopom v Asiagu v Italiji in z Angloavstralskim teleskopom v Siding Springu v Avstraliji. Vse civilizacije so izoblikovale zgodbe o nastanku sveta in našem mestu v njem. Sedaj odgovore prvič lahko iščemo z znanstveno metodo. Science on the street prof. dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL moderator: Lenart J. Kučić, DELO Od renesanse vemo, da je Zemlja le eden od mnogih planetov, ki krožijo okoli naše zvezde, našega Sonca. V zadnjih sto letih smo ugotovili, da je v naši Galaksiji še stotine milijard zvezd, okoli katerih tudi zelo pogosto krožijo Zemlji podobni planeti. Tudi naša galaksija ni nič posebnega, v vesolju jih je kakih sto milijard. Znanost torej ugotavlja, da smo manj izjemni, kot bi kdo mislil. Ob tem je sedaj jasno, da je vesolje nastalo pred 13,8 milijardami let, torej je trikrat starejše od naše Zemlje. V predavanju bomo govorili predvsem o nastanku zvezd in galaksij in to ponazorili z raziskavami strukture in nastanka naše Galaksije ter se pogovorili z opazovalci, ki bodo to noč zvezde naše Galaksije opazovali s Kopernikovim teleskopom v Asiagu v Italiji in z Angloavstralskim teleskopom v Siding Springu v Avstraliji. Vse civilizacije so izoblikovale zgodbe o nastanku sveta in našem mestu v njem. Sedaj odgovore prvič lahko iščemo z znanstveno metodo. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_zwitter_vesolje_01.mp3 Wed, 12 Oct 2016 22:00:00 GMT 3639 Tretji planet ob Soncu v Rimski cesti ni nekaj izjemnega v vesolju Znanost med knjigami O zdravljenju živali z matičnimi celicami bo govoril Luka Mohorič iz slovenskega podjetja Animacel, ki je bilo četrto na svetu, ki je uporabljalo matične celice za zdravljenje živali, in je še danes vodilno na svetu na tem področju. Z njim se bo pogovarjala Renata Dacinger, urednica oddaje o znanosti Ugriznimo znanost na TV Slovenija. Znanost med knjigami Luka Mohorič, Animacel d.o.o. moderatorka: Renata Dacinger, TV Slovenija O zdravljenju živali z matičnimi celicami bo govoril Luka Mohorič iz slovenskega podjetja Animacel, ki je bilo četrto na svetu, ki je uporabljalo matične celice za zdravljenje živali, in je še danes vodilno na svetu na tem področju. Z njim se bo pogovarjala Renata Dacinger, urednica oddaje o znanosti Ugriznimo znanost na TV Slovenija. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostmedknjigami_mohoric_maticne_celice_01.mp3 Wed, 05 Oct 2016 22:00:00 GMT 2070 Zdravljenje z matičnimi celicami (ZmK-1) Science on the street Bolezni možganov so številne in pogoste. Kar vsak tretji prebivalec Slovenije neposredno ali posredno trpi zaradi teh bolezni, ki predstavljajo tudi veliko breme za celotno družbo. Nevrodegenerativne bolezni, ki so pogostejše v starosti, predstavljajo zaradi staranja prebivalstva grozečo epidemijo. Učinkovitega zdravljenja večinoma še ne poznamo. Po drugi strani pa napredek znanosti in tehnologije na področju genetike, nevrobiologije, slikanja možganov in bioinformatike prinaša nove načine diagnostike in zdravljenja, ki vplivajo upanje bolnikom, svojcem, zdravnikom in raziskovalcem. Pri tem razvoju so pomembni tudi inovativni pristopi, kot so velika mednarodna sodelovanja, množično financiranje in raziskave, ki jih usmerjajo bolniki. Amiotrofična lateralna skleroza (ALS), ena najhujših bolezni, bo morda postala ozdravljiva prav zaradi takšnih prizadevanj. Science on the street doc. dr. Blaž Koritnik, Nevrološka klinika, UKC Moderatorka: Renata Dacinger, TV Slovenija Bolezni možganov so številne in pogoste. Kar vsak tretji prebivalec Slovenije neposredno ali posredno trpi zaradi teh bolezni, ki predstavljajo tudi veliko breme za celotno družbo. Nevrodegenerativne bolezni, ki so pogostejše v starosti, predstavljajo zaradi staranja prebivalstva grozečo epidemijo. Učinkovitega zdravljenja večinoma še ne poznamo. Po drugi strani pa napredek znanosti in tehnologije na področju genetike, nevrobiologije, slikanja možganov in bioinformatike prinaša nove načine diagnostike in zdravljenja, ki vplivajo upanje bolnikom, svojcem, zdravnikom in raziskovalcem. Pri tem razvoju so pomembni tudi inovativni pristopi, kot so velika mednarodna sodelovanja, množično financiranje in raziskave, ki jih usmerjajo bolniki. Amiotrofična lateralna skleroza (ALS), ena najhujših bolezni, bo morda postala ozdravljiva prav zaradi takšnih prizadevanj. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_koritnik_bolezni_mozganov_01.mp3 Tue, 04 Oct 2016 22:00:00 GMT 3232 Bolezni možganov: izziv za družbo in znanost (ZnC-49) Science on the street Zakaj sem znanost prevedla v teater (dr. Nena Močnik, FDV, UL), Izotopi iz podzemlja (Bor Krajnc, IJS, doktorand na MPŠ), Zdravljenje kosti kot znanstvena fantastika (dr. Ana Gantar, IJS), Jamska detektivka o zakladu v Hudi luknji (dr. Alja Žorž, Zavod za varstvo kulturne dediščine), Z nanovlakni proti zobu časa (Špela Zupančič, doktorandka na Fakulteti za farmacijo, UL), Na kraju zločina: vinograd (Sara Vidmar, mag. študentka na NIB), (Nano)piramide nekoč in danes (dr. Ajasja Ljubetič, Kemijski inštitut), Kraljična na zrnu blata (Sabina Bec, Biotehniška fakulteta, mag. študentka), Elektrokemija znotraj presevnega elektronskega mikroskopa (Maja Koblar, IJS, mag. študentka na MPŠ), Svetlobni čistilec (Luka Suhadolnik, IJS, doktorand na MPŠ), Imunski sistem ali ko nas napadejo vesoljci (Maša Černič, Cipkebip, doktorandka na Biomedicini, UL) Science on the street Moderatorja: Maja Ratej in Aleš Novak Zakaj sem znanost prevedla v teater (dr. Nena Močnik, FDV, UL), Izotopi iz podzemlja (Bor Krajnc, IJS, doktorand na MPŠ), Zdravljenje kosti kot znanstvena fantastika (dr. Ana Gantar, IJS), Jamska detektivka o zakladu v Hudi luknji (dr. Alja Žorž, Zavod za varstvo kulturne dediščine), Z nanovlakni proti zobu časa (Špela Zupančič, doktorandka na Fakulteti za farmacijo, UL), Na kraju zločina: vinograd (Sara Vidmar, mag. študentka na NIB), (Nano)piramide nekoč in danes (dr. Ajasja Ljubetič, Kemijski inštitut), Kraljična na zrnu blata (Sabina Bec, Biotehniška fakulteta, mag. študentka), Elektrokemija znotraj presevnega elektronskega mikroskopa (Maja Koblar, IJS, mag. študentka na MPŠ), Svetlobni čistilec (Luka Suhadolnik, IJS, doktorand na MPŠ), Imunski sistem ali ko nas napadejo vesoljci (Maša Černič, Cipkebip, doktorandka na Biomedicini, UL) http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_znanstveni_slam_01.mp3 Thu, 29 Sep 2016 22:00:00 GMT 5330 Znanstveni slam Science on the street Na spletu in v literaturi naletimo na številna priporočila in podatke o prehrani, ki so lahko koristen vir informacij, lahko pa ustvarijo tudi zmedo zaradi nasprotujočih si izjav. Napredne računalniške tehnologije pa omogočajo pregledovanje in harmonizacijo obsežnega prostora podatkov, kar nam omogoča izluščiti znanje o prehrani iz različnih znanstvenih ugotovitev. Naš namen je podpreti strokovnjake pri odločanju o prenosu novih dognanj v prakso. Pri tem se sprašujemo, ali bomo odkrili več, kot so intuitivno vedele že naše babice, ki so znale skuhati zdrave jedi iz ustreznih, preprostih sestavin. Science on the street doc.dr. Barbara Koroušič-Seljak, Institut "Jožef Stefan" Moderator: Slavko Jerič, MMC, RTV Slovenija Na spletu in v literaturi naletimo na številna priporočila in podatke o prehrani, ki so lahko koristen vir informacij, lahko pa ustvarijo tudi zmedo zaradi nasprotujočih si izjav. Napredne računalniške tehnologije pa omogočajo pregledovanje in harmonizacijo obsežnega prostora podatkov, kar nam omogoča izluščiti znanje o prehrani iz različnih znanstvenih ugotovitev. Naš namen je podpreti strokovnjake pri odločanju o prenosu novih dognanj v prakso. Pri tem se sprašujemo, ali bomo odkrili več, kot so intuitivno vedele že naše babice, ki so znale skuhati zdrave jedi iz ustreznih, preprostih sestavin. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_korousic_seljak_kaj_imajo_skupnega_01.mp3 Tue, 05 Jul 2016 22:00:00 GMT 3865 Kaj imajo skupnega računalnik, babica in antični zdravnik s Kosa? (ZnC-45) Science on the street Zdravilne učinkovine delujejo še dolgo po tem, ko zapustijo naše telo. Glavni vir onesnaženja okolja s temi t.i. "novimi onesnažili" predstavljajo bolnišnične, komunalne in industrijske odpadne vode, njihova prisotnost v okolju pa je pomembna predvsem zaradi možnih neželenih učinkov, ki jih predstavljajo za ljudi in druge ne-tarčne organizme. Science on the street prof.dr. Ester Heath, IJS in MPŠ moderator: Matic Jerman Zdravilne učinkovine delujejo še dolgo po tem, ko zapustijo naše telo. Glavni vir onesnaženja okolja s temi t.i. "novimi onesnažili" predstavljajo bolnišnične, komunalne in industrijske odpadne vode, njihova prisotnost v okolju pa je pomembna predvsem zaradi možnih neželenih učinkov, ki jih predstavljajo za ljudi in druge ne-tarčne organizme. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_heath_okolje_pitna_voda_01.mp3 Sun, 05 Jun 2016 22:00:00 GMT 2914 Koliko ostankov zdravil se skriva v vodi? (ZnC-47) Science on the street Baterije so nepogrešljiv spremljevalec sodobne civilizacije, saj si skoraj ne moremo predstavljati življenja brez avtomobilov, elektronskih naprav in vsakdanjih pripomočkov. Vendar njihov razvoj ne sledi potrebam na področju elektromobilnosti. Podnebne spremembe, onesnaženost in pretirano izkoriščanje fosilnih goriv narekuje spremembe na energetskem področju. Energija, ki jo lahko shranimo na enoto mase v baterijah, je do 10-krat manjša od energije tekočih goriv. Ta razkorak se s pomočjo znanosti in tehnološkega napredka vztrajno zmanjšuje, kljub temu pa je razdalja, ki jo lahko prevozimo z električnimi avtomobili še vedno omejena. Želja po neodvisnosti in čistem okolju je zato eden izmed motivov sodobne civilizacije in k temu bodo zagotovo pripomogli sodobni akumulatorski sistemi, katerih razvoj poteka tudi na Kemijskem inštitutu. Science on the street dr. Robert Dominko, Kemijski inštitut Moderatorka: Maja Ratej, Val 202 Baterije so nepogrešljiv spremljevalec sodobne civilizacije, saj si skoraj ne moremo predstavljati življenja brez avtomobilov, elektronskih naprav in vsakdanjih pripomočkov. Vendar njihov razvoj ne sledi potrebam na področju elektromobilnosti. Podnebne spremembe, onesnaženost in pretirano izkoriščanje fosilnih goriv narekuje spremembe na energetskem področju. Energija, ki jo lahko shranimo na enoto mase v baterijah, je do 10-krat manjša od energije tekočih goriv. Ta razkorak se s pomočjo znanosti in tehnološkega napredka vztrajno zmanjšuje, kljub temu pa je razdalja, ki jo lahko prevozimo z električnimi avtomobili še vedno omejena. Želja po neodvisnosti in čistem okolju je zato eden izmed motivov sodobne civilizacije in k temu bodo zagotovo pripomogli sodobni akumulatorski sistemi, katerih razvoj poteka tudi na Kemijskem inštitutu. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_dominko_zmogljivost_baterij_01.mp3 Wed, 04 May 2016 22:00:00 GMT 2981 Kje so meje zmogljivosti baterij? (ZnC-43) Science on the street Zdravilne rastline lahko ustrezno obravnavamo le s kombinacijo različnih znanstvenih ved, npr. farmacije, medicine, botanike, kemije, zgodovine in etnologije. Ne smemo pa zanemariti niti neznanstvene plati zdravilnih rastlin, torej njihove uporabe v alternativni medicini. Zdravilne rastline so bile prvo zdravilo, ki so ga uporabljali naši davni predniki, pa tudi prvo zdravilo, ki ga je uporabljala »uradna medicina« od svojega nastanka. V zadnjih sto letih se je položaj zdravilnih rastlin zelo spreminjal. Nekatere rastline so bile podvržene temeljitim raziskavam in so ostale bolj ali manj priznane s strani uradne medicine, druge pa so se obdržale le v ljudski medicini. Science on the street Prof.dr. Samo Kreft, Fakulteta za farmacijo, UL moderatorka: Anja Čuček, Ugriznimo znanost, TV Slovenija Zdravilne rastline lahko ustrezno obravnavamo le s kombinacijo različnih znanstvenih ved, npr. farmacije, medicine, botanike, kemije, zgodovine in etnologije. Ne smemo pa zanemariti niti neznanstvene plati zdravilnih rastlin, torej njihove uporabe v alternativni medicini. Zdravilne rastline so bile prvo zdravilo, ki so ga uporabljali naši davni predniki, pa tudi prvo zdravilo, ki ga je uporabljala »uradna medicina« od svojega nastanka. V zadnjih sto letih se je položaj zdravilnih rastlin zelo spreminjal. Nekatere rastline so bile podvržene temeljitim raziskavam in so ostale bolj ali manj priznane s strani uradne medicine, druge pa so se obdržale le v ljudski medicini. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_kreft_pehtini_zvarki_01.mp3 Wed, 20 Apr 2016 22:00:00 GMT 2668 Zdravila ali Pehtini zvarki? (ZnC-42) Science on the street Kvantna fizika govori o zakonih, ki veljajo za zelo majhne objekte, katere napovedi se pogosto zdijo skregane z zdravo pametjo. Ta drugačnost pa hkrati omogoča, da počnemo popolnoma nove stvari. Kvantni računalniki so za nekatere postopke bistveno boljši, kot klasični, kvantna teleportacija omogoča "hipen" prenos na daljavo, kvantna kriptografija pa dokazano nezlomljiv varen način prenosa podatkov. V predavanju bodo predstavljeni vsi trije kvantni triki, njihova uporaba in izzivi za prihodnost. Science on the street izr.prof.dr. Marko Žnidarič, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL moderator: Lenart J. Kučič, DELO Kvantna fizika govori o zakonih, ki veljajo za zelo majhne objekte, katere napovedi se pogosto zdijo skregane z zdravo pametjo. Ta drugačnost pa hkrati omogoča, da počnemo popolnoma nove stvari. Kvantni računalniki so za nekatere postopke bistveno boljši, kot klasični, kvantna teleportacija omogoča "hipen" prenos na daljavo, kvantna kriptografija pa dokazano nezlomljiv varen način prenosa podatkov. V predavanju bodo predstavljeni vsi trije kvantni triki, njihova uporaba in izzivi za prihodnost. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_znidaric_kvantni_triki_01.mp3 Wed, 13 Apr 2016 22:00:00 GMT 3191 Kvantni triki: teleportacija, kriptografija, kvantni računalniki (ZnC-41) Science on the street Kako daleč bi lahko letel Peter Prevc na Planiški skakalnici v idealnih razmerah? Kakšni aerohidrodinamski pojavi vplivajo na skok padalca? Kaj nam o tem lahko pove novi vetrovnik v Planici? Science on the street Prof. dr. Brane Širok, Fakulteta za strojništvo, UL moderator: Andrej Stare, RTV Sloveniija Kako daleč bi lahko letel Peter Prevc na Planiški skakalnici v idealnih razmerah? Kakšni aerohidrodinamski pojavi vplivajo na skok padalca? Kaj nam o tem lahko pove novi vetrovnik v Planici? http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_sirok_planiski_vetrovnik_01.mp3 Mon, 11 Apr 2016 22:00:00 GMT 2626 Planiški vetrovnik (ZnC-41) Science on the street Uporaba živali v raziskavah je tematika, ki pogosto razdvaja javnost. Nasprotniki uporabe živali navajajo neetičnost takšnih raziskav ter vprašljivo uporabnost za boljše poznavanje človeškega telesa. A znanstveno mnenje je, da je uporaba živali v nekaterih raziskavah še vedno neobhodno potrebna, saj druge metode, celične in tkivne kulture ter računalniški modeli zaenkrat še ne morejo posnemati delovanja celotnega organizma. V tokratnem srečanju v okviru Znanosti na cesti bomo soočili mnenja tistih, ki menijo, da ie uporaba živali v raziskavah v nekaterih primerih še vedno potrebna ter tistih, ki nasprotujejo uporabi živali v raziskavah. Science on the street prof. dr. Gregor Majdič, doc. dr. Tomaž Grušovnik, dr. Marjetka Golež Kaučič, dr. Tanja Španič, moderatorka: Renata Dacinger Uporaba živali v raziskavah je tematika, ki pogosto razdvaja javnost. Nasprotniki uporabe živali navajajo neetičnost takšnih raziskav ter vprašljivo uporabnost za boljše poznavanje človeškega telesa. A znanstveno mnenje je, da je uporaba živali v nekaterih raziskavah še vedno neobhodno potrebna, saj druge metode, celične in tkivne kulture ter računalniški modeli zaenkrat še ne morejo posnemati delovanja celotnega organizma. V tokratnem srečanju v okviru Znanosti na cesti bomo soočili mnenja tistih, ki menijo, da ie uporaba živali v raziskavah v nekaterih primerih še vedno potrebna ter tistih, ki nasprotujejo uporabi živali v raziskavah. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/zivali_v_raziskavah.mp3 Sat, 02 Apr 2016 22:00:00 GMT 2000 Laboratorijske živali v raziskavah (ZnC-040) Science on the street Vpliv antropogenih dejavnikov in klimatskih sprememb na morske mikroorganizme Dr. Tinkara Tinta, Morska biološka postaja Piran, NIB Izcedne vode iz odlagališč odpadkov in kositer Prof. dr. Radmila Milačič, Odsek za znanosti o okolju, IJS Določanje plazov z radarsko metodo dr. Mateja Jemec Auflič, Geološki zavod Slovenije Naravne spojine morskega izvora kot vir in navdih za razvoj novih zdravil prof. dr. Danijel Kikelj, Fakulteta za farmacijo, UL Science on the street Odlični v znanost 2015 - Naravoslovje Moderatorka: Nataša Ivanuš Vpliv antropogenih dejavnikov in klimatskih sprememb na morske mikroorganizme Dr. Tinkara Tinta, Morska biološka postaja Piran, NIB Izcedne vode iz odlagališč odpadkov in kositer Prof. dr. Radmila Milačič, Odsek za znanosti o okolju, IJS Določanje plazov z radarsko metodo dr. Mateja Jemec Auflič, Geološki zavod Slovenije Naravne spojine morskega izvora kot vir in navdih za razvoj novih zdravil prof. dr. Danijel Kikelj, Fakulteta za farmacijo, UL http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_odlicni_v_naravoslovju_2del_01.mp3 Thu, 10 Dec 2015 23:00:00 GMT 3188 Odlicni naravoslovje II Science on the street Vpliv antropogenih dejavnikov in klimatskih sprememb na morske mikroorganizme (Dr. Tinkara Tinta, Morska biološka postaja Piran, NIB) Izcedne vode iz odlagališč odpadkov in kositer (Prof. dr. Radmila Milačič, Odsek za znanosti o okolju, IJS) Določanje plazov z radarsko metodo (dr. Mateja Jemec Auflič, Geološki zavod Slovenije) Naravne spojine morskega izvora kot vir in navdih za razvoj novih zdravil (prof. dr. Danijel Kikelj, Fakulteta za farmacijo, UL) Science on the street Odlični v znanost 2015 - Naravoslovje Moderatorka: Anja Čuček Vpliv antropogenih dejavnikov in klimatskih sprememb na morske mikroorganizme (Dr. Tinkara Tinta, Morska biološka postaja Piran, NIB) Izcedne vode iz odlagališč odpadkov in kositer (Prof. dr. Radmila Milačič, Odsek za znanosti o okolju, IJS) Določanje plazov z radarsko metodo (dr. Mateja Jemec Auflič, Geološki zavod Slovenije) Naravne spojine morskega izvora kot vir in navdih za razvoj novih zdravil (prof. dr. Danijel Kikelj, Fakulteta za farmacijo, UL) http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_odlicni_v_naravoslovju_01.mp3 Sun, 06 Dec 2015 23:00:00 GMT 3930 Odlicni naravoslovje I Znanost na cesti in ARRS - Električni pulzi in kemoterapija v boju proti zasevkom raka Asist. dr. Ibrahim Edhemović, Onkološki inštitut Ljubljana - Ali se avtizem skriva v naših genih? Dr. Jernej Kovač, Služba za specialno laboratorijsko diagnostiko, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana - Nenaden zastoj srca izven bolnišnice Prof. dr. Marko Noč, Klinični oddelek za intenzivno interno medicino (KOIIM), UKC Ljubljana -Kako nadzorovati moške hormone v jajčnikih? Doc. dr. Mojca Jensterle Sever , KO za endokrinologijo, dibetes in bolezni presnove, UKC Ljubljana - Povezanost ekonomske krize s samomorilnostjo Mag. Helena Korošec Jagodič, Splošna bolnišnica Celje Znanost na cesti in ARRS Odlični v znanosti 2015 - Medicina moderatorka: Renata Dacinger - Električni pulzi in kemoterapija v boju proti zasevkom raka Asist. dr. Ibrahim Edhemović, Onkološki inštitut Ljubljana - Ali se avtizem skriva v naših genih? Dr. Jernej Kovač, Služba za specialno laboratorijsko diagnostiko, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana - Nenaden zastoj srca izven bolnišnice Prof. dr. Marko Noč, Klinični oddelek za intenzivno interno medicino (KOIIM), UKC Ljubljana -Kako nadzorovati moške hormone v jajčnikih? Doc. dr. Mojca Jensterle Sever , KO za endokrinologijo, dibetes in bolezni presnove, UKC Ljubljana - Povezanost ekonomske krize s samomorilnostjo Mag. Helena Korošec Jagodič, Splošna bolnišnica Celje http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_odlicni_medicina_01.mp3 Fri, 27 Nov 2015 23:00:00 GMT 3575 Odlični v znanosti (ZnC-37) Science on the street V predavanju je predstavljena današnja stopnja razvoja humanoidnih robotskih sistemov in odgovor na vprašanje, kako blizu smo humanoidnim robotom, ki bodo koristni za opravljanje del v človekovih okoljih. Predstavljene so bile tehnologije, ki so potrebne za razvoj inteligentnih humanoidnih sistemov: aktuatorji, mehatronika in oblikovanje, robotsko zaznavanje in aktivni humanoidni vid, dvonožna hoja in prijemanje, učenje robotskih spretnosti s posnemanjem in samostojnim raziskovanjem ter robotsko odločanje. Video posnetek bo objavljen v Videolectures.net Science on the street prof. Aleš Ude, Institut "Jožef Stefan" Lenart J. Kučič, Delo V predavanju je predstavljena današnja stopnja razvoja humanoidnih robotskih sistemov in odgovor na vprašanje, kako blizu smo humanoidnim robotom, ki bodo koristni za opravljanje del v človekovih okoljih. Predstavljene so bile tehnologije, ki so potrebne za razvoj inteligentnih humanoidnih sistemov: aktuatorji, mehatronika in oblikovanje, robotsko zaznavanje in aktivni humanoidni vid, dvonožna hoja in prijemanje, učenje robotskih spretnosti s posnemanjem in samostojnim raziskovanjem ter robotsko odločanje. Video posnetek bo objavljen v Videolectures.net http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_ude_humanoidni_roboti_01_1.mp3 Wed, 18 Nov 2015 23:00:00 GMT 3086 Roboti Science on the street Se bomo lahko nekoč odselili z našega planeta? Je življenje na drugih planetih, recimo na Marsu, možno? Ste se kdaj vprašali, kako bi človeški organizem prenesel nekajmesečno potovanje, verjetno podobno nočni mori v majhni neudobni kapsuli, v kateri bi pridno reciklirali svoj pot, solze in urin, morda tudi kaj trdnejšega? Kako bi se na posebne razmere odzvale naše mišice, npr. srce, naš imunski sistem itd.? Bi se po pristanku lahko prilagodil bistveno drugačnim razmeram na neprijaznem planetu? Video posnetek: http://videolectures.net/znanostnacesti_mekjavic_mars/ Science on the street Prof. dr. Igor Mekjavič, Institut "Jožef Stefan" Moderatorka: Renata Dacinger, Ugriznimo znanost, TV Slovenija Se bomo lahko nekoč odselili z našega planeta? Je življenje na drugih planetih, recimo na Marsu, možno? Ste se kdaj vprašali, kako bi človeški organizem prenesel nekajmesečno potovanje, verjetno podobno nočni mori v majhni neudobni kapsuli, v kateri bi pridno reciklirali svoj pot, solze in urin, morda tudi kaj trdnejšega? Kako bi se na posebne razmere odzvale naše mišice, npr. srce, naš imunski sistem itd.? Bi se po pristanku lahko prilagodil bistveno drugačnim razmeram na neprijaznem planetu? Video posnetek: http://videolectures.net/znanostnacesti_mekjavic_mars/ http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_mekjavic_mars_01.mp3 Mon, 09 Nov 2015 23:00:00 GMT 3859 Mars Science on the street Ali veste, kakšna je verjetnost, da vam hišo v močnem deževju zalije voda? Slovenski strokovanjaki pravijo, da je to s pomočjo njihovega modela mogoče dokaj natančno predvideti. Serijski poplavni dogodki v zadnjih letih 2014, 2012, 2010 in pred tem nas opozarjajo na pojav, ki ga v vsakdanjem življenju običajno umeščamo v kategorijo "to se dogaja nekje drugje, nekomu drugemu". A ravno ti dogodki nas opozarjajo na to, da so poplave tu in zdaj. Kako lahko ukrepamo? Science on the street doc. dr. Primož Banovec, Fakulteta za gradbeništvo, UL Renata Dacinger, Ugriznimo znanost, TV Slovenija Ali veste, kakšna je verjetnost, da vam hišo v močnem deževju zalije voda? Slovenski strokovanjaki pravijo, da je to s pomočjo njihovega modela mogoče dokaj natančno predvideti. Serijski poplavni dogodki v zadnjih letih 2014, 2012, 2010 in pred tem nas opozarjajo na pojav, ki ga v vsakdanjem življenju običajno umeščamo v kategorijo "to se dogaja nekje drugje, nekomu drugemu". A ravno ti dogodki nas opozarjajo na to, da so poplave tu in zdaj. Kako lahko ukrepamo? http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_banovec_obvladati_poplave_01.mp3 Wed, 28 Oct 2015 23:00:00 GMT 3452 Poplave Science on the street Letošnja Nobelova nagrada za fiziko je bila podeljena za odkritje nevtrinskih oscilacij, ki kažejo, da imajo nevtrini maso. Nevtrini so eni izmed najbolj skrivnostnih gradnikov narave, ki preplavljajo celotno vesolje. /znanostnacesti_nemevsek_higgsov_mehanizem/ Science on the street Dr. Miha Nemevšek, Institut "Jožef Stefan" Moderatorka: Maja Ratej, Val 202 Letošnja Nobelova nagrada za fiziko je bila podeljena za odkritje nevtrinskih oscilacij, ki kažejo, da imajo nevtrini maso. Nevtrini so eni izmed najbolj skrivnostnih gradnikov narave, ki preplavljajo celotno vesolje. /znanostnacesti_nemevsek_higgsov_mehanizem/ http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_nemevsek_nevtrini_01_2.mp3 Thu, 22 Oct 2015 22:00:00 GMT 3524 Nevtrini Science on the street Vrag je pri podnebnih spremembah že zdavnaj vzel šalo. Vsaki hudi vročini sledijo huda neurja, iz suše se zelo hitro znajdemo sredi poplav. Podnebne spremembe so drvenje iz ekstrema v ekstrem brez pravil in pogosto tudi brez prehodnih opozoril. Science on the street prof. Lučka Kajfež-Bogataj (Biotehniška fakulteta, UL) in Matic Jerman, samostojni novinar Vrag je pri podnebnih spremembah že zdavnaj vzel šalo. Vsaki hudi vročini sledijo huda neurja, iz suše se zelo hitro znajdemo sredi poplav. Podnebne spremembe so drvenje iz ekstrema v ekstrem brez pravil in pogosto tudi brez prehodnih opozoril. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_kajfez_bogataj_podnebne_spremembe_01.mp3 Mon, 19 Oct 2015 22:00:00 GMT 3071 Podnebne spremembe Science on the street Magneti poganjajo današnji tehnološko visoko razviti del sveta, saj so nujen del mnogih, če ne večine, naprav in strojev. Kakšen bi bil svet brez njih? Zagotovo bi se naše življenje kar precej spremenilo, če jih ne bi več proizvajali. Science on the street dr. Boris Saje (kolektor Group d.o.o.) in Mojca Delač (Val 202) http://videolectures.net/znanostnacesti_saje_brez_magnetov/ Magneti poganjajo današnji tehnološko visoko razviti del sveta, saj so nujen del mnogih, če ne večine, naprav in strojev. Kakšen bi bil svet brez njih? Zagotovo bi se naše življenje kar precej spremenilo, če jih ne bi več proizvajali. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_saje_brez_magnetov_01.mp3 Thu, 08 Oct 2015 22:00:00 GMT 3113 Magneti, Saje, redke zemlje ZnC Naša neizpolnjena želja je biti večno mlad in biti zdrav. Pri tem bo v bližnji prihodnosti veliko vlogo odigralo tkivno inženirstvo, ki za vzgojo tkiv v laboratoriju izkorišča matične celice v kombinaciji z različnimi biomateriali. ZnC Pogovarjata se dr. Miomir Kneževič (Biotehniška fakulteta, UL in Educell d.o.o.) in Renata Dacinger (TV Slovenija) Naša neizpolnjena želja je biti večno mlad in biti zdrav. Pri tem bo v bližnji prihodnosti veliko vlogo odigralo tkivno inženirstvo, ki za vzgojo tkiv v laboratoriju izkorišča matične celice v kombinaciji z različnimi biomateriali. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_knezevic_maticne_celice_01.mp3 Tue, 12 May 2015 22:00:00 GMT 4140 Biobanka, matične celice, tkivno inženirstvo ZnC Z besedo keramika označujemo danes še marsikaj drugega, kot glinene kipce, lončke itd. Predavanje nas popelje od ortodontskih zvezdic in zobnih kron do turbinskih lopatic. ZnC dr. Andraž Kocjan, Institut "Jožef Stefan" moderatorka: Mojca Delač, Radio Slovenija Z besedo keramika označujemo danes še marsikaj drugega, kot glinene kipce, lončke itd. Predavanje nas popelje od ortodontskih zvezdic in zobnih kron do turbinskih lopatic. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_kocjan_keramika_01.mp3 Tue, 05 May 2015 22:00:00 GMT 2845 Keramika (ZnC-28) ZnC Eden najpomembnejših povzročiteljev bolezni krompirja je krompirjev virus Y, ki je glavni krivec, da na naših poljih ni več nekdaj popularne sorte Igor. ZnC dr. Špela Baebler, Nacionalni institut za biologijo moderatorka: Anja Čuček, TV Slovenija Eden najpomembnejših povzročiteljev bolezni krompirja je krompirjev virus Y, ki je glavni krivec, da na naših poljih ni več nekdaj popularne sorte Igor. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_baebler_krompir_01.mp3 Tue, 21 Apr 2015 22:00:00 GMT 2447 Krompir, sistemska biologija ZnC Podaja osnovne fizikalne zakonitosti pri pretvarjanju energije in pri zagotavljanju oskrbe z električno energijo, ki velja za specifično in najuporabnejšo obliko energije. http://videolectures.net/znanostnacesti_mihalic_zelena_energija/ ZnC prof. Rafael Mihalič, Fakulteta za elektrotehniko, UL moderator: Matej Praprotnik, Val 202 Podaja osnovne fizikalne zakonitosti pri pretvarjanju energije in pri zagotavljanju oskrbe z električno energijo, ki velja za specifično in najuporabnejšo obliko energije. http://videolectures.net/znanostnacesti_mihalic_zelena_energija/ http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_mihalic_zelena_energija_01.mp3 Tue, 14 Apr 2015 22:00:00 GMT 3215 Zelena energija ZnC Čeprav je govora o hrani, med tem pogovorom morda ne boste postali lačni. Vam bo pa bolj jasno, kako je s pomočjo sodobnih tehnik preveriti potvorjenost in poreklo živil. ZnC izr. prof. Nives Ogrinc, Institut "Jožef Stefan" moderator: Matic Jerman, Radio Slovenija Čeprav je govora o hrani, med tem pogovorom morda ne boste postali lačni. Vam bo pa bolj jasno, kako je s pomočjo sodobnih tehnik preveriti potvorjenost in poreklo živil. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_ogrinc_sledljivost_zivil_01.mp3 Tue, 07 Apr 2015 22:00:00 GMT 2606 Hrana, živila, sledljivost ZnC Molekularno slikanje je metoda, ki omogoča spremljanje uspešnosti zdravljenja bolezni in napovedovanje njenega razvoja. Kaj ima to opraviti z antimaterijo? ZnC prof. Robert Jeraj (University of Wisconsin, ZDA, in Institut "Jožef Stefan") moderatorka: Maja Ratej, Val 202 Molekularno slikanje je metoda, ki omogoča spremljanje uspešnosti zdravljenja bolezni in napovedovanje njenega razvoja. Kaj ima to opraviti z antimaterijo? http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_jeraj_prihodnost_onkologije_01.mp3 Tue, 31 Mar 2015 22:00:00 GMT 3426 Onkologija (ZnC-24) ZnC Pust brez maske (ZnC-23) ZnC doc. dr. Mateja Habinc, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, UL moderatorka: Renata Dacinger, TV Slovenija Pust brez maske (ZnC-23) http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_habinc_pust_brez_maske_01.mp3 Tue, 10 Feb 2015 23:00:00 GMT 2280 Pust brez maske (ZnC-23) ZnC Razprava o hitrem vlaku skozi Ljubljano nas popelje k vprašanju, kaj vse bi bilo treba v okolju spremeniti, da bi uresničili interes po učinkovitem in varnem prevozu na daljše razdalje. ZnC dr. Branko Kontić, Odsek za znanosti o okolju, Institut "Jožef Stefan" Moderatorka: Anja Čuček (TV Slovenija) Razprava o hitrem vlaku skozi Ljubljano nas popelje k vprašanju, kaj vse bi bilo treba v okolju spremeniti, da bi uresničili interes po učinkovitem in varnem prevozu na daljše razdalje. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_kontic_hitri_vlak_01.mp3 Tue, 09 Dec 2014 23:00:00 GMT 3606 hitri vlak, okolje ZnC Ko sta Pasteur in Koch povedala svetu, da mikrobi povzročajo bolezni, se je vse spremenilo. Mikrobi so postali sovražniki. Je zadeva rest alarmantna? Kaj pa, če je naša bitka z mikrobi posledica nevednost in primerljiva lovu na čarovnice? ZnC Prof. dr. David Stopar (Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani) Moderatorka: Maja Ratej (Val 202) Ko sta Pasteur in Koch povedala svetu, da mikrobi povzročajo bolezni, se je vse spremenilo. Mikrobi so postali sovražniki. Je zadeva rest alarmantna? Kaj pa, če je naša bitka z mikrobi posledica nevednost in primerljiva lovu na čarovnice? http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_stopar_mikrobi_01.mp3 Tue, 11 Nov 2014 23:00:00 GMT 2760 Bitka z mikrobi (ZnC-21) ZnC V zadnjih letih v medijih večkrat zasledimo alarmantne novice o zmanjševanju moške plodnosti, o upadanju števila semenčic, celo o izginjanju moških. Vsaj del krivde za to naj bi imelo onesnaževanje okolja. ZnC Prof. dr. Gregor Majdič (Veterinarska fakulteta UL in Medicinska fakulteta UM) Moderatorka: Barbara Drnovšek Belehar (Radio Slovenija) V zadnjih letih v medijih večkrat zasledimo alarmantne novice o zmanjševanju moške plodnosti, o upadanju števila semenčic, celo o izginjanju moških. Vsaj del krivde za to naj bi imelo onesnaževanje okolja. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_majdic_hormonski_motilci_01.mp3 Tue, 07 Oct 2014 22:00:00 GMT 2901 Hormonski motilci: ali plastila res uničuje moškost (ZnC-20) ZnC Najbolj potrebna reforma v Sloveniji je na področju inovacijske dejavnosti oziroma učenja družbe, kjer je potrebno precej uspešneje kot do sedaj z »mostom podjetništva« povezati znanost in inovativnost oz. tehnologijo. ZnC Prof. dr. Marko Jaklič (Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani) Moderator: Igor E. Bergant (TV Slovenija) Najbolj potrebna reforma v Sloveniji je na področju inovacijske dejavnosti oziroma učenja družbe, kjer je potrebno precej uspešneje kot do sedaj z »mostom podjetništva« povezati znanost in inovativnost oz. tehnologijo. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_jaklic_pomen_znanosti_01.mp3 Tue, 09 Sep 2014 22:00:00 GMT 3604 Pomen znanosti, inovativnosti in podjetništva v prihodnjem razvoju slovenske družbe (ZnC-18) ZnC Pipistrelovo električno letalo. Kaj vas tukaj zanima? Metode za optimizacijo aerodinamičnih površin ali kaj o tekmovanju v ZDA? ZnC Prof. Gregor Veble (Pipistrel d.o.o.) Moderator: Denis Oštir (POP TV) Pipistrelovo električno letalo. Kaj vas tukaj zanima? Metode za optimizacijo aerodinamičnih površin ali kaj o tekmovanju v ZDA? http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_veble_elektricna_mobilnost_01.mp3 Thu, 05 Jun 2014 22:00:00 GMT 2861 Pipistrel, električno letalo, NASA Green Flight Challenge ZnC Še nedavno so nam zobozdravniki vstavljali amalgamske plombe, danes pa vse bolj prevladujejo t.i. »bele«. Kadar zaskeli, se morda vprašamo, kaj je boljše in trajnejše. ZnC Dr. Sebastjan Perko (Ustna medicina) / Moderatorka: Maja Ratej (Val 202) Še nedavno so nam zobozdravniki vstavljali amalgamske plombe, danes pa vse bolj prevladujejo t.i. »bele«. Kadar zaskeli, se morda vprašamo, kaj je boljše in trajnejše. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_perko_pri_zobozdravniku_01.mp3 Thu, 08 May 2014 22:00:00 GMT 3170 Pri zobozdravniku: od amalgama do keramike (ZnC-16) ZnC Predavanje se osredotoči na kreativno odkrivanje zakonitosti v podatkih s pomočjo računalniških programov, s katerimi lahko izluščino novo znanje iz tabelaričnih podatkov in korpusov besedil. ZnC Prof. dr. Nada Lavrač (Institut "Jožef Stefan") Moderator: Matej Praprotnik (Val 202) Predavanje se osredotoči na kreativno odkrivanje zakonitosti v podatkih s pomočjo računalniških programov, s katerimi lahko izluščino novo znanje iz tabelaričnih podatkov in korpusov besedil. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_lavrac_kreativni_racunalnik_01.mp3 Thu, 03 Apr 2014 22:00:00 GMT 3601 umetna inteligenca, podatkovno rudarjenje ZnC Živo srebro je strupena kovina, ki se ji praktično ne moremo izogniti, saj je v nizkih odmerkih prisotna povsod - v zraku, v vodi, prsti in zlasti v ribah, ki kopičijo živo srebro. ZnC Prof. Milena Horvat (Institut "Jožef Stefan") Moderator: Matic Jerman (TV Slovenija) Živo srebro je strupena kovina, ki se ji praktično ne moremo izogniti, saj je v nizkih odmerkih prisotna povsod - v zraku, v vodi, prsti in zlasti v ribah, ki kopičijo živo srebro. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_horvat_zivo_srebro_01.mp3 Thu, 06 Mar 2014 23:00:00 GMT 3601 Živo srebro v hrani in okolju (ZnC-14) ZnC Pogovor teče o delovanju politike v športu - na eni strani regulacije znotraj športov in na drugi poseganja države v polje športa. Kdo so zmagovalci in kdo poraženci sobivanja politike in športa. ZnC Dr. Simona Kustec Lipicer (Fakulteta za družbene vede, UL) Moderatorka: Nataša Briški (Metina lista) Pogovor teče o delovanju politike v športu - na eni strani regulacije znotraj športov in na drugi poseganja države v polje športa. Kdo so zmagovalci in kdo poraženci sobivanja politike in športa. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_kustec_lipicer_sport_01.mp3 Thu, 06 Feb 2014 23:00:00 GMT 3397 Šport in politika na istem igrišču: kdo ima več koristi? (ZnC-13) ZnC Regenerativna medicina bo v bližnji bodočnosti omogočala popolno obnovo obolelih ali poškodovanih delov telesa. Nepredstavljivo? ZnC Dr. Darja Marolt (Gostujoča znanstvenica, Educell d.o.o., ) Moderatorka: Renata Dacinger (TV Slovenija) Regenerativna medicina bo v bližnji bodočnosti omogočala popolno obnovo obolelih ali poškodovanih delov telesa. Nepredstavljivo? http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_marolt_reprogramiranje_01.mp3 Thu, 09 Jan 2014 23:00:00 GMT 1958 celično reprogramiranje, gojenje nadomestnih tkiv, matične celice ZnC Okolje čebel se spreminja že tisočletja. Zdi se, da so danes v največjih težavah do sedaj. Kakšna je vloga človeka pri tem in kako jim lahko pomagamo? ZnC Dr. Danilo Bevk (Nacionalni institut za biologijo) Moderator: Blaž Mazi (Radio Slovenija) Okolje čebel se spreminja že tisočletja. Zdi se, da so danes v največjih težavah do sedaj. Kakšna je vloga človeka pri tem in kako jim lahko pomagamo? http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_bevk_cebele_01.mp3 Tue, 22 Oct 2013 22:00:00 GMT 1876 čebele, bolezni, pesticidi, ZnC Zakaj je pozabljanje pomembno, kakšna je njegova povzava z ekonomijo, edinburškimi podganami in veliko zmoto Sherlocka Holmsa? ZnC Prof. dr. Grega Repovš (Filozofska fakulteta, UL), Moderatorka: Renata Dacinger (TV Slovenija) Zakaj je pozabljanje pomembno, kakšna je njegova povzava z ekonomijo, edinburškimi podganami in veliko zmoto Sherlocka Holmsa? http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_repovs_pozabljanje_01.mp3 Tue, 15 Oct 2013 22:00:00 GMT 2277 pozabljanje, spomin, kognitivna nevroznanost ZnC Kam je izginila vsa anti-snov? Ali živimo v prostor-času z več kot štirimi dimenzijami in kje so supersimetrični delci? http://videolectures.net/znanostnacesti2013_krizan_bozoni/ ZnC Prof. dr. Peter Križan (FMF UL, Institut "Jožef Stefan") Moderator: Uroš Škerl Kramberger (Dnevnik) Kam je izginila vsa anti-snov? Ali živimo v prostor-času z več kot štirimi dimenzijami in kje so supersimetrični delci? http://videolectures.net/znanostnacesti2013_krizan_bozoni/ http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_krizan_bozoni_01.mp3 Tue, 08 Oct 2013 22:00:00 GMT 2790 higgsov bozon, antisnov, ZnC Odkar obstaja tekmovalni šport, obstaja tudi doping. Genski doping je nova grožnja športu – gre za neterapevtsko uporabo celic, genov, genskih elementov ali vplivanje na izražanje genov, katerih cilj je izboljšati telesne sposobnosti športnika. ZnC Dr. Lovro Žiberna (Medicinska fakulteta UL) Moderatorka: Andreja Okorn (TV Slovenija) Odkar obstaja tekmovalni šport, obstaja tudi doping. Genski doping je nova grožnja športu – gre za neterapevtsko uporabo celic, genov, genskih elementov ali vplivanje na izražanje genov, katerih cilj je izboljšati telesne sposobnosti športnika. http://media.blubrry.com/znc/www.znanostnacesti.si/audio_files/znanostnacesti_ziberna_doping_01.mp3 Tue, 01 Oct 2013 22:00:00 GMT 2516 doping, šport, telesna sposobnost